prouÄitev in zasnova izobraževalnega sistema oboroženih sil v ...
prouÄitev in zasnova izobraževalnega sistema oboroženih sil v ... prouÄitev in zasnova izobraževalnega sistema oboroženih sil v ...
Vojska je združba z zelo centralizirano organizacijsko strukturo. Vse večja informatizacijain hitrost vojaških dejavnosti silita tudi konservativne centralizirane in strogo hierarhičnevojaške organizacije k večji decentralizaciji ter večji iniciativnosti podrejenih. Prihajaobdobje, ko se bodo morale vojaške organizacije usmeriti k decentralizirani in prilagodljiviorganizaciji.Vojaški sistem je posebna oblika, primerjamo ga lahko z ekonomskim sistemom, saj tudizanj veljajo podobne ekonomske in organizacijske zakonitosti kot za normalnogospodarstvo. Z ekonomskega in organizacijskega vidika mora ekonomizirati in seorganizirati z omejenimi viri (finance, tehnologija itn.) ter upoštevati ekonomsko inorganizacijsko logiko poslovnih in organizacijskih procesov.Slika 9: Sploščena organizacijaVODJA* ODNOSI* POOBLASTILA* KOMPETENCESODELAVCI»Življenje naj bo strokovno polno in človeško znosno!«Vir: Kovač (1994, str. 8).Vojaški sistem je odvisen od ljudi, ki so njegovi sestavni elementi, od načina njihoveorganizacije (sistemska teorija), kulture njihovega obnašanja, vojaških organizacijskihprojektov, ki jih uresničujejo, ter rezultatov, ki so primerljivi in merljivi glede nazastavljene cilje in strategijo razvoja.Pri upravljanju vojaškega sistema lahko uporabljamo podobne tehnike, kot jih obvladujejomenedžerji v podjetjih. Temeljna tehnika je »podjetniški način organizacije in upravljanjevojske, ki temelji na iniciativi posameznikov oziroma skupin, ki neprestano težijo kizboljšanju vojaške doktrine, poveljevanja, organizacije in izvedbe vojaških nalog terinovacijam na vseh področjih dela v vojski in drugje« (Kovač,1994, str. 3).V dokaz lahko navedem Druckerjevo ugotovitev, da se v pol stoletja po drugi svetovnivojni ni nobena druga organizacija spremenila tako kot ameriška vojska. Uniforme in činiso ostali enaki. Orožje pa se je popolnoma spremenilo, kar se je dramatično pokazalo že vzalivski vojni leta 1991; vojaške doktrine in koncepti so se spremenili še bolj temeljito,enako organizacijske strukture oboroženih sil, poveljevalne strukture, odnosi inodgovornosti (Drucker, 2004).Za Slovensko vojsko pa velja, da se vse spreminja. Spremenila se je iz teritorialneobrambe, ki je obstajala do leta 1991 in je imela popolnoma drugačno strukturo,poslanstvo in naloge, v sodobno vojsko 21. stoletja, ki je vključena v NATO in druge34
mednarodne obrambne strukture (WEU, OVSE) s popolnoma drugačnim poslanstvom,vizijo ter drugimi nalogami, razen ohranitve suverenosti države.Nova struktura se gradi na podlagi novih znanj, spoznanj in z uporabo najnovejšihinformacij, ki so jih zaposleni pridobili na izobraževanjih doma in v tujini ter iz izkušenj prisvojem delu. Seveda se nova struktura SV gradi tudi z uvajanjem in uporabo novekomunikacijske in informacijske tehnologije, ki je predstavljena v nadaljevanju, ter zvključevanjem zunanjih strokovnjakov in organizacij pri uresničevanju razvojnih projektov.Pri razvoju in uvajanju komunikacijske in informacijske tehnologije se moramo zavedati,da so informacije v SV zaupne narave, kar morajo rešitve informacijske tehnologije vednoupoštevati. Kljub uporabi in izkoriščanju vseh teh dejavnikov bo razvoj dolgotrajen, stalen,nikoli dokončan, kar ne sme biti ovira, le izziv, česar se mora vojaški menedžment dobrozavedati.Da bi vse skupaj lažje izvajali predlagam v tem delu nov sistem in posledično tudi pristopk organiziranju izobraževanja v SV. Predlagam novo organizacijsko strukturo fakultet indrugih visokih šol organiziranih v univerzi, ki bi s svojimi programi lažje, boljše inkakovostneje zajela nova znanja in jih tudi ustvarjala ter prenašala neposredno naštudente, na javno upravo, SV in druge uporabnika znanja.3.3.3.1 Namen in cilj vojaškega sistema s kadrovskega vidikaVojaški sistem s kadrovskega vidika pomeni premišljeno organiziranje in delovanje vsekadrovske dejavnosti v SV. Glavni cilj sistema je zagotavljati delovanje sistema SV kotcelote z vsemi razvojnimi, operativnimi in podpornimi nalogami.Slika 10: Kadrovski sistemVHODUpravljavski vhodPROCESIZHODUresničitevodločitveInformacija ostanju sistemaOdločitveniprocesInformacija o želenem stanjuVir: Kljajič (1994, str. 160).Pravzaprav govorimo o sistemu, v katerem se z oplemenitenjem vključenih funkcij oblikujerazvojna spirala, v kateri je večja intenzivnost namenjena tistemu delu funkcije, zakaterega je analitično ugotovljeno, da je trenutno najbolj izpostavljen.35
- Page 1 and 2: UNIVERZA V LJUBLJANIFAKULTETA ZA UP
- Page 3: IZJAVA O AVTORSTVU MAGISTRSKEGA DEL
- Page 6 and 7: SUMMARYSTUDY AND DESIGN OF THE ARME
- Page 8 and 9: 4.5.1 ZAKON O SLUŽBI V SV IN PRAVI
- Page 10 and 11: Priloga 4: MATRIKA ŠTABOV, POVELJS
- Page 12 and 13: V delu bo predmet proučitev in zas
- Page 14 and 15: −predlagal novo organizacijsko st
- Page 16 and 17: sistema. Težišče naloge bo vseka
- Page 18 and 19: 2 TEORETIČNE PODLAGE ORGANIZACIJE
- Page 20 and 21: Vplivni dejavniki izbire in rabe st
- Page 22 and 23: predstavljajo način legitimiranja
- Page 24 and 25: usklajevanje nasprotujočih si proc
- Page 26 and 27: Če naj bo vojska poslušno orodje,
- Page 28 and 29: Zgoraj navedene relacije bi morali
- Page 30 and 31: Vsako preoblikovanje vložkov v izi
- Page 32 and 33: politična« načela. Drugi sklop n
- Page 34 and 35: Ustava RS ureja le temeljna izhodi
- Page 36 and 37: in drugimi nesrečami ter na pravic
- Page 38 and 39: Mnoge države imajo obdobja miru v
- Page 40 and 41: Slika 6: Organizacija Slovenske voj
- Page 42 and 43: Sile nizke stopnje pripravljenosti
- Page 46 and 47: 3.3.3.2 Kakovost kadrovskega sistem
- Page 48 and 49: Obveznosti Slovenije - kot članice
- Page 50 and 51: Pri tehnologiji terminalskih strež
- Page 52 and 53: . pripravljati podatke, ki služijo
- Page 54 and 55: Notranja organizacijska enota - 1 (
- Page 56 and 57: - Zakon o obrambi (ZObr) določa G
- Page 58 and 59: 4.5 DEJAVNOSTI, POVEZANE Z UVELJAVL
- Page 60 and 61: Slika 12: Organigram MO, oblikovan
- Page 62 and 63: zlivati v operativne. Za to morajo
- Page 64 and 65: dolžnost v poklicni skupini častn
- Page 66 and 67: Z znanjem pridobimo sposobnost ozir
- Page 68 and 69: Podčastnik se mora kontinuirano iz
- Page 70 and 71: z doseganjem rezultatov. Od častni
- Page 72 and 73: znanje podrejenih. Izvaja naloge v
- Page 74 and 75: 4.6.1.4 Uresničevanje nalog kadrov
- Page 76 and 77: potrebnim za vojaško delovanje. Fo
- Page 78 and 79: Poslanstvo zagotavljanja kadrovske
- Page 80 and 81: pogovori v pisarnah in nerealnimi
- Page 82 and 83: zagotavlja kontinuirano pridobivanj
- Page 84 and 85: 4.13 SODELOVANJE IN USKLAJEVANJE Z
- Page 86 and 87: ena tretjina pa popolnoma neprimern
- Page 88 and 89: 6 ZAGOTAVLJANJE RAZMER ZA RAVNANJE
- Page 90 and 91: - Kakšen bo postopek uvajanja novo
- Page 92 and 93: da bo lahko zasedel ciljno delovno
mednarodne obrambne strukture (WEU, OVSE) s popolnoma drugačnim poslanstvom,vizijo ter drugimi nalogami, razen ohranitve suverenosti države.Nova struktura se gradi na podlagi novih znanj, spoznanj <strong>in</strong> z uporabo najnovejših<strong>in</strong>formacij, ki so jih zaposleni pridobili na izobraževanjih doma <strong>in</strong> v tuj<strong>in</strong>i ter iz izkušenj prisvojem delu. Seveda se nova struktura SV gradi tudi z uvajanjem <strong>in</strong> uporabo novekomunikacijske <strong>in</strong> <strong>in</strong>formacijske tehnologije, ki je predstavljena v nadaljevanju, ter zvključevanjem zunanjih strokovnjakov <strong>in</strong> organizacij pri uresničevanju razvojnih projektov.Pri razvoju <strong>in</strong> uvajanju komunikacijske <strong>in</strong> <strong>in</strong>formacijske tehnologije se moramo zavedati,da so <strong>in</strong>formacije v SV zaupne narave, kar morajo rešitve <strong>in</strong>formacijske tehnologije vednoupoštevati. Kljub uporabi <strong>in</strong> izkoriščanju vseh teh dejavnikov bo razvoj dolgotrajen, stalen,nikoli dokončan, kar ne sme biti ovira, le izziv, česar se mora vojaški menedžment dobrozavedati.Da bi vse skupaj lažje izvajali predlagam v tem delu nov sistem <strong>in</strong> posledično tudi pristopk organiziranju izobraževanja v SV. Predlagam novo organizacijsko strukturo fakultet <strong>in</strong>drugih visokih šol organiziranih v univerzi, ki bi s svojimi programi lažje, boljše <strong>in</strong>kakovostneje zajela nova znanja <strong>in</strong> jih tudi ustvarjala ter prenašala neposredno naštudente, na javno upravo, SV <strong>in</strong> druge uporabnika znanja.3.3.3.1 Namen <strong>in</strong> cilj vojaškega <strong>sistema</strong> s kadrovskega vidikaVojaški sistem s kadrovskega vidika pomeni premišljeno organiziranje <strong>in</strong> delovanje vsekadrovske dejavnosti v SV. Glavni cilj <strong>sistema</strong> je zagotavljati delovanje <strong>sistema</strong> SV kotcelote z vsemi razvojnimi, operativnimi <strong>in</strong> podpornimi nalogami.Slika 10: Kadrovski sistemVHODUpravljavski vhodPROCESIZHODUresničitevodločitveInformacija ostanju <strong>sistema</strong>OdločitveniprocesInformacija o želenem stanjuVir: Kljajič (1994, str. 160).Pravzaprav govorimo o sistemu, v katerem se z oplemenitenjem vključenih funkcij oblikujerazvojna spirala, v kateri je večja <strong>in</strong>tenzivnost namenjena tistemu delu funkcije, zakaterega je analitično ugotovljeno, da je trenutno najbolj izpostavljen.35
Change language