Vojska je združba z zelo centralizirano organizacijsko strukturo. Vse večja <strong>in</strong>formatizacija<strong>in</strong> hitrost vojaških dejavnosti <strong>sil</strong>ita tudi konservativne centralizirane <strong>in</strong> strogo hierarhičnevojaške organizacije k večji decentralizaciji ter večji <strong>in</strong>iciativnosti podrejenih. Prihajaobdobje, ko se bodo morale vojaške organizacije usmeriti k decentralizirani <strong>in</strong> prilagodljiviorganizaciji.Vojaški sistem je posebna oblika, primerjamo ga lahko z ekonomskim sistemom, saj tudizanj veljajo podobne ekonomske <strong>in</strong> organizacijske zakonitosti kot za normalnogospodarstvo. Z ekonomskega <strong>in</strong> organizacijskega vidika mora ekonomizirati <strong>in</strong> seorganizirati z omejenimi viri (f<strong>in</strong>ance, tehnologija itn.) ter upoštevati ekonomsko <strong>in</strong>organizacijsko logiko poslovnih <strong>in</strong> organizacijskih procesov.Slika 9: Sploščena organizacijaVODJA* ODNOSI* POOBLASTILA* KOMPETENCESODELAVCI»Življenje naj bo strokovno polno <strong>in</strong> človeško znosno!«Vir: Kovač (1994, str. 8).Vojaški sistem je odvisen od ljudi, ki so njegovi sestavni elementi, od nač<strong>in</strong>a njihoveorganizacije (sistemska teorija), kulture njihovega obnašanja, vojaških organizacijskihprojektov, ki jih uresničujejo, ter rezultatov, ki so primerljivi <strong>in</strong> merljivi glede nazastavljene cilje <strong>in</strong> strategijo razvoja.Pri upravljanju vojaškega <strong>sistema</strong> lahko uporabljamo podobne tehnike, kot jih obvladujejomenedžerji v podjetjih. Temeljna tehnika je »podjetniški nač<strong>in</strong> organizacije <strong>in</strong> upravljanjevojske, ki temelji na <strong>in</strong>iciativi posameznikov oziroma skup<strong>in</strong>, ki neprestano težijo kizboljšanju vojaške doktr<strong>in</strong>e, poveljevanja, organizacije <strong>in</strong> izvedbe vojaških nalog ter<strong>in</strong>ovacijam na vseh področjih dela v vojski <strong>in</strong> drugje« (Kovač,1994, str. 3).V dokaz lahko navedem Druckerjevo ugotovitev, da se v pol stoletja po drugi svetovnivojni ni nobena druga organizacija spremenila tako kot ameriška vojska. Uniforme <strong>in</strong> č<strong>in</strong>iso ostali enaki. Orožje pa se je popolnoma spremenilo, kar se je dramatično pokazalo že vzalivski vojni leta 1991; vojaške doktr<strong>in</strong>e <strong>in</strong> koncepti so se spremenili še bolj temeljito,enako organizacijske strukture oboroženih <strong>sil</strong>, poveljevalne strukture, odnosi <strong>in</strong>odgovornosti (Drucker, 2004).Za Slovensko vojsko pa velja, da se vse sprem<strong>in</strong>ja. Spremenila se je iz teritorialneobrambe, ki je obstajala do leta 1991 <strong>in</strong> je imela popolnoma drugačno strukturo,poslanstvo <strong>in</strong> naloge, v sodobno vojsko 21. stoletja, ki je vključena v NATO <strong>in</strong> druge34
mednarodne obrambne strukture (WEU, OVSE) s popolnoma drugačnim poslanstvom,vizijo ter drugimi nalogami, razen ohranitve suverenosti države.Nova struktura se gradi na podlagi novih znanj, spoznanj <strong>in</strong> z uporabo najnovejših<strong>in</strong>formacij, ki so jih zaposleni pridobili na izobraževanjih doma <strong>in</strong> v tuj<strong>in</strong>i ter iz izkušenj prisvojem delu. Seveda se nova struktura SV gradi tudi z uvajanjem <strong>in</strong> uporabo novekomunikacijske <strong>in</strong> <strong>in</strong>formacijske tehnologije, ki je predstavljena v nadaljevanju, ter zvključevanjem zunanjih strokovnjakov <strong>in</strong> organizacij pri uresničevanju razvojnih projektov.Pri razvoju <strong>in</strong> uvajanju komunikacijske <strong>in</strong> <strong>in</strong>formacijske tehnologije se moramo zavedati,da so <strong>in</strong>formacije v SV zaupne narave, kar morajo rešitve <strong>in</strong>formacijske tehnologije vednoupoštevati. Kljub uporabi <strong>in</strong> izkoriščanju vseh teh dejavnikov bo razvoj dolgotrajen, stalen,nikoli dokončan, kar ne sme biti ovira, le izziv, česar se mora vojaški menedžment dobrozavedati.Da bi vse skupaj lažje izvajali predlagam v tem delu nov sistem <strong>in</strong> posledično tudi pristopk organiziranju izobraževanja v SV. Predlagam novo organizacijsko strukturo fakultet <strong>in</strong>drugih visokih šol organiziranih v univerzi, ki bi s svojimi programi lažje, boljše <strong>in</strong>kakovostneje zajela nova znanja <strong>in</strong> jih tudi ustvarjala ter prenašala neposredno naštudente, na javno upravo, SV <strong>in</strong> druge uporabnika znanja.3.3.3.1 Namen <strong>in</strong> cilj vojaškega <strong>sistema</strong> s kadrovskega vidikaVojaški sistem s kadrovskega vidika pomeni premišljeno organiziranje <strong>in</strong> delovanje vsekadrovske dejavnosti v SV. Glavni cilj <strong>sistema</strong> je zagotavljati delovanje <strong>sistema</strong> SV kotcelote z vsemi razvojnimi, operativnimi <strong>in</strong> podpornimi nalogami.Slika 10: Kadrovski sistemVHODUpravljavski vhodPROCESIZHODUresničitevodločitveInformacija ostanju <strong>sistema</strong>OdločitveniprocesInformacija o želenem stanjuVir: Kljajič (1994, str. 160).Pravzaprav govorimo o sistemu, v katerem se z oplemenitenjem vključenih funkcij oblikujerazvojna spirala, v kateri je večja <strong>in</strong>tenzivnost namenjena tistemu delu funkcije, zakaterega je analitično ugotovljeno, da je trenutno najbolj izpostavljen.35
- Page 1 and 2: UNIVERZA V LJUBLJANIFAKULTETA ZA UP
- Page 3: IZJAVA O AVTORSTVU MAGISTRSKEGA DEL
- Page 6 and 7: SUMMARYSTUDY AND DESIGN OF THE ARME
- Page 8 and 9: 4.5.1 ZAKON O SLUŽBI V SV IN PRAVI
- Page 10 and 11: Priloga 4: MATRIKA ŠTABOV, POVELJS
- Page 12 and 13: V delu bo predmet proučitev in zas
- Page 14 and 15: −predlagal novo organizacijsko st
- Page 16 and 17: sistema. Težišče naloge bo vseka
- Page 18 and 19: 2 TEORETIČNE PODLAGE ORGANIZACIJE
- Page 20 and 21: Vplivni dejavniki izbire in rabe st
- Page 22 and 23: predstavljajo način legitimiranja
- Page 24 and 25: usklajevanje nasprotujočih si proc
- Page 26 and 27: Če naj bo vojska poslušno orodje,
- Page 28 and 29: Zgoraj navedene relacije bi morali
- Page 30 and 31: Vsako preoblikovanje vložkov v izi
- Page 32 and 33: politična« načela. Drugi sklop n
- Page 34 and 35: Ustava RS ureja le temeljna izhodi
- Page 36 and 37: in drugimi nesrečami ter na pravic
- Page 38 and 39: Mnoge države imajo obdobja miru v
- Page 40 and 41: Slika 6: Organizacija Slovenske voj
- Page 42 and 43: Sile nizke stopnje pripravljenosti
- Page 46 and 47: 3.3.3.2 Kakovost kadrovskega sistem
- Page 48 and 49: Obveznosti Slovenije - kot članice
- Page 50 and 51: Pri tehnologiji terminalskih strež
- Page 52 and 53: . pripravljati podatke, ki služijo
- Page 54 and 55: Notranja organizacijska enota - 1 (
- Page 56 and 57: - Zakon o obrambi (ZObr) določa G
- Page 58 and 59: 4.5 DEJAVNOSTI, POVEZANE Z UVELJAVL
- Page 60 and 61: Slika 12: Organigram MO, oblikovan
- Page 62 and 63: zlivati v operativne. Za to morajo
- Page 64 and 65: dolžnost v poklicni skupini častn
- Page 66 and 67: Z znanjem pridobimo sposobnost ozir
- Page 68 and 69: Podčastnik se mora kontinuirano iz
- Page 70 and 71: z doseganjem rezultatov. Od častni
- Page 72 and 73: znanje podrejenih. Izvaja naloge v
- Page 74 and 75: 4.6.1.4 Uresničevanje nalog kadrov
- Page 76 and 77: potrebnim za vojaško delovanje. Fo
- Page 78 and 79: Poslanstvo zagotavljanja kadrovske
- Page 80 and 81: pogovori v pisarnah in nerealnimi
- Page 82 and 83: zagotavlja kontinuirano pridobivanj
- Page 84 and 85: 4.13 SODELOVANJE IN USKLAJEVANJE Z
- Page 86 and 87: ena tretjina pa popolnoma neprimern
- Page 88 and 89: 6 ZAGOTAVLJANJE RAZMER ZA RAVNANJE
- Page 90 and 91: - Kakšen bo postopek uvajanja novo
- Page 92 and 93: da bo lahko zasedel ciljno delovno
- Page 94 and 95:
Cilj ureditve sistema je uvesti mot
- Page 96 and 97:
) vojaška strokovna usposobljenost
- Page 98 and 99:
−−−−−izobraževanje pred
- Page 100 and 101:
7.2 KRALJEVINA BELGIJAOborožene si
- Page 102 and 103:
7.4 REPUBLIKA HRVAŠKATako kot drug
- Page 104 and 105:
Vojaško izobraževanje in usposabl
- Page 106 and 107:
8 ORGANIZACIJA SISTEMA IN ZASNOVA I
- Page 108 and 109:
Na tretjem mestu pa je znanje, ki j
- Page 110 and 111:
Že Marija Terezija je ustanovila T
- Page 112 and 113:
Šol za rezervne častnike je bilo
- Page 114 and 115:
V zadnjem letu se je popolnoma ukin
- Page 116 and 117:
Častniki se med službovanjem v SV
- Page 118 and 119:
Visoko šolstvo mora na vseh ravneh
- Page 120 and 121:
članicami, ki bi se integrirale v
- Page 122 and 123:
Naloga matične fakultete in drugih
- Page 124 and 125:
fakulteti v povezavi z drugimi viso
- Page 126 and 127:
podčastnikov in programi štabnega
- Page 128 and 129:
pedagoške dejavnosti, vojaške psi
- Page 130 and 131:
področjih, posebno pa na obrambnem
- Page 132 and 133:
10 PREVERITEV HIPOTEZDelo je dalo r
- Page 134 and 135:
11 PRISPEVEK RAZISKOVANJA K ZNANOST
- Page 136 and 137:
13 ZAKLJUČEKZ osamosvojitvijo je R
- Page 138 and 139:
so se spremembe zgodile v zelo krat
- Page 140 and 141:
Z znanjem pridobimo sposobnost ozir
- Page 142 and 143:
29. Kovač, Bogomir (1994). Menedž
- Page 144 and 145:
23. www.slovenskavojska.si/struktur
- Page 146 and 147:
Priloga 1: VPLIVNI DEJAVNIKI ORGANI
- Page 148 and 149:
Ministrstvoza okolje inprostorAgenc
- Page 150 and 151:
Priloga 4: MATRIKA ŠTABOV, POVELJS
- Page 152 and 153:
Priloga 6: MATRIKA TIPIČNIH DOLŽN
- Page 154 and 155:
MATRIKA TIPIČNIH DOLŽNOSTI V POVE
- Page 156 and 157:
Priloga 8: ORGANIGRAM FAKULTETE ZA
- Page 158 and 159:
Priloga 8b: ORGANIGRAM POVELJSTVA Z
- Page 160 and 161:
KARIERNE POTI V SLOVENSKI VOJSKIČA
- Page 162 and 163:
Priloga 10: PRILOGA I.A - NAZIVI V
- Page 164 and 165:
PRILOGA I.A - NAZIVI V SLOVENSKI VO
- Page 166 and 167:
Priloga 11: GENERACIJSKI PRILIVI IN
- Page 168 and 169:
Priloga 13: DIAGRAM POTEKA KADROVAN
- Page 170 and 171:
Priloga 15: DIAGRAM POTEKA PRIPRAVN