proučitev in zasnova izobraževalnega sistema oboroženih sil v ...

politična« načela. Drugi sklop načel je sodobnejši in se je razvil s t. i. novim javnimmenedžmentom. Med klasična načela sodijo načelo zakonitosti, načelo predvidljivostioziroma pravne varnosti, načelo politične nevtralnosti, načelo strokovnosti, načelostrokovne samostojnosti in odgovornosti. V sklop sodobnejših načel sodijo načelousmerjenosti k uporabniku, načelo odprtosti in preglednosti ter načelo učinkovitosti(Virant, 2009, str. 90-91).Državna uprava je, organizacijsko gledano, skupek organov, ki upravljajo državo, vendarne v smislu določanja njene politike oziroma družbenih koristi, temveč v smisluuresničevanja te politike. Funkcionalno gledano je državna uprava dejavnost upravljanjajavnih zadev na instrumentalni ravni. Položaj državne uprave v upravnem sistemu oziromav upravnem procesu je torej dokaj jasen – državna uprava sodi v instrumentalni del tegaprocesa. Na tej ravni se odločitve institucionalne ravni konkretizirajo, strokovno obdelujejoin pripravljajo za neposredno izvajanje. Vse to se mora odražati v pristojnosti posameznihorganov, ko se določajo obrambne zadeve.Organizacijo državne uprave podrobneje ureja zakon o upravi. Skladno z ustavo jedržavna uprava organizirana po resorjih, torej po ministrstvih. Ministrstva se ustanovijolahko samo z zakonom, in sicer za posamezno upravno področje ali za več med sebojpovezanih področij. Za izvrševanje nalog posameznega ministrstva na posameznihpodročjih pa se lahko z zakonom ustanovijo upravni organi kot tudi upravne organizacijev sestavi ministrstva. Upravni organi v sestavi so praviloma uprave, uradi in inšpektorati.Upravne organizacije pa so lahko direkcije in agencije (Kocijančič in dr., 2009, str. 236).Nekatere funkcije državne uprave se lahko izvajajo preko javnih pooblastil. Po zakonu selahko da javno pooblastilo v primeru, da se na ta način zagotovi bolj smotrno in učinkovitoopravljanje nalog. Vendar pa zakon to možnost omejuje tako, da javno pooblastilo ne smeobsegati inšpekcijskega nadzorstva, za katero so zadolženi in so tudi zanj ustreznousposobljeni samo organi državne uprave. (Kocijančič in dr., 2009, str. 236-237).Ministrstva so monokratični ali individualno vodeni organi, ki so med seboj enakopravna.Vodi jih ena oseba (minister), ki odloča o vseh zadevah iz njihove pristojnosti – opredlogih, ki jih ministrstvo posreduje vladi, o pripombah k predlogom gradiv z drugihministrstev, o predpisih, ki jih izdaja. V sladu s prakso v državah članicah EU je Zakon održavni upravi prenesel velik del pooblastil za urejanje organizacije državne uprave sparlamenta na vlado. S tem je zagotovil fleksibilnost in manj obremenjevanja parlamenta.Vsa ministrstva imajo v primeru vojne določene pristojnosti na obrambnem področju. Že vmirnodobnih razmerah morajo opravljati nekatere naloge iz obrambnih zadev.V ministrstvih delujejo tudi tako imenovani organi v sestavi ministrstev. To so relativnosamostojnih upravni organi. Zakon o državni upravi določa, da se organi v sestaviustanovijo z vladno uredbo, in sicer »za opravljanje specializiranih strokovnih nalog,izvršilnih in razvojnih upravnih nalog, nalog inšpekcijskega in drugega nadzora in nalog napodročju javnih nalog«. Uredba trenutno določa enainštirideset organov v sestavi, kot so22