Vsako preoblikovanje vložkov v izide spremlja entropija 8 . »Na področju vodenja <strong>in</strong>komunikacij se vedno borimo zoper težnje narave, da bi degradirala tisto, kar jeorganizirano, da bi uničila tisto, kar ima smisel, zoper težnje entropije, da neprestanoraste«, prvi utemeljitelj kibernetike N. Wiener (Kralj, v: Ivanko, 2005, str. 65).Če povzamemo, je sistemski pristop razvoja kadrovskega <strong>in</strong> izobraževalnega <strong>sistema</strong>, tudiv SV, tisti, ki upošteva soodvisnost, da lažje razumemo, obvladujemo <strong>in</strong> ustvarjamos<strong>in</strong>ergije. Pri tem so zlasti pomembne vezi (odnosi), iz njih nastajajo naravna, družbena alitehniška organizacija <strong>in</strong> <strong>in</strong>terakcije. Razlike so vir odnosov <strong>in</strong> zato s<strong>in</strong>ergij ter so vsaj takopomembne kot skupne lastnosti elementov, med katerimi obstajajo ali nastajajo odnosi(povezave, stiki, relacije). Zadostna <strong>in</strong> potrebna celovitost namesto (pretirane)enostranskosti naj bi bila pogoj, da bi se izognili razpadu <strong>in</strong> propadu, ki sicer grozita(težnjo k njima na kratko izraža entropija).8 Entropija je mera za stopnjo dezorganizacije v poslovnem sistemu. Kot nastajajo neizogibneizgube v energiji <strong>in</strong> mehanskih procesih, tako nastajajo tudi neizogibne izgube sestav<strong>in</strong> poslovnezmogljivosti (vložka) pri njihovem preoblikovanju v poslovnem procesu v izid. Velikost teh izgubnas opozarja na večjo ali manjšo entropijo pri mobilizaciji prv<strong>in</strong> poslovne zmogljivosti vposlovnem procesu. Entropija nastaja v vseh poslovnih procesih. Zato moramo uč<strong>in</strong>kovitostvsakega poslovnega ali družbeno-gospodarskega <strong>sistema</strong> ocenjevati z relativnostnega vidika.Sorazmerno najuč<strong>in</strong>kovitejši je tisti poslovni sistem, katerega struktura poslovne zmogljivosti jenajbolj usklajena. Relativna usklajenost poslovne zmogljivosti vpliva na sorazmerno majhnoentropijo poslovnega <strong>sistema</strong> (Ivanko, 2006, str. 65).20
3 SLOVENSKA VOJSKA KOT PODSISTEM DRŽAVNE UPRAVEREPUBLIKE SLOVENIJE3.1 DRŽAVNA UPRAVADržavna uprava predstavlja segment izvršilne oblasti. Državna uprava <strong>in</strong> vlada stamedsebojno povezani. Vlada je politični vrh državne uprave, usmerja, koord<strong>in</strong>ira <strong>in</strong>nadzira njeno delo. Lahko rečemo, da je vlada politični segment izvršilne oblasti, državnauprava pa je njen strokovni segment.Državno upravo lahko def<strong>in</strong>iramo kot strokovni aparat, ki pripravlja strokovne podlage zasprejemanje političnih odločitev vlade (<strong>in</strong> posledično Državnega zbora) <strong>in</strong> neposrednoizvršuje sprejete politične odločitve (zakone, proračun, vladne uredbe…) (Virant, 2009,str. 76).Zahteve glede delovanja državne uprave se vedno bolj zaostrujejo, pričakovanjadržavljanov <strong>in</strong> gospodarskih subjektov pa se višajo, kar se odraža predvsem v zahtevahpo manjšanju obsega sredstev za delovanje državne uprave ob ohranjanju obsegastoritev, ki jih državna uprava zagotavlja, večji prilagojenosti storitev državne upravezahtevam uporabnikov, večji odzivnosti države uprave ter vzpostavljanju partnerskegaodnosa med javnim sektorjem, zasebnim sektorjem <strong>in</strong> državljani (Žurga, 2010, str. 113).Državna uprava ureja regulativno funkcijo v okviru izvršilnih nalog uprave, v okviru katereuprava za izvrševanje zakonov izdaja svoje abstraktne akte. Del te funkcije je tudi<strong>in</strong>špekcijski nadzor, ki pomeni zagotavljanje zakonitosti v družbi. Pospeševalno funkcijoureja v okviru razvojnih nalog, servisno funkcijo pa v okviru zagotavljanja javnih služb.Funkciji sta v svojem bistvu trajno, <strong>sistema</strong>tično <strong>in</strong> <strong>in</strong>iciativno delovanje upravnih organovv sestavi državne uprave.Skladno z naravo odločanja je tudi se organizacijska struktura državne upraveorganizirana po ravneh. Tu se srečujemo z množico organov oziroma organizacijskih enot,ki so sestavljene iz profesionalnih delavcev, katerim je to delo stalni poklic. Kdor hoče bitizaposlen pri tem delu organizacije, mora izpolnjevati določene strokovne pogoje, ki sepridobe v ustreznih strokovnih šolah <strong>in</strong> z delovnimi izkušnjami (Vlaj, 2006, str. 37). Pri nasse je to dokazalo pred osamosvojitveno vojno leta 1991, med njo <strong>in</strong> po njej. Na tej ravnise zahtevajo: stalnost, strokovnost <strong>in</strong> profesionalnost. Ta posebnost prihaja najbolj doizraza v SV, saj mora za zasedbo častniških ali podčastniških dolžnosti posameznikizpolnjevati, kot bomo videli v nadaljevanju, obvezno vse tri prej navedene pogoje.Državna uprava je aparat, ki mora delovati v javnem <strong>in</strong>teresu. Skozi zgodov<strong>in</strong>o so seoblikovala številna načela, ki državno upravo vežejo pri njenem delovanju. Nekatera medtemi načeli so po svojem izvoru starejša, lahko bi jih označili kot klasična ali »pravno21
- Page 1 and 2: UNIVERZA V LJUBLJANIFAKULTETA ZA UP
- Page 3: IZJAVA O AVTORSTVU MAGISTRSKEGA DEL
- Page 6 and 7: SUMMARYSTUDY AND DESIGN OF THE ARME
- Page 8 and 9: 4.5.1 ZAKON O SLUŽBI V SV IN PRAVI
- Page 10 and 11: Priloga 4: MATRIKA ŠTABOV, POVELJS
- Page 12 and 13: V delu bo predmet proučitev in zas
- Page 14 and 15: −predlagal novo organizacijsko st
- Page 16 and 17: sistema. Težišče naloge bo vseka
- Page 18 and 19: 2 TEORETIČNE PODLAGE ORGANIZACIJE
- Page 20 and 21: Vplivni dejavniki izbire in rabe st
- Page 22 and 23: predstavljajo način legitimiranja
- Page 24 and 25: usklajevanje nasprotujočih si proc
- Page 26 and 27: Če naj bo vojska poslušno orodje,
- Page 28 and 29: Zgoraj navedene relacije bi morali
- Page 32 and 33: politična« načela. Drugi sklop n
- Page 34 and 35: Ustava RS ureja le temeljna izhodi
- Page 36 and 37: in drugimi nesrečami ter na pravic
- Page 38 and 39: Mnoge države imajo obdobja miru v
- Page 40 and 41: Slika 6: Organizacija Slovenske voj
- Page 42 and 43: Sile nizke stopnje pripravljenosti
- Page 44 and 45: Vojska je združba z zelo centraliz
- Page 46 and 47: 3.3.3.2 Kakovost kadrovskega sistem
- Page 48 and 49: Obveznosti Slovenije - kot članice
- Page 50 and 51: Pri tehnologiji terminalskih strež
- Page 52 and 53: . pripravljati podatke, ki služijo
- Page 54 and 55: Notranja organizacijska enota - 1 (
- Page 56 and 57: - Zakon o obrambi (ZObr) določa G
- Page 58 and 59: 4.5 DEJAVNOSTI, POVEZANE Z UVELJAVL
- Page 60 and 61: Slika 12: Organigram MO, oblikovan
- Page 62 and 63: zlivati v operativne. Za to morajo
- Page 64 and 65: dolžnost v poklicni skupini častn
- Page 66 and 67: Z znanjem pridobimo sposobnost ozir
- Page 68 and 69: Podčastnik se mora kontinuirano iz
- Page 70 and 71: z doseganjem rezultatov. Od častni
- Page 72 and 73: znanje podrejenih. Izvaja naloge v
- Page 74 and 75: 4.6.1.4 Uresničevanje nalog kadrov
- Page 76 and 77: potrebnim za vojaško delovanje. Fo
- Page 78 and 79: Poslanstvo zagotavljanja kadrovske
- Page 80 and 81:
pogovori v pisarnah in nerealnimi
- Page 82 and 83:
zagotavlja kontinuirano pridobivanj
- Page 84 and 85:
4.13 SODELOVANJE IN USKLAJEVANJE Z
- Page 86 and 87:
ena tretjina pa popolnoma neprimern
- Page 88 and 89:
6 ZAGOTAVLJANJE RAZMER ZA RAVNANJE
- Page 90 and 91:
- Kakšen bo postopek uvajanja novo
- Page 92 and 93:
da bo lahko zasedel ciljno delovno
- Page 94 and 95:
Cilj ureditve sistema je uvesti mot
- Page 96 and 97:
) vojaška strokovna usposobljenost
- Page 98 and 99:
−−−−−izobraževanje pred
- Page 100 and 101:
7.2 KRALJEVINA BELGIJAOborožene si
- Page 102 and 103:
7.4 REPUBLIKA HRVAŠKATako kot drug
- Page 104 and 105:
Vojaško izobraževanje in usposabl
- Page 106 and 107:
8 ORGANIZACIJA SISTEMA IN ZASNOVA I
- Page 108 and 109:
Na tretjem mestu pa je znanje, ki j
- Page 110 and 111:
Že Marija Terezija je ustanovila T
- Page 112 and 113:
Šol za rezervne častnike je bilo
- Page 114 and 115:
V zadnjem letu se je popolnoma ukin
- Page 116 and 117:
Častniki se med službovanjem v SV
- Page 118 and 119:
Visoko šolstvo mora na vseh ravneh
- Page 120 and 121:
članicami, ki bi se integrirale v
- Page 122 and 123:
Naloga matične fakultete in drugih
- Page 124 and 125:
fakulteti v povezavi z drugimi viso
- Page 126 and 127:
podčastnikov in programi štabnega
- Page 128 and 129:
pedagoške dejavnosti, vojaške psi
- Page 130 and 131:
področjih, posebno pa na obrambnem
- Page 132 and 133:
10 PREVERITEV HIPOTEZDelo je dalo r
- Page 134 and 135:
11 PRISPEVEK RAZISKOVANJA K ZNANOST
- Page 136 and 137:
13 ZAKLJUČEKZ osamosvojitvijo je R
- Page 138 and 139:
so se spremembe zgodile v zelo krat
- Page 140 and 141:
Z znanjem pridobimo sposobnost ozir
- Page 142 and 143:
29. Kovač, Bogomir (1994). Menedž
- Page 144 and 145:
23. www.slovenskavojska.si/struktur
- Page 146 and 147:
Priloga 1: VPLIVNI DEJAVNIKI ORGANI
- Page 148 and 149:
Ministrstvoza okolje inprostorAgenc
- Page 150 and 151:
Priloga 4: MATRIKA ŠTABOV, POVELJS
- Page 152 and 153:
Priloga 6: MATRIKA TIPIČNIH DOLŽN
- Page 154 and 155:
MATRIKA TIPIČNIH DOLŽNOSTI V POVE
- Page 156 and 157:
Priloga 8: ORGANIGRAM FAKULTETE ZA
- Page 158 and 159:
Priloga 8b: ORGANIGRAM POVELJSTVA Z
- Page 160 and 161:
KARIERNE POTI V SLOVENSKI VOJSKIČA
- Page 162 and 163:
Priloga 10: PRILOGA I.A - NAZIVI V
- Page 164 and 165:
PRILOGA I.A - NAZIVI V SLOVENSKI VO
- Page 166 and 167:
Priloga 11: GENERACIJSKI PRILIVI IN
- Page 168 and 169:
Priloga 13: DIAGRAM POTEKA KADROVAN
- Page 170 and 171:
Priloga 15: DIAGRAM POTEKA PRIPRAVN