prouÄitev in zasnova izobraževalnega sistema oboroženih sil v ...
prouÄitev in zasnova izobraževalnega sistema oboroženih sil v ... prouÄitev in zasnova izobraževalnega sistema oboroženih sil v ...
Vsako preoblikovanje vložkov v izide spremlja entropija 8 . »Na področju vodenja inkomunikacij se vedno borimo zoper težnje narave, da bi degradirala tisto, kar jeorganizirano, da bi uničila tisto, kar ima smisel, zoper težnje entropije, da neprestanoraste«, prvi utemeljitelj kibernetike N. Wiener (Kralj, v: Ivanko, 2005, str. 65).Če povzamemo, je sistemski pristop razvoja kadrovskega in izobraževalnega sistema, tudiv SV, tisti, ki upošteva soodvisnost, da lažje razumemo, obvladujemo in ustvarjamosinergije. Pri tem so zlasti pomembne vezi (odnosi), iz njih nastajajo naravna, družbena alitehniška organizacija in interakcije. Razlike so vir odnosov in zato sinergij ter so vsaj takopomembne kot skupne lastnosti elementov, med katerimi obstajajo ali nastajajo odnosi(povezave, stiki, relacije). Zadostna in potrebna celovitost namesto (pretirane)enostranskosti naj bi bila pogoj, da bi se izognili razpadu in propadu, ki sicer grozita(težnjo k njima na kratko izraža entropija).8 Entropija je mera za stopnjo dezorganizacije v poslovnem sistemu. Kot nastajajo neizogibneizgube v energiji in mehanskih procesih, tako nastajajo tudi neizogibne izgube sestavin poslovnezmogljivosti (vložka) pri njihovem preoblikovanju v poslovnem procesu v izid. Velikost teh izgubnas opozarja na večjo ali manjšo entropijo pri mobilizaciji prvin poslovne zmogljivosti vposlovnem procesu. Entropija nastaja v vseh poslovnih procesih. Zato moramo učinkovitostvsakega poslovnega ali družbeno-gospodarskega sistema ocenjevati z relativnostnega vidika.Sorazmerno najučinkovitejši je tisti poslovni sistem, katerega struktura poslovne zmogljivosti jenajbolj usklajena. Relativna usklajenost poslovne zmogljivosti vpliva na sorazmerno majhnoentropijo poslovnega sistema (Ivanko, 2006, str. 65).20
3 SLOVENSKA VOJSKA KOT PODSISTEM DRŽAVNE UPRAVEREPUBLIKE SLOVENIJE3.1 DRŽAVNA UPRAVADržavna uprava predstavlja segment izvršilne oblasti. Državna uprava in vlada stamedsebojno povezani. Vlada je politični vrh državne uprave, usmerja, koordinira innadzira njeno delo. Lahko rečemo, da je vlada politični segment izvršilne oblasti, državnauprava pa je njen strokovni segment.Državno upravo lahko definiramo kot strokovni aparat, ki pripravlja strokovne podlage zasprejemanje političnih odločitev vlade (in posledično Državnega zbora) in neposrednoizvršuje sprejete politične odločitve (zakone, proračun, vladne uredbe…) (Virant, 2009,str. 76).Zahteve glede delovanja državne uprave se vedno bolj zaostrujejo, pričakovanjadržavljanov in gospodarskih subjektov pa se višajo, kar se odraža predvsem v zahtevahpo manjšanju obsega sredstev za delovanje državne uprave ob ohranjanju obsegastoritev, ki jih državna uprava zagotavlja, večji prilagojenosti storitev državne upravezahtevam uporabnikov, večji odzivnosti države uprave ter vzpostavljanju partnerskegaodnosa med javnim sektorjem, zasebnim sektorjem in državljani (Žurga, 2010, str. 113).Državna uprava ureja regulativno funkcijo v okviru izvršilnih nalog uprave, v okviru katereuprava za izvrševanje zakonov izdaja svoje abstraktne akte. Del te funkcije je tudiinšpekcijski nadzor, ki pomeni zagotavljanje zakonitosti v družbi. Pospeševalno funkcijoureja v okviru razvojnih nalog, servisno funkcijo pa v okviru zagotavljanja javnih služb.Funkciji sta v svojem bistvu trajno, sistematično in iniciativno delovanje upravnih organovv sestavi državne uprave.Skladno z naravo odločanja je tudi se organizacijska struktura državne upraveorganizirana po ravneh. Tu se srečujemo z množico organov oziroma organizacijskih enot,ki so sestavljene iz profesionalnih delavcev, katerim je to delo stalni poklic. Kdor hoče bitizaposlen pri tem delu organizacije, mora izpolnjevati določene strokovne pogoje, ki sepridobe v ustreznih strokovnih šolah in z delovnimi izkušnjami (Vlaj, 2006, str. 37). Pri nasse je to dokazalo pred osamosvojitveno vojno leta 1991, med njo in po njej. Na tej ravnise zahtevajo: stalnost, strokovnost in profesionalnost. Ta posebnost prihaja najbolj doizraza v SV, saj mora za zasedbo častniških ali podčastniških dolžnosti posameznikizpolnjevati, kot bomo videli v nadaljevanju, obvezno vse tri prej navedene pogoje.Državna uprava je aparat, ki mora delovati v javnem interesu. Skozi zgodovino so seoblikovala številna načela, ki državno upravo vežejo pri njenem delovanju. Nekatera medtemi načeli so po svojem izvoru starejša, lahko bi jih označili kot klasična ali »pravno21
- Page 1 and 2: UNIVERZA V LJUBLJANIFAKULTETA ZA UP
- Page 3: IZJAVA O AVTORSTVU MAGISTRSKEGA DEL
- Page 6 and 7: SUMMARYSTUDY AND DESIGN OF THE ARME
- Page 8 and 9: 4.5.1 ZAKON O SLUŽBI V SV IN PRAVI
- Page 10 and 11: Priloga 4: MATRIKA ŠTABOV, POVELJS
- Page 12 and 13: V delu bo predmet proučitev in zas
- Page 14 and 15: −predlagal novo organizacijsko st
- Page 16 and 17: sistema. Težišče naloge bo vseka
- Page 18 and 19: 2 TEORETIČNE PODLAGE ORGANIZACIJE
- Page 20 and 21: Vplivni dejavniki izbire in rabe st
- Page 22 and 23: predstavljajo način legitimiranja
- Page 24 and 25: usklajevanje nasprotujočih si proc
- Page 26 and 27: Če naj bo vojska poslušno orodje,
- Page 28 and 29: Zgoraj navedene relacije bi morali
- Page 32 and 33: politična« načela. Drugi sklop n
- Page 34 and 35: Ustava RS ureja le temeljna izhodi
- Page 36 and 37: in drugimi nesrečami ter na pravic
- Page 38 and 39: Mnoge države imajo obdobja miru v
- Page 40 and 41: Slika 6: Organizacija Slovenske voj
- Page 42 and 43: Sile nizke stopnje pripravljenosti
- Page 44 and 45: Vojska je združba z zelo centraliz
- Page 46 and 47: 3.3.3.2 Kakovost kadrovskega sistem
- Page 48 and 49: Obveznosti Slovenije - kot članice
- Page 50 and 51: Pri tehnologiji terminalskih strež
- Page 52 and 53: . pripravljati podatke, ki služijo
- Page 54 and 55: Notranja organizacijska enota - 1 (
- Page 56 and 57: - Zakon o obrambi (ZObr) določa G
- Page 58 and 59: 4.5 DEJAVNOSTI, POVEZANE Z UVELJAVL
- Page 60 and 61: Slika 12: Organigram MO, oblikovan
- Page 62 and 63: zlivati v operativne. Za to morajo
- Page 64 and 65: dolžnost v poklicni skupini častn
- Page 66 and 67: Z znanjem pridobimo sposobnost ozir
- Page 68 and 69: Podčastnik se mora kontinuirano iz
- Page 70 and 71: z doseganjem rezultatov. Od častni
- Page 72 and 73: znanje podrejenih. Izvaja naloge v
- Page 74 and 75: 4.6.1.4 Uresničevanje nalog kadrov
- Page 76 and 77: potrebnim za vojaško delovanje. Fo
- Page 78 and 79: Poslanstvo zagotavljanja kadrovske
Vsako preoblikovanje vložkov v izide spremlja entropija 8 . »Na področju vodenja <strong>in</strong>komunikacij se vedno borimo zoper težnje narave, da bi degradirala tisto, kar jeorganizirano, da bi uničila tisto, kar ima smisel, zoper težnje entropije, da neprestanoraste«, prvi utemeljitelj kibernetike N. Wiener (Kralj, v: Ivanko, 2005, str. 65).Če povzamemo, je sistemski pristop razvoja kadrovskega <strong>in</strong> izobraževalnega <strong>sistema</strong>, tudiv SV, tisti, ki upošteva soodvisnost, da lažje razumemo, obvladujemo <strong>in</strong> ustvarjamos<strong>in</strong>ergije. Pri tem so zlasti pomembne vezi (odnosi), iz njih nastajajo naravna, družbena alitehniška organizacija <strong>in</strong> <strong>in</strong>terakcije. Razlike so vir odnosov <strong>in</strong> zato s<strong>in</strong>ergij ter so vsaj takopomembne kot skupne lastnosti elementov, med katerimi obstajajo ali nastajajo odnosi(povezave, stiki, relacije). Zadostna <strong>in</strong> potrebna celovitost namesto (pretirane)enostranskosti naj bi bila pogoj, da bi se izognili razpadu <strong>in</strong> propadu, ki sicer grozita(težnjo k njima na kratko izraža entropija).8 Entropija je mera za stopnjo dezorganizacije v poslovnem sistemu. Kot nastajajo neizogibneizgube v energiji <strong>in</strong> mehanskih procesih, tako nastajajo tudi neizogibne izgube sestav<strong>in</strong> poslovnezmogljivosti (vložka) pri njihovem preoblikovanju v poslovnem procesu v izid. Velikost teh izgubnas opozarja na večjo ali manjšo entropijo pri mobilizaciji prv<strong>in</strong> poslovne zmogljivosti vposlovnem procesu. Entropija nastaja v vseh poslovnih procesih. Zato moramo uč<strong>in</strong>kovitostvsakega poslovnega ali družbeno-gospodarskega <strong>sistema</strong> ocenjevati z relativnostnega vidika.Sorazmerno najuč<strong>in</strong>kovitejši je tisti poslovni sistem, katerega struktura poslovne zmogljivosti jenajbolj usklajena. Relativna usklajenost poslovne zmogljivosti vpliva na sorazmerno majhnoentropijo poslovnega <strong>sistema</strong> (Ivanko, 2006, str. 65).20