Zgoraj navedene relacije bi morali natančneje proučevati v vojaškem izobraževalnemsistemu, saj je od tega odvisna komplementarnost podsistemov v večji <strong>in</strong> močnostrukturirani sistemski strukturi. Predvsem bi bilo koristno to znanje med uvajanjemmirovne operacije v okolje, ko nastajajo vprašanja soodvisnosti podsistemov.Če hočemo opraviti strukturne spremembe v sistemu, moramo spoznati značilne lastnost<strong>in</strong>jegovih elementov <strong>in</strong> <strong>sistema</strong> kot celote. Značilne so tiste lastnosti, ki neposrednovplivajo na stanje <strong>in</strong> delovanje <strong>sistema</strong>. Na kadrovskem <strong>in</strong> izobraževalnem področju naszanimajo predvsem njihovi elementi <strong>in</strong> lastnosti, značilnosti, povezave, sredstva zauresničitev teh povezav, poleg tega pa tudi procesi znotraj kadrovskega <strong>in</strong>izobraževalnega <strong>sistema</strong> SV <strong>in</strong> medsebojne <strong>in</strong>terakcije z drugimi sistemi v organizaciji SV.Na tem mestu lahko še dodamo, kot navaja Bučar (1981) v svoji knjigi, da je za slehernisistem eno osnovnih vprašanj, na katerih mestih se sprejemajo odločitve. Od terazporeditve je odvisen dotok <strong>in</strong>formacij <strong>in</strong> udeleženost članov v delovanju <strong>sistema</strong>. Odtega pa uč<strong>in</strong>kovitost.S tega vidika bi sistem oziroma organizacije lahko razdelili na dve temeljni kategoriji, zustreznimi prehodnimi stopnjami od ene do druge: na <strong>in</strong>strumentalne <strong>in</strong> demokratične.Demokratične temelje na visoki participaciji v odločanju na vseh ravneh, so zatodecentralizirane, primarni kriterij za sodelovanje pa je enakopravnost vseh članov.Instrumentalne naj bi pa bile samo sredstvo za doseganje ciljev, ki se oblikujejo izvennjih, strogo vertikalno <strong>in</strong> hierarhično organizirane, brez udeležbe članov v postavljanjuciljev na katerikoli stopnji upravnega procesa, glavni kriterij za delo pa uč<strong>in</strong>kovitost <strong>in</strong>doseganje pozitivnih ciljev. Stroga <strong>in</strong>strumentalnost vodi do premajhne <strong>in</strong>formacijskesposobnosti <strong>in</strong> prevelike odtujenosti, ki sta obe disfunkcionalni (Bučar, 1981, str. 269).Slika 3: Organizacija kot sistem, njena notranja zgradba, podjetje kot sistemVir: V<strong>in</strong>tar (1999, str. 45).Izid proizvodno-poslovnega <strong>sistema</strong> je tem ugodnejši, čim manjše so izgube v poslovnemprocesu, ki preoblikuje prv<strong>in</strong>e poslovnih zmogljivosti (vložka) v izide poslovanja (izložek).Za vsako organizacijo, tudi vojaško, je potrebna ustrezna struktura poslovne zmogljivosti,to je vložka. Strukturo poslovne zmogljivosti vsake organizacije, tudi vojaške, lahkoopazujemo z vidikov, kot so ljudje s svojimi zmožnostmi, predmeti dela, delovna sredstva,18
storitve, denar <strong>in</strong> <strong>in</strong>formacije. Vložek v SV predstavlja izobraževanje <strong>in</strong> usposabljanjeposameznikov <strong>in</strong> enot, izložek pa dobra izurjenost posameznikov <strong>in</strong> enot, še posebej, česo le-te profesionalne.Kakovostna, količ<strong>in</strong>ska <strong>in</strong> časovna usklajenost vseh sestav<strong>in</strong> poslovne zmogljivosti je pogojza uspešno doseganje želenih ciljev. Neustrezna struktura ali neusklajenost potrebnihprv<strong>in</strong> poslovne zmogljivosti povzroča izgube v procesu izobraževanja <strong>in</strong> usposabljanja vvojski. Sistem postopoma prehaja v stanje slabše organiziranosti, pojavljajo se napake,neorganiziranost, disfunkcije. Pravimo, da se povečuje entropija <strong>sistema</strong> (pojem je iztermod<strong>in</strong>amike). Ravno tega se mora vojaška organizacija zavedati, saj se predstopnjavsake entropije skriva v neustrezni strukturi <strong>in</strong> d<strong>in</strong>amiki vojaške organiziranosti <strong>in</strong> iz njeizpeljanih nalog.Bučar pojasnjuje to stanje kot »bolezen, ki se začne takrat, kadar je notranja struktura<strong>sistema</strong> tako toga, da na njeni osnovi ni možno nikakršno bistvenejše prilagajanjespremembam v okolju oziroma kadar je <strong>in</strong>tegratvni okvir (ideologija je lahko boljpomembna sestav<strong>in</strong>a tega okvirja) prilagojen strukturi družbe na bistveno nižji stopnjirazvoja« (Bučar, 1981, str. 35).Medsebojno odvisnost doseženih poslovnih izidov (izložek) <strong>in</strong> poslovnih zmogljivosti(vložek) ter nastajanje entropije zaradi strukturne neusklajenosti <strong>in</strong> neusklajenegadelovanja prv<strong>in</strong> poslovnih zmogljivosti v poslovnem procesu proizvodno-poslovnega<strong>sistema</strong> lahko prikažemo po Nemcu tudi s poenostavljenim narisom (Ivanko, 2006, str.64).Slika 4: Oporišča nastajanja entropije v proizvodni organizacijiEntropija prv<strong>in</strong> poslovnega procesaPoslovni sistemVLOŽEK PROCES IZID1. ljudje2. delovnasredstva3. delovnipredmeti4. storitve5. denarPosredovalci:nadzorniizboljševalnivzdrževalni1. zadovoljitevdoločenihpotreb2. f<strong>in</strong>ančni izid3. drugapričakovanja6. <strong>in</strong>formacijeEntropijaVir: prikaz po Nemcu, v Ivanko (2006, str. 65).19
- Page 1 and 2: UNIVERZA V LJUBLJANIFAKULTETA ZA UP
- Page 3: IZJAVA O AVTORSTVU MAGISTRSKEGA DEL
- Page 6 and 7: SUMMARYSTUDY AND DESIGN OF THE ARME
- Page 8 and 9: 4.5.1 ZAKON O SLUŽBI V SV IN PRAVI
- Page 10 and 11: Priloga 4: MATRIKA ŠTABOV, POVELJS
- Page 12 and 13: V delu bo predmet proučitev in zas
- Page 14 and 15: −predlagal novo organizacijsko st
- Page 16 and 17: sistema. Težišče naloge bo vseka
- Page 18 and 19: 2 TEORETIČNE PODLAGE ORGANIZACIJE
- Page 20 and 21: Vplivni dejavniki izbire in rabe st
- Page 22 and 23: predstavljajo način legitimiranja
- Page 24 and 25: usklajevanje nasprotujočih si proc
- Page 26 and 27: Če naj bo vojska poslušno orodje,
- Page 30 and 31: Vsako preoblikovanje vložkov v izi
- Page 32 and 33: politična« načela. Drugi sklop n
- Page 34 and 35: Ustava RS ureja le temeljna izhodi
- Page 36 and 37: in drugimi nesrečami ter na pravic
- Page 38 and 39: Mnoge države imajo obdobja miru v
- Page 40 and 41: Slika 6: Organizacija Slovenske voj
- Page 42 and 43: Sile nizke stopnje pripravljenosti
- Page 44 and 45: Vojska je združba z zelo centraliz
- Page 46 and 47: 3.3.3.2 Kakovost kadrovskega sistem
- Page 48 and 49: Obveznosti Slovenije - kot članice
- Page 50 and 51: Pri tehnologiji terminalskih strež
- Page 52 and 53: . pripravljati podatke, ki služijo
- Page 54 and 55: Notranja organizacijska enota - 1 (
- Page 56 and 57: - Zakon o obrambi (ZObr) določa G
- Page 58 and 59: 4.5 DEJAVNOSTI, POVEZANE Z UVELJAVL
- Page 60 and 61: Slika 12: Organigram MO, oblikovan
- Page 62 and 63: zlivati v operativne. Za to morajo
- Page 64 and 65: dolžnost v poklicni skupini častn
- Page 66 and 67: Z znanjem pridobimo sposobnost ozir
- Page 68 and 69: Podčastnik se mora kontinuirano iz
- Page 70 and 71: z doseganjem rezultatov. Od častni
- Page 72 and 73: znanje podrejenih. Izvaja naloge v
- Page 74 and 75: 4.6.1.4 Uresničevanje nalog kadrov
- Page 76 and 77: potrebnim za vojaško delovanje. Fo
- Page 78 and 79:
Poslanstvo zagotavljanja kadrovske
- Page 80 and 81:
pogovori v pisarnah in nerealnimi
- Page 82 and 83:
zagotavlja kontinuirano pridobivanj
- Page 84 and 85:
4.13 SODELOVANJE IN USKLAJEVANJE Z
- Page 86 and 87:
ena tretjina pa popolnoma neprimern
- Page 88 and 89:
6 ZAGOTAVLJANJE RAZMER ZA RAVNANJE
- Page 90 and 91:
- Kakšen bo postopek uvajanja novo
- Page 92 and 93:
da bo lahko zasedel ciljno delovno
- Page 94 and 95:
Cilj ureditve sistema je uvesti mot
- Page 96 and 97:
) vojaška strokovna usposobljenost
- Page 98 and 99:
−−−−−izobraževanje pred
- Page 100 and 101:
7.2 KRALJEVINA BELGIJAOborožene si
- Page 102 and 103:
7.4 REPUBLIKA HRVAŠKATako kot drug
- Page 104 and 105:
Vojaško izobraževanje in usposabl
- Page 106 and 107:
8 ORGANIZACIJA SISTEMA IN ZASNOVA I
- Page 108 and 109:
Na tretjem mestu pa je znanje, ki j
- Page 110 and 111:
Že Marija Terezija je ustanovila T
- Page 112 and 113:
Šol za rezervne častnike je bilo
- Page 114 and 115:
V zadnjem letu se je popolnoma ukin
- Page 116 and 117:
Častniki se med službovanjem v SV
- Page 118 and 119:
Visoko šolstvo mora na vseh ravneh
- Page 120 and 121:
članicami, ki bi se integrirale v
- Page 122 and 123:
Naloga matične fakultete in drugih
- Page 124 and 125:
fakulteti v povezavi z drugimi viso
- Page 126 and 127:
podčastnikov in programi štabnega
- Page 128 and 129:
pedagoške dejavnosti, vojaške psi
- Page 130 and 131:
področjih, posebno pa na obrambnem
- Page 132 and 133:
10 PREVERITEV HIPOTEZDelo je dalo r
- Page 134 and 135:
11 PRISPEVEK RAZISKOVANJA K ZNANOST
- Page 136 and 137:
13 ZAKLJUČEKZ osamosvojitvijo je R
- Page 138 and 139:
so se spremembe zgodile v zelo krat
- Page 140 and 141:
Z znanjem pridobimo sposobnost ozir
- Page 142 and 143:
29. Kovač, Bogomir (1994). Menedž
- Page 144 and 145:
23. www.slovenskavojska.si/struktur
- Page 146 and 147:
Priloga 1: VPLIVNI DEJAVNIKI ORGANI
- Page 148 and 149:
Ministrstvoza okolje inprostorAgenc
- Page 150 and 151:
Priloga 4: MATRIKA ŠTABOV, POVELJS
- Page 152 and 153:
Priloga 6: MATRIKA TIPIČNIH DOLŽN
- Page 154 and 155:
MATRIKA TIPIČNIH DOLŽNOSTI V POVE
- Page 156 and 157:
Priloga 8: ORGANIGRAM FAKULTETE ZA
- Page 158 and 159:
Priloga 8b: ORGANIGRAM POVELJSTVA Z
- Page 160 and 161:
KARIERNE POTI V SLOVENSKI VOJSKIČA
- Page 162 and 163:
Priloga 10: PRILOGA I.A - NAZIVI V
- Page 164 and 165:
PRILOGA I.A - NAZIVI V SLOVENSKI VO
- Page 166 and 167:
Priloga 11: GENERACIJSKI PRILIVI IN
- Page 168 and 169:
Priloga 13: DIAGRAM POTEKA KADROVAN
- Page 170 and 171:
Priloga 15: DIAGRAM POTEKA PRIPRAVN