Če naj bo vojska poslušno orodje, mora biti organizirana kot birokratska organizacija:organizirana mora biti hierarhično, vsa oblast mora prihajati z vrha, vsaka višja stopnjamora biti sposobna obvladati premise odločanja na višji stopnji, pravila obnašanja <strong>in</strong>ravnanja morajo biti povsem depersonalizirana, družbena moč slehernega članaorganizacije more izvirati izključno samo iz njegovega statusa v organizaciji, vsa družbenamoč je utemeljena na legitimnosti, ki jo izvajamo z vrha organizacije itd. če kontroliramovrh organizacije, kontroliramo vso organizacijo (Bučar, 1981, str. 206-207).S kadrovskega <strong>in</strong> izobraževalnega vidika je cilj vojaškega <strong>sistema</strong> oblikovati potrebneelemente <strong>in</strong> odnose (vezi) med njimi ter nač<strong>in</strong> odnosov z okolico, vse v mejah zahtevoblikovanja SV za opravljanje njenih nalog, predvsem na področju razvoja, zagotavljanjabojne pripravljenosti, usposabljanja pripadnikov stalne sestave <strong>in</strong> vojakov pogodbenerezerve ter mednarodnih dejavnosti, ki jih je sprejela Republika Slovenija.Vojaški sistem je organizacijsko-sociološki sistem, ki ga lahko opredeljujemo po nač<strong>in</strong>unastanka kot umetnega, po vedenju v okolju kot delno odprtega <strong>in</strong> glede na časovnoodvisnost kot d<strong>in</strong>amičnega. Delno odprt pomeni, da omogoča vstop energiji iz okolja, kiustavlja entropijo, vzdržuje trdnost <strong>sistema</strong> <strong>in</strong> deluje nanj. Izmenjava energije omogočasistemu, da se obdrži. Delna odprtost vojaškega <strong>sistema</strong> omogoča njegovo stabilnost. Topomeni, da je vojaški sistem v nenehnem gibanju – delovanju. To delovanje označujetaneprek<strong>in</strong>jeno dotekanje energije - <strong>in</strong>puta iz zunanjega okolja <strong>in</strong> neprestano odtekanjeoziroma outputa, ki je za vojaški sistem specifičen, to so stalne priprave na obrambo <strong>in</strong>varnost države, saj je po Clausewitzu vojna »zgolj nadaljevanje politike z drugimisredstvi« (Clausewitz, 1997, str. 22). »Vojna neke skupnosti – celih narodov, <strong>in</strong> šeposebno kulturnih narodov – se vedno začne iz političnega stanja <strong>in</strong> je vedno iz<strong>sil</strong>jena spolitičnim motivom. Je torej politični akt« (Clausewitz, 1997, str. 21). Za razumevanje<strong>sistema</strong> je temeljnega pomena poznavanje njegovih lastnosti.Notranji sistem vključuje dejavnosti, stike, občutke <strong>in</strong> norme skup<strong>in</strong>e. Ti dejavnikisestavljajo socialno strukturo skup<strong>in</strong>e <strong>in</strong> so med seboj povezani; sprememba v enemlahko povzroči spremembo v drugem dejavniku (Ivanko, Stare, 2007, str. 43).Slika 1: Povezanost elementov znotraj <strong>sistema</strong> <strong>in</strong> z okoljemVir: Kljajić (1994, str. 14).16
Iz slike 1 je razvidno, da so nekateri elementi znotraj omejenega obrisa, ki mu rečemomeja <strong>sistema</strong>, nekateri pa so zunaj. Elementi znotraj meje pripadajo obravnavanemusistemu, elementom z zunanje strani meje pa rečemo okolje <strong>sistema</strong>. To lahko vpliva nafunkcioniranje <strong>sistema</strong> <strong>in</strong> obratno. Iz okolice sistem črpa materijo, energijo <strong>in</strong> <strong>in</strong>formacije,kar mu omogoča obstanek, delovanje <strong>in</strong> razvoj.Spremembe v zunanjem sistemu lahko povzročajo precejšnje spremembe v notranjemsistemu. Zunanji sistemi lahko ustvarjajo pogoje za preživetje skup<strong>in</strong>e. Znižanje številazaposlenih, na primer ne povzroči samo pretresa v obstoječi strukturi skup<strong>in</strong>, nekatere selahko uk<strong>in</strong>ejo, druge se morajo preoblikovati idr.Zunanji sistem vpliva na kakovost 7 , produktivnost <strong>in</strong> zadovoljstvo članov, odsotnost z dela<strong>in</strong> fluktuacijo. S povratnimi <strong>in</strong>formacijami omogočamo tako notranjemu kot zunanjemusistemu, da se prilagaja <strong>in</strong> sprem<strong>in</strong>ja (Ivanko, Stare, 2007, str. 51).Neupoštevanje teh dejstev se je slabo obrestovalo ravno enotam <strong>in</strong> poveljstvom JLA vosamosvojitveni vojni na Slovenskem leta 1991 (Nanut, 2002, str. 236).Slika 2: Struktura <strong>sistema</strong>, sestavljenega iz podsistemovVir: Kljajić (1994, str. 15).Elementi na sliki 2 so drugače razporejeni kot na sliki 1, <strong>in</strong> sicer tako, da znotraj <strong>sistema</strong> Snajdemo tri manjše enote pod<strong>sistema</strong>, S1, S2 <strong>in</strong> S3, ki so zgrajene iz elementov.Vezi oziroma relacije označujejo odnose, odvisnosti <strong>in</strong> vplive med elementi <strong>sistema</strong> aliokolja. Z njihovim proučevanjem lahko pridemo do zakonov obnašanja <strong>sistema</strong>. Odnosemed elementi ponazarjamo z usmerjenimi črtami, vejami. Pri tem smer puščice označujesmer vpliva. Skupek vezi med elementi <strong>sistema</strong> tvori njegovo strukturo.7 Kakovost je skupek vseh lastnosti <strong>in</strong> karakteristik izdelka, procesa ali storitve, ki se nanašajo nasposobnost, da izpolnijo postavljene ali neposredno izražene potrebe. Kakovost pomeni skladnosts potrebami <strong>in</strong> pričakovanji. Kakovost je torej lastnost izdelka ali storitve (Ferjan, 2005, str. 271).17
- Page 1 and 2: UNIVERZA V LJUBLJANIFAKULTETA ZA UP
- Page 3: IZJAVA O AVTORSTVU MAGISTRSKEGA DEL
- Page 6 and 7: SUMMARYSTUDY AND DESIGN OF THE ARME
- Page 8 and 9: 4.5.1 ZAKON O SLUŽBI V SV IN PRAVI
- Page 10 and 11: Priloga 4: MATRIKA ŠTABOV, POVELJS
- Page 12 and 13: V delu bo predmet proučitev in zas
- Page 14 and 15: −predlagal novo organizacijsko st
- Page 16 and 17: sistema. Težišče naloge bo vseka
- Page 18 and 19: 2 TEORETIČNE PODLAGE ORGANIZACIJE
- Page 20 and 21: Vplivni dejavniki izbire in rabe st
- Page 22 and 23: predstavljajo način legitimiranja
- Page 24 and 25: usklajevanje nasprotujočih si proc
- Page 28 and 29: Zgoraj navedene relacije bi morali
- Page 30 and 31: Vsako preoblikovanje vložkov v izi
- Page 32 and 33: politična« načela. Drugi sklop n
- Page 34 and 35: Ustava RS ureja le temeljna izhodi
- Page 36 and 37: in drugimi nesrečami ter na pravic
- Page 38 and 39: Mnoge države imajo obdobja miru v
- Page 40 and 41: Slika 6: Organizacija Slovenske voj
- Page 42 and 43: Sile nizke stopnje pripravljenosti
- Page 44 and 45: Vojska je združba z zelo centraliz
- Page 46 and 47: 3.3.3.2 Kakovost kadrovskega sistem
- Page 48 and 49: Obveznosti Slovenije - kot članice
- Page 50 and 51: Pri tehnologiji terminalskih strež
- Page 52 and 53: . pripravljati podatke, ki služijo
- Page 54 and 55: Notranja organizacijska enota - 1 (
- Page 56 and 57: - Zakon o obrambi (ZObr) določa G
- Page 58 and 59: 4.5 DEJAVNOSTI, POVEZANE Z UVELJAVL
- Page 60 and 61: Slika 12: Organigram MO, oblikovan
- Page 62 and 63: zlivati v operativne. Za to morajo
- Page 64 and 65: dolžnost v poklicni skupini častn
- Page 66 and 67: Z znanjem pridobimo sposobnost ozir
- Page 68 and 69: Podčastnik se mora kontinuirano iz
- Page 70 and 71: z doseganjem rezultatov. Od častni
- Page 72 and 73: znanje podrejenih. Izvaja naloge v
- Page 74 and 75: 4.6.1.4 Uresničevanje nalog kadrov
- Page 76 and 77:
potrebnim za vojaško delovanje. Fo
- Page 78 and 79:
Poslanstvo zagotavljanja kadrovske
- Page 80 and 81:
pogovori v pisarnah in nerealnimi
- Page 82 and 83:
zagotavlja kontinuirano pridobivanj
- Page 84 and 85:
4.13 SODELOVANJE IN USKLAJEVANJE Z
- Page 86 and 87:
ena tretjina pa popolnoma neprimern
- Page 88 and 89:
6 ZAGOTAVLJANJE RAZMER ZA RAVNANJE
- Page 90 and 91:
- Kakšen bo postopek uvajanja novo
- Page 92 and 93:
da bo lahko zasedel ciljno delovno
- Page 94 and 95:
Cilj ureditve sistema je uvesti mot
- Page 96 and 97:
) vojaška strokovna usposobljenost
- Page 98 and 99:
−−−−−izobraževanje pred
- Page 100 and 101:
7.2 KRALJEVINA BELGIJAOborožene si
- Page 102 and 103:
7.4 REPUBLIKA HRVAŠKATako kot drug
- Page 104 and 105:
Vojaško izobraževanje in usposabl
- Page 106 and 107:
8 ORGANIZACIJA SISTEMA IN ZASNOVA I
- Page 108 and 109:
Na tretjem mestu pa je znanje, ki j
- Page 110 and 111:
Že Marija Terezija je ustanovila T
- Page 112 and 113:
Šol za rezervne častnike je bilo
- Page 114 and 115:
V zadnjem letu se je popolnoma ukin
- Page 116 and 117:
Častniki se med službovanjem v SV
- Page 118 and 119:
Visoko šolstvo mora na vseh ravneh
- Page 120 and 121:
članicami, ki bi se integrirale v
- Page 122 and 123:
Naloga matične fakultete in drugih
- Page 124 and 125:
fakulteti v povezavi z drugimi viso
- Page 126 and 127:
podčastnikov in programi štabnega
- Page 128 and 129:
pedagoške dejavnosti, vojaške psi
- Page 130 and 131:
področjih, posebno pa na obrambnem
- Page 132 and 133:
10 PREVERITEV HIPOTEZDelo je dalo r
- Page 134 and 135:
11 PRISPEVEK RAZISKOVANJA K ZNANOST
- Page 136 and 137:
13 ZAKLJUČEKZ osamosvojitvijo je R
- Page 138 and 139:
so se spremembe zgodile v zelo krat
- Page 140 and 141:
Z znanjem pridobimo sposobnost ozir
- Page 142 and 143:
29. Kovač, Bogomir (1994). Menedž
- Page 144 and 145:
23. www.slovenskavojska.si/struktur
- Page 146 and 147:
Priloga 1: VPLIVNI DEJAVNIKI ORGANI
- Page 148 and 149:
Ministrstvoza okolje inprostorAgenc
- Page 150 and 151:
Priloga 4: MATRIKA ŠTABOV, POVELJS
- Page 152 and 153:
Priloga 6: MATRIKA TIPIČNIH DOLŽN
- Page 154 and 155:
MATRIKA TIPIČNIH DOLŽNOSTI V POVE
- Page 156 and 157:
Priloga 8: ORGANIGRAM FAKULTETE ZA
- Page 158 and 159:
Priloga 8b: ORGANIGRAM POVELJSTVA Z
- Page 160 and 161:
KARIERNE POTI V SLOVENSKI VOJSKIČA
- Page 162 and 163:
Priloga 10: PRILOGA I.A - NAZIVI V
- Page 164 and 165:
PRILOGA I.A - NAZIVI V SLOVENSKI VO
- Page 166 and 167:
Priloga 11: GENERACIJSKI PRILIVI IN
- Page 168 and 169:
Priloga 13: DIAGRAM POTEKA KADROVAN
- Page 170 and 171:
Priloga 15: DIAGRAM POTEKA PRIPRAVN