usklajevanje nasprotujočih si procesov <strong>in</strong> konfliktnih situacij na novih vrednotah, kiomogočajo aktualno družbeno kohezivnost. Ta organizacija je v popolnem soglasju zrazvojem moderne organizacije, ki govori o decentralizaciji, demokraciji, uk<strong>in</strong>janjucentralne oblasti, projektnih timih, matrični organizaciji, kompleksnem <strong>in</strong> d<strong>in</strong>amičnemokolju, timih za reševanje specialnih nalog itn. Takšna organizacija ni predvidena zaobičajne stvari, predvidena je za posebne, specialne <strong>in</strong> težko uresničljive naloge, ki jihznajo opraviti le sposobni <strong>in</strong> pametni ter kompetentni 6 ljudje. Uspešnost SV je neposrednoodvisna tudi od kulture okolja, saj naslonitev na njegove vrednote zagotavlja njenouspešnost. Iz navedenega je razvidno, da morata vodenje <strong>in</strong> poveljevanje temeljiti namnogih uspešnih menedžerskih prijemih.Uč<strong>in</strong>kovite <strong>in</strong> uspešne organizacije (odlične) so tiste, ki znajo hitro reagirati na vpliveokolja <strong>in</strong> organizirati svoje notranje dejavnike. Uspešne <strong>in</strong> uč<strong>in</strong>kovite organizacijeposvečajo največ pozornosti t. i. mehkim variablam, kot so: skupne vrednote, kadri,znanje <strong>in</strong> sposobnosti ter slog delovanja (Ivanko, 1999, str. 20).Čedalje več organizacij temelji na <strong>in</strong>formacijah, »zato se preobražajo v nogometne aliteniške, to je organizacije, <strong>zasnova</strong>ne na odgovornosti, v katerih mora biti vsak članodgovoren za sprejemanje odločitve. Vsi člani se morajo z drugimi besedami imeti zavodstvene delavce« (Drucker, 2004, str. 139). To naj bi veljalo tudi za vojaškoorganizacijo na vseh ravneh.Poveljevanje je proces, v katerem poveljnik uveljavlja svoje pristojnosti ter vodi poveljstvo<strong>in</strong> podrejene enote pri uresničevanju sprejete naloge ali rešitvi problema. Procespoveljevanja vključuje zmogljivosti, dejavnosti <strong>in</strong> postopke, ki jih poveljnik uporablja pr<strong>in</strong>ačrtovanju, organiziranju, vodenju <strong>in</strong> kontroli za izvedbo naloge.Poveljevanje je pristojnost posameznika (poveljnika), pridobljena z zakonom, <strong>in</strong> sicer zaizvajanje funkcij uporabe enot <strong>in</strong> njihovega organiziranja ter kontrole pri uresničevanjunalog. Namen poveljevanja je izpolniti naloge oziroma rešiti problem <strong>in</strong> tako dosečizastavljeni cilj. Objekti poveljevanja so poveljstva, enote <strong>in</strong> posamezniki.Poveljevanje vključuje pristojnost <strong>in</strong> odgovornost za uč<strong>in</strong>kovito izrabo razpoložljivihčloveških virov pri izvedbi naloge. Odgovornost za zdravje, moralo, discipl<strong>in</strong>o <strong>in</strong> blag<strong>in</strong>jopodrejenih ter sprejem tveganja sta sestavna dela poveljevanja.Poveljnik je odgovoren za vse, kar njegovo poveljstvo oziroma enota naredi ali česar nenaredi, <strong>in</strong> svoje odgovornosti ne more prenesti na drugega. Poveljnik je tisti, ki sprejme6 Začetek uvajanja kompetenc sega v leto 1967, ko je Argyle razvil koncept kompetenc, ki naj bipomagale prepoznati odličnost ravnanja posameznika. Koncept je bil orientiran predvsem nacelotni področje človekovih lastnosti <strong>in</strong> zmožnosti. Posebno so bili poudarjeni sposobnostiposameznika, njegove navade, spretnosti <strong>in</strong> znanje, motivacija, <strong>in</strong>teresi <strong>in</strong> nagnjenja (Stare,2010, str. 367).14
končno odločitev <strong>in</strong> je zanjo tudi odgovoren. Poveljnik prenese del svojih pooblastil zavodenje poveljstva na druge ter spodbuja vzajemno zaupanje, tesnejše sodelovanje <strong>in</strong>timsko delo med vsemi člani poveljstva (Primožič, 2002, str. 98–99).»Delovanje enote je odvisno od uč<strong>in</strong>kovitosti <strong>in</strong> uspešnosti ljudi v njej« (Drucker, 1973,str. 9).Organizacija mora biti sredstvo za uč<strong>in</strong>kovitost. Ob takih vseb<strong>in</strong>ah vedno znovapostavljam vprašanje, s kakšnimi sredstvi se bomo bojevali.2.3 SPLOŠNA TEORIJA SISTEMOV IN VOJAŠKI SISTEMTeorija organizacije raziskuje zakonitost, metode, načela <strong>in</strong> organizacijska sredstva zaorganiziranje, vodenje <strong>in</strong> prilagajanje sociotehničnim sistemom ter vsem spremenjenimrazmeram dela <strong>in</strong> poslovanja (Ivanko, 2000, str. 22). Že na začetku tega dela semnavedel, da so predmet proučevanja teorije organizacije sociotehnični sistemi.Številne vojaške študije obravnavajo sistemsko teorijo, saj le z njeno pomočjo lahkodokažejo razpad določenih vojaških formacij. Še več, z njeno pomočjo dokažejo pojaventropije <strong>in</strong> kolaps enot ter poveljstev (Nanut, 2002, str. 234–235).Uporabnost te teorije je v s<strong>in</strong>ergični zvezi z mnogimi znanstvenimi discipl<strong>in</strong>ami, zatosistemsko teorijo opredeljuje kot sestavo medsebojno odvisnih <strong>in</strong> povezanih delov, kisestavljajo njegovo strukturo. Za vsak sistem je torej značilno določeno število delov <strong>in</strong>povezav. Ravno tega se ni zavedalo poveljstvo JLA leta 1991 (Nanut, 2002, 234–235).Skladno s sistemsko teorijo lahko za vojaško organizacijo ugotovimo:− da je sistem,− da je podsistem velikega družbenega <strong>sistema</strong>,− da je specifičen sistem.Vsakemu sistemu, tudi vojaškemu moramo določiti cilj, kriterije kakovosti <strong>in</strong> delovanje.Vojaški sistem je delno odprti sistem, s kadrovskega vidika pa sistem sorazmerno izoliranemnožice elementov, ki so za doseganje ciljev SV med seboj povezani v delujočo celoto.Elementi <strong>sistema</strong> so objekti, ki jih ne razčlenjujemo naprej. Odnosi <strong>in</strong> povezave medelementi določajo dejavnosti <strong>in</strong> njihove lastnosti ter karakterizirajo vedenje <strong>sistema</strong>.Struktura <strong>sistema</strong> pa je oblikovana z razporeditvijo elementov, kar predstavlja njegovonotranjo ureditev.Struktura kadrovske sestave <strong>in</strong> izobraževalni sistem SV sta zaradi komplicirane hierarhije(vojaki, podčastniki, višji podčastniki, visoki podčastniki, častniki, višji častniki <strong>in</strong> generali)velikega števila rodov ter specialnosti SV <strong>in</strong> velikega števila enot (oddelki, vodi, čete,bataljoni, brigade idr.) zelo razvejana (Žabkar, 2003, str. 206).15
- Page 1 and 2: UNIVERZA V LJUBLJANIFAKULTETA ZA UP
- Page 3: IZJAVA O AVTORSTVU MAGISTRSKEGA DEL
- Page 6 and 7: SUMMARYSTUDY AND DESIGN OF THE ARME
- Page 8 and 9: 4.5.1 ZAKON O SLUŽBI V SV IN PRAVI
- Page 10 and 11: Priloga 4: MATRIKA ŠTABOV, POVELJS
- Page 12 and 13: V delu bo predmet proučitev in zas
- Page 14 and 15: −predlagal novo organizacijsko st
- Page 16 and 17: sistema. Težišče naloge bo vseka
- Page 18 and 19: 2 TEORETIČNE PODLAGE ORGANIZACIJE
- Page 20 and 21: Vplivni dejavniki izbire in rabe st
- Page 22 and 23: predstavljajo način legitimiranja
- Page 26 and 27: Če naj bo vojska poslušno orodje,
- Page 28 and 29: Zgoraj navedene relacije bi morali
- Page 30 and 31: Vsako preoblikovanje vložkov v izi
- Page 32 and 33: politična« načela. Drugi sklop n
- Page 34 and 35: Ustava RS ureja le temeljna izhodi
- Page 36 and 37: in drugimi nesrečami ter na pravic
- Page 38 and 39: Mnoge države imajo obdobja miru v
- Page 40 and 41: Slika 6: Organizacija Slovenske voj
- Page 42 and 43: Sile nizke stopnje pripravljenosti
- Page 44 and 45: Vojska je združba z zelo centraliz
- Page 46 and 47: 3.3.3.2 Kakovost kadrovskega sistem
- Page 48 and 49: Obveznosti Slovenije - kot članice
- Page 50 and 51: Pri tehnologiji terminalskih strež
- Page 52 and 53: . pripravljati podatke, ki služijo
- Page 54 and 55: Notranja organizacijska enota - 1 (
- Page 56 and 57: - Zakon o obrambi (ZObr) določa G
- Page 58 and 59: 4.5 DEJAVNOSTI, POVEZANE Z UVELJAVL
- Page 60 and 61: Slika 12: Organigram MO, oblikovan
- Page 62 and 63: zlivati v operativne. Za to morajo
- Page 64 and 65: dolžnost v poklicni skupini častn
- Page 66 and 67: Z znanjem pridobimo sposobnost ozir
- Page 68 and 69: Podčastnik se mora kontinuirano iz
- Page 70 and 71: z doseganjem rezultatov. Od častni
- Page 72 and 73: znanje podrejenih. Izvaja naloge v
- Page 74 and 75:
4.6.1.4 Uresničevanje nalog kadrov
- Page 76 and 77:
potrebnim za vojaško delovanje. Fo
- Page 78 and 79:
Poslanstvo zagotavljanja kadrovske
- Page 80 and 81:
pogovori v pisarnah in nerealnimi
- Page 82 and 83:
zagotavlja kontinuirano pridobivanj
- Page 84 and 85:
4.13 SODELOVANJE IN USKLAJEVANJE Z
- Page 86 and 87:
ena tretjina pa popolnoma neprimern
- Page 88 and 89:
6 ZAGOTAVLJANJE RAZMER ZA RAVNANJE
- Page 90 and 91:
- Kakšen bo postopek uvajanja novo
- Page 92 and 93:
da bo lahko zasedel ciljno delovno
- Page 94 and 95:
Cilj ureditve sistema je uvesti mot
- Page 96 and 97:
) vojaška strokovna usposobljenost
- Page 98 and 99:
−−−−−izobraževanje pred
- Page 100 and 101:
7.2 KRALJEVINA BELGIJAOborožene si
- Page 102 and 103:
7.4 REPUBLIKA HRVAŠKATako kot drug
- Page 104 and 105:
Vojaško izobraževanje in usposabl
- Page 106 and 107:
8 ORGANIZACIJA SISTEMA IN ZASNOVA I
- Page 108 and 109:
Na tretjem mestu pa je znanje, ki j
- Page 110 and 111:
Že Marija Terezija je ustanovila T
- Page 112 and 113:
Šol za rezervne častnike je bilo
- Page 114 and 115:
V zadnjem letu se je popolnoma ukin
- Page 116 and 117:
Častniki se med službovanjem v SV
- Page 118 and 119:
Visoko šolstvo mora na vseh ravneh
- Page 120 and 121:
članicami, ki bi se integrirale v
- Page 122 and 123:
Naloga matične fakultete in drugih
- Page 124 and 125:
fakulteti v povezavi z drugimi viso
- Page 126 and 127:
podčastnikov in programi štabnega
- Page 128 and 129:
pedagoške dejavnosti, vojaške psi
- Page 130 and 131:
področjih, posebno pa na obrambnem
- Page 132 and 133:
10 PREVERITEV HIPOTEZDelo je dalo r
- Page 134 and 135:
11 PRISPEVEK RAZISKOVANJA K ZNANOST
- Page 136 and 137:
13 ZAKLJUČEKZ osamosvojitvijo je R
- Page 138 and 139:
so se spremembe zgodile v zelo krat
- Page 140 and 141:
Z znanjem pridobimo sposobnost ozir
- Page 142 and 143:
29. Kovač, Bogomir (1994). Menedž
- Page 144 and 145:
23. www.slovenskavojska.si/struktur
- Page 146 and 147:
Priloga 1: VPLIVNI DEJAVNIKI ORGANI
- Page 148 and 149:
Ministrstvoza okolje inprostorAgenc
- Page 150 and 151:
Priloga 4: MATRIKA ŠTABOV, POVELJS
- Page 152 and 153:
Priloga 6: MATRIKA TIPIČNIH DOLŽN
- Page 154 and 155:
MATRIKA TIPIČNIH DOLŽNOSTI V POVE
- Page 156 and 157:
Priloga 8: ORGANIGRAM FAKULTETE ZA
- Page 158 and 159:
Priloga 8b: ORGANIGRAM POVELJSTVA Z
- Page 160 and 161:
KARIERNE POTI V SLOVENSKI VOJSKIČA
- Page 162 and 163:
Priloga 10: PRILOGA I.A - NAZIVI V
- Page 164 and 165:
PRILOGA I.A - NAZIVI V SLOVENSKI VO
- Page 166 and 167:
Priloga 11: GENERACIJSKI PRILIVI IN
- Page 168 and 169:
Priloga 13: DIAGRAM POTEKA KADROVAN
- Page 170 and 171:
Priloga 15: DIAGRAM POTEKA PRIPRAVN