proučitev in zasnova izobraževalnega sistema oboroženih sil v ...

predstavljajo način legitimiranja oboroženih sil kot državne institucije (Higgs, v: Jelušič,1997, str. 106). O profesiji govorimo, ko za opravljanje poklica obstaja formalen sistemizobraževanja in ko se pojavi nadzor nad tem, kdo lahko to delo opravlja. Ta nadzor seizvaja s pomočjo certificiranja. Profesije praviloma predstavljajo formalno organiziranesocialne skupine (zbornice, društva…), ki se prepozna kot take. V profesijah obstajajostrokovna, poklicna in sindikalna združenja. Prav tako je za profesije značilno, da imajo spravili urejen sistem kariernih poti in skrbijo za razvoj le-teh.Koncept profesije je osrednjega pomena za proučevanje razvoja v industrijski inpoindustrijski družbi, kajti s pomočjo proučevanja tega pojava je mogoče razumetidružbene spremembe in družbeno strukturo. Ravno tako je mogoče podobno kot sproučevanjem vojaške profesije 3 analizirati spremembe v sodobnih vojaških organizacijahin notranjo strukturo vojaške organizacije.»Organizacijska pruske armade je bila v 70. letih 19. stoletja tako čudo za svet, kakršno jebil tekoči trak Henrya Forda v 20. letih 20. stoletja. Vojska je bila organizirana pohierarhičnem načelu in ta zgled so posnemale organizacije in podjetja ter večina drugihinstitucij« (Drucker, 1998, str. 126).Vojaška organizacija je sistemsko organizirana celota, sestavljena iz številnih med sebojpovezanih podsistemov z naslednjimi značilnostmi (Pfeifer - Cesar, 2001, str. 3):Zapletenost – ne samo zato, ker vključuje veliko število elementov (vojaških enot inustanov, bojnih sistemov, orožja in vojaške opreme), ampak tudi zaradi odnosov medtemi elementi in velikega števila sistemskih medsebojnih odvisnosti in procesov.Odprtost – s svojim okoljem intenzivno izmenjuje tvarine, energijo in informacije.Dinamičnost – prisiljena je v nenehno spreminjanje in prilagajanje vplivom iz okolja. Toprilagajanje pravzaprav pomeni prehajanje iz enega stanja v drugo, pri čemer pa ostajajotemeljne značilnosti strukture sistema in narave njegovih notranjih zvez in odnosovnespremenjene.Stohastičnost sprememb – za razmere, v katerih deluje vojaška organizacija, soznačilne spremembe, ki jih ni mogoče v celoti predvideti, kar velja tudi za njihoveposledice. Upravljanje in vodenje vojaške organizacije je zato še posebej težka naloga.Nestacionarnost – vsak nov položaj, bodisi v fazi oboroženega boja ali pripravi nanj,predstavlja novo dogajanje, ki zahteva prilagajanje. Kljub temu pa je s posploševanjempreteklih dogajanj mogoče ugotoviti nekatere zakonitosti spreminjanja in razvoja, ki jihlahko koristno uporabimo pri prilagajanju vojaške organizacije novim razmeram.3 Ko govorimo o vojaški profesiji, mislimo na najbolj profesionalizirani del vojaške poklicne skupine,to je oficirski zbor. Ta enoznačnost pomena je nedvoumna samo na prvi pogled, morda se zdi boljjasna tudi zato, ker izhajamo iz evropskega kontinentalnega kulturnega okolja, kjer so armadesestavljene iz prevladujočega obvezniškega dela in manjšega poklicnega jedra v katerem sopredvsem oficirji, torej profesionalni vojaki. Drugače je v angleški ali ameriški vojski, kjerobveznikov ni, pač pa so prostovoljni poklicni vojaki in profesionalni vojaki – oficirji (Jelušič, 1997,str. 106).12