proučitev in zasnova izobraževalnega sistema oboroženih sil v ...

zakonske zahteve glede odločanja, kar se kaže v različnih oblikah udeležbe sodelavcev priodločanju. Svoboda pri oblikovanju strukture organiziranosti je zato le navidezna, kermora organizacija upoštevati načela racionalnosti in mora biti oblikovana tako, daomogoča učinkovito in uspešno uresničevanje želenih ciljev. Zato so stroški in učinkinajpomembnejši omejitveni dejavniki pri strukturiranju organiziranosti. Če jih neupoštevamo, bo oblikovana struktura organiziranosti neučinkovita (Lipičnik 2003, str. 47).Z oblikovanjem strukture organiziranosti želimo doseči njeno čim večjo trajnost oziromastabilnost, ki pa hkrati pomeni njeno togost. Zaradi vse večje nestabilnosti okolja sospremembe v organizaciji vse pogostejše. Neprilagajanje organiziranosti zahtevam okoljaznižuje organizacijsko učinkovitost, zato se postavlja prožnost kot drugi temeljni ciljorganiziranja struktur. Prilagodljivost se kaže v manjši formalizaciji in pripravljenosti ljudi,da sprejmejo nove naloge, pa tudi v odločanju posameznika v okviru zadanih nalog.Prilagodljivost pomeni tudi sposobnost lastnega spreminjanja. S tega vidika je organizacijaizziv za posameznika in delovne skupine (Ivanko 1999, str. 49).Namesto da bi iskali eno samo pravo organizacijsko obliko, se morajo menedžerji naučiti,kako iskati, razviti in preizkusiti organizacijsko obliko, ki je najustreznejša za opravljanjedane naloge. Enako to velja za vojaške poveljnike (menedžerje) na vseh ravneh vodenjain poveljevanja 1 v SV in za menedžerje v MO.2.2 ZNAČILNOSTI VOJAŠKE ORGANIZACIJERazmerja med vojaško organizacijo in družbenim ter političnim sistemom se odvijapredvsem prek profesionalne elite. Zato so študije profesionalnih vojakov ključnegapomena za boljše razumevanje razmerij med oboroženimi silami in družbo (Doorn, v:Jelušič, 1997, str. 106).Z raziskovanjem vojaške profesije 2 kot ene od še danes najznačilnejših profesij je mogočepriti do mnogo dejavnikov, ki določijo odnos med vojakom in družbo, med vojakom inpolitično skupnostjo. Vojaški profesionalizem sodi med tiste značilnosti vojaštva, ki1 Poveljevanje je proces, v katerem poveljnik uveljavlja svoje pristojnosti ter vodi poveljstvo inpodrejene enote pri uresničevanju sprejete naloge ali rešitvi problema. Proces poveljevanjavključuje zmogljivosti, dejavnosti in postopke, ki jih poveljnik uporablja pri načrtovanju,organiziranju, vodenju in kontroli naloge.2 Med najbolj znane profesije sodijo zdravniki, pravniki, duhovniki in vojaki. Za profesijo velja, danjeni člani a) posedujejo visoko stopnjo specializiranega, teoretičnega znanja ter določenemetode in načrte za uporabo tega znanja v vsakodnevni praksi; b) opravljajo svoje naloge ponekakšnih etičnih pravilih, kodeksu; c) spadajo skupaj ozirma jih povezuje visoka stopnjakorporativnosti, skupnosti, ki izhaja iz skupnega urjenja in kolektivne navezanosti na določenedoktrine in Metode (Abrahamsson, v: Jelušič, 1997,str. 106). Nekaj težav v tej klasifikacijipovzroča uvrstitev podčastnikov, za katere nekateri avtorji, kot na primer Caforio (1998), menijo,da gre za poklic, ki ne dosega profesionalne ravni, pač pa bi ga bilo možno razvrstiti medpolprofesinalne poklice.11