12.07.2015 Views

proučitev in zasnova izobraževalnega sistema oboroženih sil v ...

proučitev in zasnova izobraževalnega sistema oboroženih sil v ...

proučitev in zasnova izobraževalnega sistema oboroženih sil v ...

SHOW MORE
SHOW LESS

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

Vplivni dejavniki izbire <strong>in</strong> rabe strukture organiziranosti so vsi tisti, ki vplivajo neposredno<strong>in</strong> posredno na strukturiranje organiziranosti. Glede na to, ali dejavniki izhajajo iz okoljaorganizacije ali iz organizacije, razlikujemo zunanje <strong>in</strong> notranje vplivne dejavnike.Pri oblikovanju strukture organiziranosti vsake organizacije moramo proučevati njenezunanje <strong>in</strong> notranje vplivne dejavnike, pomembne za izbiro <strong>in</strong> uč<strong>in</strong>kovito uporabo njenestrukture organiziranosti. Poznavanje teoretsko opredeljenih struktur organiziranostipomeni le polovico uspeha pri strukturiranju organiziranosti <strong>in</strong> je pri konkretnemstrukturiranju notranjih odnosov v vsaki organizaciji prav tako pomembno, kot jepomembno poznavanje razpoložljivih struktur organiziranosti. Najpomembnejši vplivnidejavniki za organiziranje struktur so prikazani v prilogi 1 tega dela.Temeljna cilja pri strukturiranju organizacijske zgradbe sodobnih organizacij sta stabilnost<strong>in</strong> prožnost (fleksibilnost). Razmerje med njima mora biti v ravnotežju, ki mora bitidoseženo v vsakem primeru oblikovanja strukture organiziranosti.Tudi Drucker ugotavlja, da mora biti danes iz izkušenj povsem jasno, da je nesmiselnogovoriti o obstoju ene same prave organizacijske oblike. Obstajajo namreč leorganizacijske oblike, med katerimi ima vsaka svoje jasne prednosti, omejitve <strong>in</strong> namene.Danes bi moralo biti vsem očitno, da nobena organizacijska oblika ne more biti končna <strong>in</strong>ed<strong>in</strong>a rešitev. Je namreč orodje za povečanje produktivnosti ljudi pri njihovem skupnemdelu. Glede na to opredelitev je posamezna organizacijska struktura primerna za določenenaloge v določenih razmerah ob določenem času.Danes veliko slišimo o »koncu hierarhije«. Ta izjava je očiten nesmisel. Vsaka ustanovamora imeti najvišjo oblast, »šefa«, torej nekoga, ki je pristojen za sprejemanje končnihodločitev <strong>in</strong> ki lahko pričakuje, da bodo odločitve spoštovane. V kriznih razmerah – <strong>in</strong>vsaka ustanova slej ali prej zabrede v takšne razmere – je preživetje ustanove <strong>in</strong> vsehnjenih članov odvisno od jasnih ukazov.Za MO, še toliko bolj pa za SV velja, da v kriznih razmerah <strong>in</strong> vojni delujeta avtoritarno ponačelu hierarhije, saj morajo vsi pripadniki SV izpolniti ukaze kam morajo iti <strong>in</strong> kaj morajostoriti, pri čemer morajo vsi to opraviti brez »sodelovanja pri odločanju« ali ugovarjanja.Hierarhija <strong>in</strong> brezpogojna pokornost vseh posameznikov sta ed<strong>in</strong>o upanje oziroma ed<strong>in</strong>apot za izhod države iz krize oziroma obrambo države.Strukture organiziranosti oblikujemo za ponavljajoče se dejavnosti. Z delitvijo delaorganizacijsko oblikujemo strukturo nalog, sestav njihovih izvajalcev, delovno hierarhijo <strong>in</strong>oblike komuniciranja za doseganje postavljenih ciljev (Ivanko, 2004, str. 39).Organizacije so pri oblikovanju svoje strukture organiziranosti svobodne. Svobodnooblikovanje strukture organiziranosti pa mora biti usklajeno z zakonskimi zahtevami.Organizacije so omejene z zakoni predvsem glede organiziranja strukture vodenja oziromaodločanja <strong>in</strong> makroorganiziranosti. Tudi v sodobnih organizacijah morajo upoštevati10

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!