2 TEORETIČNE PODLAGE ORGANIZACIJE IN ZNAČILNOSTIVOJAŠKE ORGANIZACIJE KOT SISTEMAOrganizacija določa strukturo, organizacijski sistem. Poudarek je na nizu elementov, ki sosestavljeni <strong>in</strong> medsebojno povezani v odnose. Torej lahko rečemo, da organizacijazdružuje ljudi, ki so povezani med seboj, da bi dosegli nek cilj – želeno stanje.Organiziranje je proces, ki ga lahko razumemo kot urejanje organiziranosti. V povezavi zorganiziranostjo se ponuja tudi zahteva po usklajevanju <strong>in</strong> usklajenosti. To je posebnopomembno pri usklajevanju strukturnih elementov med seboj <strong>in</strong> glede na cilje kot želeneizide. Potrebne so še drugačne razsežnosti usklajevanja, kot na primer časovno, ki je stvarnačrtovanja. Usklajevanje je v tem primeru v okvirih <strong>sistema</strong>, <strong>in</strong> sicer po nad- <strong>in</strong> pod-sistemih.Organiziranost se izraža v urejenosti oziroma v stanju urejenosti organizacijskega <strong>sistema</strong>.Besedi urejenost <strong>in</strong> urejanje se kar ponujata za pojmovanje oziroma prikaz stanja <strong>in</strong>procesa organizacije (Primožič, 2002, str. 83).Organizacija je eden najpomembnejših pojavov v življenju sodobnega človeka <strong>in</strong> družbe.Pomen organizacije za današnji svet <strong>in</strong> človeka v njem je najbolje viden v dejstvu, dasodobni človek več<strong>in</strong>o svojega časa preživi kot pripadnik neke organizacije, med drugimtudi zato, ker več<strong>in</strong>o svojih potreb zadovolji samo prek organizacij ene ali druge vrste, kiso sredstvo za doseganje ciljev njihovih članov oziroma posameznikov.Organizacija je proces delitve dela <strong>in</strong> hkratnega <strong>sistema</strong>tičnega povezovanja delovnihoperacij, razdeljenih med različne ljudi (funkcionalna opredelitev) oziroma je združba(zveza, povezana skup<strong>in</strong>a) ljudi, ki delujejo zaradi uresničevanja skupnih ciljev (strukturnaopredelitev).Organizacija je vedno specializirana <strong>in</strong> opredeljena s svojo nalogo. Organizacija jeuč<strong>in</strong>kovita le, če se osredotoča na izvajanje ene dejavnosti oziroma naloge. Šola seosredotoča na učenje <strong>in</strong> poučevanje, sodišča na reševanje sporov, vojske na vojskovanje(Drucker, 1993, str. 48-49).Z organizacijo v funkcionalnem smislu, kot smo videli, mislimo na delitev dela <strong>in</strong> hkratno<strong>sistema</strong>tično povezovanje delovnih operacij. V teh procesih se oblikujejo različneorganizacije kot sestavni deli vsega <strong>sistema</strong> javne uprave, te organizacije pa se znotraj šenaprej delijo na notranje organizacijske enote. Delovne operacije je mogoče organiziratipo različnih merilih oziroma pr<strong>in</strong>cipih (resorni, funkcionalni ali teritorialni) (Primožič 2001,str. 95-96).8
Organizacija je sestavljen pojav. Organizacijske probleme lahko uspešno rešujemo le<strong>in</strong>terdiscipl<strong>in</strong>arno. Do sedaj so različna vprašanja organizacije proučevali znanstvenikirazličnih discipl<strong>in</strong> vsak po svoje, s svojimi pogledi <strong>in</strong> metodami. Več<strong>in</strong>e organizacijskihtežav ne more nobena discipl<strong>in</strong>a reševati samostojno sama zase. Organizacija je celota, kije ni mogoče razdeliti po področjih posameznih discipl<strong>in</strong>. Treba je združiti spoznanja<strong>in</strong>terdiscipl<strong>in</strong>arnega proučevanja v enotni, splošni teoriji organizacije (Ivanko, 2007, str.1).V vsaki organizaciji obstaja poleg formalne organizacije še neformalna organizacija.Organizacijsko uč<strong>in</strong>kovitost <strong>in</strong> uspešnost določa rezultanta <strong>sil</strong> paralelograma formalne <strong>in</strong>neformalne organizacije (Ivanko, Stare, 2007, str. 20-21).Vzporedno s formalno organizacijo <strong>in</strong> formalnimi delovnimi skup<strong>in</strong>ami, kot rezultatorganizacijskega ustroja, obstaja v vsaki organizaciji še neformalna organizacija <strong>in</strong>neformalne delovne skup<strong>in</strong>e (Ivanko, Stare, 2007, str. 20-21).Neformalna organizacija postavlja dejanske, nenačrtovane odnose med ljudmi, k<strong>in</strong>astajajo v procesu dela <strong>in</strong> vodenja, ki vselej bolj ali manj odstopajo od formalnihodnosov v organizaciji. Neformalna organizacija predstavlja skupen odmik dejanskegavedenja od projektiranega v formalni organizaciji (Ivanko, Stare, 2007, str. 20-21).Formalna organizacija je projektirana <strong>in</strong> normirana organizacijska zgradba, namenjenaoptimalnemu usklajevanju tokov <strong>in</strong> odnosov vseh virov v delovnih procesih, v katerih se tiviri uporabljajo <strong>in</strong> dosegajo cilji organizacije (Ivanko, Stare, 2007, str. 20-21).V formalni organizaciji, ki je projektirana <strong>in</strong> normirana, delovni proces izvajajo skup<strong>in</strong>esodelavcev <strong>in</strong> vodij, ki jih imenujemo formalne delovne skup<strong>in</strong>e. Formalne delovneskup<strong>in</strong>e se v organizaciji oblikujejo v skladu s potrebami organizacije <strong>in</strong> so rezultatzavestnega <strong>in</strong> načrtnega delovanja vodstva (Ivanko, Stare, 2007, str. 20-21).2.1 ORGANIZACIJSKE STRUKTURE IN STRUKTURE ORGANIZIRANOSTIStruktura organiziranosti je izid organiziranja <strong>in</strong> kaže statični vidik organiziranosti odnosovmed no<strong>sil</strong>ci organizacijskih nalog. Ne glede na to, da je pojem strukture organiziranostidokaj znan, se njegove def<strong>in</strong>icije pri šolah <strong>in</strong> avtorjih zelo razlikujejo.Strukturo organiziranosti oblikujejo naloge, no<strong>sil</strong>ci nalog <strong>in</strong> njihova medsebojna razmerja.Prikažemo jih z organizacijsko shemo (Ivanko, 2006, str. 22).Struktura organiziranosti je sredstvo za uresničevanje organizacijskih ciljev. Cilji se sčasom sprem<strong>in</strong>jajo, zato moramo strukture organiziranosti prilagajati spremenjenimciljem. Cilji oblikujejo strukturo organiziranosti <strong>in</strong> ne obratno (Ivanko, 2006, str. 22).9
- Page 1 and 2: UNIVERZA V LJUBLJANIFAKULTETA ZA UP
- Page 3: IZJAVA O AVTORSTVU MAGISTRSKEGA DEL
- Page 6 and 7: SUMMARYSTUDY AND DESIGN OF THE ARME
- Page 8 and 9: 4.5.1 ZAKON O SLUŽBI V SV IN PRAVI
- Page 10 and 11: Priloga 4: MATRIKA ŠTABOV, POVELJS
- Page 12 and 13: V delu bo predmet proučitev in zas
- Page 14 and 15: −predlagal novo organizacijsko st
- Page 16 and 17: sistema. Težišče naloge bo vseka
- Page 20 and 21: Vplivni dejavniki izbire in rabe st
- Page 22 and 23: predstavljajo način legitimiranja
- Page 24 and 25: usklajevanje nasprotujočih si proc
- Page 26 and 27: Če naj bo vojska poslušno orodje,
- Page 28 and 29: Zgoraj navedene relacije bi morali
- Page 30 and 31: Vsako preoblikovanje vložkov v izi
- Page 32 and 33: politična« načela. Drugi sklop n
- Page 34 and 35: Ustava RS ureja le temeljna izhodi
- Page 36 and 37: in drugimi nesrečami ter na pravic
- Page 38 and 39: Mnoge države imajo obdobja miru v
- Page 40 and 41: Slika 6: Organizacija Slovenske voj
- Page 42 and 43: Sile nizke stopnje pripravljenosti
- Page 44 and 45: Vojska je združba z zelo centraliz
- Page 46 and 47: 3.3.3.2 Kakovost kadrovskega sistem
- Page 48 and 49: Obveznosti Slovenije - kot članice
- Page 50 and 51: Pri tehnologiji terminalskih strež
- Page 52 and 53: . pripravljati podatke, ki služijo
- Page 54 and 55: Notranja organizacijska enota - 1 (
- Page 56 and 57: - Zakon o obrambi (ZObr) določa G
- Page 58 and 59: 4.5 DEJAVNOSTI, POVEZANE Z UVELJAVL
- Page 60 and 61: Slika 12: Organigram MO, oblikovan
- Page 62 and 63: zlivati v operativne. Za to morajo
- Page 64 and 65: dolžnost v poklicni skupini častn
- Page 66 and 67: Z znanjem pridobimo sposobnost ozir
- Page 68 and 69:
Podčastnik se mora kontinuirano iz
- Page 70 and 71:
z doseganjem rezultatov. Od častni
- Page 72 and 73:
znanje podrejenih. Izvaja naloge v
- Page 74 and 75:
4.6.1.4 Uresničevanje nalog kadrov
- Page 76 and 77:
potrebnim za vojaško delovanje. Fo
- Page 78 and 79:
Poslanstvo zagotavljanja kadrovske
- Page 80 and 81:
pogovori v pisarnah in nerealnimi
- Page 82 and 83:
zagotavlja kontinuirano pridobivanj
- Page 84 and 85:
4.13 SODELOVANJE IN USKLAJEVANJE Z
- Page 86 and 87:
ena tretjina pa popolnoma neprimern
- Page 88 and 89:
6 ZAGOTAVLJANJE RAZMER ZA RAVNANJE
- Page 90 and 91:
- Kakšen bo postopek uvajanja novo
- Page 92 and 93:
da bo lahko zasedel ciljno delovno
- Page 94 and 95:
Cilj ureditve sistema je uvesti mot
- Page 96 and 97:
) vojaška strokovna usposobljenost
- Page 98 and 99:
−−−−−izobraževanje pred
- Page 100 and 101:
7.2 KRALJEVINA BELGIJAOborožene si
- Page 102 and 103:
7.4 REPUBLIKA HRVAŠKATako kot drug
- Page 104 and 105:
Vojaško izobraževanje in usposabl
- Page 106 and 107:
8 ORGANIZACIJA SISTEMA IN ZASNOVA I
- Page 108 and 109:
Na tretjem mestu pa je znanje, ki j
- Page 110 and 111:
Že Marija Terezija je ustanovila T
- Page 112 and 113:
Šol za rezervne častnike je bilo
- Page 114 and 115:
V zadnjem letu se je popolnoma ukin
- Page 116 and 117:
Častniki se med službovanjem v SV
- Page 118 and 119:
Visoko šolstvo mora na vseh ravneh
- Page 120 and 121:
članicami, ki bi se integrirale v
- Page 122 and 123:
Naloga matične fakultete in drugih
- Page 124 and 125:
fakulteti v povezavi z drugimi viso
- Page 126 and 127:
podčastnikov in programi štabnega
- Page 128 and 129:
pedagoške dejavnosti, vojaške psi
- Page 130 and 131:
področjih, posebno pa na obrambnem
- Page 132 and 133:
10 PREVERITEV HIPOTEZDelo je dalo r
- Page 134 and 135:
11 PRISPEVEK RAZISKOVANJA K ZNANOST
- Page 136 and 137:
13 ZAKLJUČEKZ osamosvojitvijo je R
- Page 138 and 139:
so se spremembe zgodile v zelo krat
- Page 140 and 141:
Z znanjem pridobimo sposobnost ozir
- Page 142 and 143:
29. Kovač, Bogomir (1994). Menedž
- Page 144 and 145:
23. www.slovenskavojska.si/struktur
- Page 146 and 147:
Priloga 1: VPLIVNI DEJAVNIKI ORGANI
- Page 148 and 149:
Ministrstvoza okolje inprostorAgenc
- Page 150 and 151:
Priloga 4: MATRIKA ŠTABOV, POVELJS
- Page 152 and 153:
Priloga 6: MATRIKA TIPIČNIH DOLŽN
- Page 154 and 155:
MATRIKA TIPIČNIH DOLŽNOSTI V POVE
- Page 156 and 157:
Priloga 8: ORGANIGRAM FAKULTETE ZA
- Page 158 and 159:
Priloga 8b: ORGANIGRAM POVELJSTVA Z
- Page 160 and 161:
KARIERNE POTI V SLOVENSKI VOJSKIČA
- Page 162 and 163:
Priloga 10: PRILOGA I.A - NAZIVI V
- Page 164 and 165:
PRILOGA I.A - NAZIVI V SLOVENSKI VO
- Page 166 and 167:
Priloga 11: GENERACIJSKI PRILIVI IN
- Page 168 and 169:
Priloga 13: DIAGRAM POTEKA KADROVAN
- Page 170 and 171:
Priloga 15: DIAGRAM POTEKA PRIPRAVN