so se spremembe zgodile v zelo kratkem časovnem obdobju tj. med letoma od 2000 do2010.S tem, ko se SV prilagaja <strong>in</strong> zmanjšuje organizacijsko ter številčno strukturo, moraprilagoditi izobraževalno politiko, ki predstavlja dolgoročno opredelitev nač<strong>in</strong>a zauresničevanje poslanstva. SV mora preoblikovati izobraževalni sistem, saj se zmanjšujetudi zaposlovanje <strong>in</strong> s tem število štipendistov. Pri temu pa se moramo zavedati, da SV nemore pridobiti vsega kadra, predvsem pa ne častnikov <strong>in</strong> podčastnikov na trgu dela zznanjem, spretnostmi <strong>in</strong> kompetencami, ki jih le-ti potrebujejo pri svojem delu. To pa jeproblem, zaradi katerega mora SV sama izobraževati kader <strong>in</strong> zaradi tega mora imeti svojizobraževalni sistem prilagojen svoji velikosti <strong>in</strong> potrebam.Že od leta 1997 je SV prisotna v mirovnih operacijah, vse bolj pa po letu 2004, s čimerdokazuje svoje pripadanje Evropski uniji <strong>in</strong> Natu. Tako se Slovenija dokazuje kotverodostojen partner pri uvedbi mirovnih procesov povsod tam, kamor sega strateški<strong>in</strong>teres evropskih političnih <strong>in</strong> obrambnih asociacij. Primarna potreba mednarodneskupnosti je preprečevanje <strong>in</strong> ustavljanje oboroženih konfliktov oziroma vojn meddržavami s potrebnim vojaškim posredovanjem v podporo svetovnemu miru.Razvoj geopolitičnih razmer v svetu je lahko ustrezen ali neustrezen. Pri, za nasustreznem, geopolitičnem razvoju razmer, bo prevladovala večja možnost utrjevanja <strong>in</strong>širjenja demokratičnega prostora <strong>in</strong> s tem prosperitete <strong>in</strong> varnosti za več držav. Tu lahkogovorimo o svetovnem miru, o času brez vojn oziroma večjih konfliktov.Pri neustreznem razvoju dogodkov je scenarij obraten. Vzdrževanje ravnotežja močipostane zapleteno, konflikt kot oboroženo na<strong>sil</strong>je med državami je skoraj neizbežen.Konflikti so neizbežni predvsem v revnih <strong>in</strong> nerazvitih državah. Neizbežni pa postanejokonflikti tudi v državah, ki imajo avtoritarne režime, kar pa ne pomeni, da se ne pojavijotudi med samimi z avtoritarnimi režimi. Kar smo si predstavljali za preseženo z vidikakonflikta oziroma vojne, kot so nacionalizem, etnopolitika, vprašanje meja, nacionalnadržava ipd., je lahko tudi danes generator vojn, posebno v kriznih obdobjih. Za svetovnimir prestavljajo velik problem države, ki podpirajo lokalni oziroma globalni terorizem. Vtakih primerih bodo v prihodnosti zaradi nacionalne varnosti držav <strong>in</strong> s tem mednarodnevarnosti potrebna vojaška posredovanja po načelih sodobnih operacij v podporo miru, kerdrugače problemov ne bo mogoče preprečiti. Operacije v podporo miru so preprečevanjekonfliktov, vzpostavljanje miru, izgradnja miru, ohranjanje miru, v<strong>sil</strong>jevanje miru <strong>in</strong>humanitarna pomoč, ki jih izvajajo tudi enote SV. V vseh teh navedenih primerih morajočlaniceNata doseči soglasje na treh bistvenih področjih, kot so zaznavanje grožnjevarnosti, razvoj temu ustreznih zmogljivosti za ohranjanje varnosti <strong>in</strong> soglasje o tem, kdajnaj te zmogljivosti tudi uporabijo.S tem, ko je bila prikazana celotna vloga SV <strong>in</strong> ker mora biti SV pripravljena za vsakprimer pojavnosti geopolitičnih razmer v svetu, se morajo zaradi tega analizirati problemi,ki zavirajo delovanje razvoja slovenskih oboroženih <strong>sil</strong>. Ugotavljanje problematike zajema128
predvsem nekatere elemente njene optimalne razsežnosti, funkcionalno moč,organizacijsko strukturo, formacijo, model vodenja <strong>in</strong> poveljevanja ter nač<strong>in</strong> za izgradnjooboroženih <strong>sil</strong>. Tega v resnici ni mogoče narediti brez kompleksnih <strong>in</strong> temeljitih analizvseh dejavnikov, ki pogojujejo <strong>in</strong> dolgoročno določajo oborožene <strong>sil</strong>e ter njihovo<strong>in</strong>frastrukturo. Če takšnih analiz ni, se aktivnosti opravljajo po ustaljenem »praktičnem«nač<strong>in</strong>u <strong>in</strong> v tem primeru se koncept oboroženih <strong>sil</strong> gradi ad hoc s pogovori med določenimnivojem častnikov. Zato obstaja verjetnost, da bo nastala razlika med nerealnimi terstvarnimi oziroma ciljnimi oboroženimi <strong>sil</strong>ami. Z ad hoc pristopom bi si ustvarili»improvizirane oborožene <strong>sil</strong>e«, ki bi bile podvržene pogostim reorganizacijam, z vsem<strong>in</strong>egativnimi posledicami tako v pogledu bojne pripravljenosti kot tudi pripravljenostioboroženih <strong>sil</strong> za vodenje oboroženega boja, kar je temeljni smisel <strong>in</strong> namen obstojaoboroženih <strong>sil</strong>.Glede na temelje sistemske teorije lahko ugotovimo, da delovanje <strong>in</strong> upravljanje vsakegakadrovskega <strong>sistema</strong> zahtevata veliko energije <strong>in</strong> ustreznih <strong>in</strong>formacij. Če teh <strong>in</strong>formacij <strong>in</strong>znanja ni dovolj, kadrovski sistem postopoma prehaja v stanje slabše organiziranosti,pojavljajo se napake, neorganiziranost <strong>in</strong> morebitna disfunkcija (na meji kaosa <strong>in</strong>entropije) vsega vojaškega <strong>sistema</strong>. Če bi vztrajali pri sprejemanju napačnih odločitev alizanikanju kakovostnih postopkov, bi se ves sklop opravil izražal le v pragmatizmu. Zaraditega morajo odgovorni v SV <strong>in</strong> MO razviti takšna pravila <strong>in</strong> načela, da splošna situacija nebo obravnavana kot niz enkratnih dogodkov, temveč kot splošno razumevanje razvojastrateškega položaja oziroma iz tega pogojenih načel <strong>in</strong> pravil. Uč<strong>in</strong>kovito odločanje jepraviloma tisto, kjer je razvidno, za kaj si je treba prizadevati od strateške do taktičneravni.Spodbujanje kakovostnega izobraževanja je ključni element delovanja <strong>in</strong> razvojaobrambnega <strong>sistema</strong> RS. Več relevantnega znanja častnikom na različnih hierarhičnihravneh zagotavlja potrebne značilnosti, znanje, vešč<strong>in</strong>e <strong>in</strong> vrednote oziroma kompetence.Za zaposlitev <strong>in</strong> stalno izpopolnjevanje znanj pa je nujno sodelovanje sistemovizobraževanja ter usposabljanja s celotno javno upravo <strong>in</strong> gospodarstvom, trgom dela <strong>in</strong>drugimi ekonomskimi politikami. Lažji prehod med šolskim sistemom <strong>in</strong> sistemiusposabljanja ter med organi, organizacijami <strong>in</strong> <strong>in</strong>stitucijami javne uprave pa tudigospodarstvom je poglavitni element pri proučevanju <strong>in</strong> zasnovi modela izobraževanjaoboroženih <strong>sil</strong> v Republiki Sloveniji, ki je predstavljen v tem magistrskem delu.Novi model oziroma struktura izobraževanja preko svojih članic s svojo vizijo <strong>in</strong>poslanstvom omogoča izvajaje študijskih programov ene ali več stopenj. Model jeenostaven <strong>in</strong> univerzalen, bistveno pospešuje razvijanje znanstvene zavesti, <strong>in</strong>ovativnosti,spoznanje izvora znanja, zaupanje vanj <strong>in</strong> kritičnost glede njegovih spoznavnih meja. Vseto pa vodi k znanstvenim <strong>in</strong> strokovnim naslovom skladno s postavljenimi cilji terpredvidenimi učnimi dosežki študentov na Fakulteti za vojaške vede <strong>in</strong> kasneje na Univerziobrambno-varnostnih <strong>in</strong> državnih študij ter častnikov SV.129
- Page 1 and 2:
UNIVERZA V LJUBLJANIFAKULTETA ZA UP
- Page 3:
IZJAVA O AVTORSTVU MAGISTRSKEGA DEL
- Page 6 and 7:
SUMMARYSTUDY AND DESIGN OF THE ARME
- Page 8 and 9:
4.5.1 ZAKON O SLUŽBI V SV IN PRAVI
- Page 10 and 11:
Priloga 4: MATRIKA ŠTABOV, POVELJS
- Page 12 and 13:
V delu bo predmet proučitev in zas
- Page 14 and 15:
−predlagal novo organizacijsko st
- Page 16 and 17:
sistema. Težišče naloge bo vseka
- Page 18 and 19:
2 TEORETIČNE PODLAGE ORGANIZACIJE
- Page 20 and 21:
Vplivni dejavniki izbire in rabe st
- Page 22 and 23:
predstavljajo način legitimiranja
- Page 24 and 25:
usklajevanje nasprotujočih si proc
- Page 26 and 27:
Če naj bo vojska poslušno orodje,
- Page 28 and 29:
Zgoraj navedene relacije bi morali
- Page 30 and 31:
Vsako preoblikovanje vložkov v izi
- Page 32 and 33:
politična« načela. Drugi sklop n
- Page 34 and 35:
Ustava RS ureja le temeljna izhodi
- Page 36 and 37:
in drugimi nesrečami ter na pravic
- Page 38 and 39:
Mnoge države imajo obdobja miru v
- Page 40 and 41:
Slika 6: Organizacija Slovenske voj
- Page 42 and 43:
Sile nizke stopnje pripravljenosti
- Page 44 and 45:
Vojska je združba z zelo centraliz
- Page 46 and 47:
3.3.3.2 Kakovost kadrovskega sistem
- Page 48 and 49:
Obveznosti Slovenije - kot članice
- Page 50 and 51:
Pri tehnologiji terminalskih strež
- Page 52 and 53:
. pripravljati podatke, ki služijo
- Page 54 and 55:
Notranja organizacijska enota - 1 (
- Page 56 and 57:
- Zakon o obrambi (ZObr) določa G
- Page 58 and 59:
4.5 DEJAVNOSTI, POVEZANE Z UVELJAVL
- Page 60 and 61:
Slika 12: Organigram MO, oblikovan
- Page 62 and 63:
zlivati v operativne. Za to morajo
- Page 64 and 65:
dolžnost v poklicni skupini častn
- Page 66 and 67:
Z znanjem pridobimo sposobnost ozir
- Page 68 and 69:
Podčastnik se mora kontinuirano iz
- Page 70 and 71:
z doseganjem rezultatov. Od častni
- Page 72 and 73:
znanje podrejenih. Izvaja naloge v
- Page 74 and 75:
4.6.1.4 Uresničevanje nalog kadrov
- Page 76 and 77:
potrebnim za vojaško delovanje. Fo
- Page 78 and 79:
Poslanstvo zagotavljanja kadrovske
- Page 80 and 81:
pogovori v pisarnah in nerealnimi
- Page 82 and 83:
zagotavlja kontinuirano pridobivanj
- Page 84 and 85:
4.13 SODELOVANJE IN USKLAJEVANJE Z
- Page 86 and 87:
ena tretjina pa popolnoma neprimern
- Page 88 and 89: 6 ZAGOTAVLJANJE RAZMER ZA RAVNANJE
- Page 90 and 91: - Kakšen bo postopek uvajanja novo
- Page 92 and 93: da bo lahko zasedel ciljno delovno
- Page 94 and 95: Cilj ureditve sistema je uvesti mot
- Page 96 and 97: ) vojaška strokovna usposobljenost
- Page 98 and 99: −−−−−izobraževanje pred
- Page 100 and 101: 7.2 KRALJEVINA BELGIJAOborožene si
- Page 102 and 103: 7.4 REPUBLIKA HRVAŠKATako kot drug
- Page 104 and 105: Vojaško izobraževanje in usposabl
- Page 106 and 107: 8 ORGANIZACIJA SISTEMA IN ZASNOVA I
- Page 108 and 109: Na tretjem mestu pa je znanje, ki j
- Page 110 and 111: Že Marija Terezija je ustanovila T
- Page 112 and 113: Šol za rezervne častnike je bilo
- Page 114 and 115: V zadnjem letu se je popolnoma ukin
- Page 116 and 117: Častniki se med službovanjem v SV
- Page 118 and 119: Visoko šolstvo mora na vseh ravneh
- Page 120 and 121: članicami, ki bi se integrirale v
- Page 122 and 123: Naloga matične fakultete in drugih
- Page 124 and 125: fakulteti v povezavi z drugimi viso
- Page 126 and 127: podčastnikov in programi štabnega
- Page 128 and 129: pedagoške dejavnosti, vojaške psi
- Page 130 and 131: področjih, posebno pa na obrambnem
- Page 132 and 133: 10 PREVERITEV HIPOTEZDelo je dalo r
- Page 134 and 135: 11 PRISPEVEK RAZISKOVANJA K ZNANOST
- Page 136 and 137: 13 ZAKLJUČEKZ osamosvojitvijo je R
- Page 140 and 141: Z znanjem pridobimo sposobnost ozir
- Page 142 and 143: 29. Kovač, Bogomir (1994). Menedž
- Page 144 and 145: 23. www.slovenskavojska.si/struktur
- Page 146 and 147: Priloga 1: VPLIVNI DEJAVNIKI ORGANI
- Page 148 and 149: Ministrstvoza okolje inprostorAgenc
- Page 150 and 151: Priloga 4: MATRIKA ŠTABOV, POVELJS
- Page 152 and 153: Priloga 6: MATRIKA TIPIČNIH DOLŽN
- Page 154 and 155: MATRIKA TIPIČNIH DOLŽNOSTI V POVE
- Page 156 and 157: Priloga 8: ORGANIGRAM FAKULTETE ZA
- Page 158 and 159: Priloga 8b: ORGANIGRAM POVELJSTVA Z
- Page 160 and 161: KARIERNE POTI V SLOVENSKI VOJSKIČA
- Page 162 and 163: Priloga 10: PRILOGA I.A - NAZIVI V
- Page 164 and 165: PRILOGA I.A - NAZIVI V SLOVENSKI VO
- Page 166 and 167: Priloga 11: GENERACIJSKI PRILIVI IN
- Page 168 and 169: Priloga 13: DIAGRAM POTEKA KADROVAN
- Page 170 and 171: Priloga 15: DIAGRAM POTEKA PRIPRAVN