13 ZAKLJUČEKZ osamosvojitvijo je Republika Slovenija dobila obrambno strukturo oziroma sistem,katerega del sta tudi MO <strong>in</strong> SV. M<strong>in</strong>istrstvo opravlja upravne, strokovne teradm<strong>in</strong>istrativno-tehnične naloge, ki se nanašajo na obrambni načrt države, razvoj,organizacijo, opremljanje, delovanje <strong>in</strong> vodenje Slovenske vojske <strong>in</strong> drugo. Slovenskavojska mora narediti vse, kar je v njeni moči, za uč<strong>in</strong>kovito odvračanje napada na državo,ter varovati neodvisnost, nedotakljivost <strong>in</strong> celovitost države ter njenih nacionalnih<strong>in</strong>teresov v mirnem obdobju <strong>in</strong> morebitni strukturni krizi ter prispevati k mednarodnemmiru <strong>in</strong> stabilnosti. Vojaška obramba je obramba države z vojaškimi sredstvi <strong>in</strong> nač<strong>in</strong>i.Obsega celoto priprav <strong>in</strong> aktivnosti, ki jih izvajajo vojaška poveljstva <strong>in</strong> enote. Podpirajo <strong>in</strong>dopolnjujejo jo lahko ostali subjekti obrambnega <strong>in</strong> nacionalno varnostnega <strong>sistema</strong>.Kompleksnost navedenih situacij je nedvomno rešljiva le pod pogojem, če so pripadnikioboroženih <strong>sil</strong> opravili potrebna <strong>in</strong> zahtevna vseb<strong>in</strong>ska izobraževanja <strong>in</strong> usposabljanja.Slovenske oborožene <strong>sil</strong>e so, tako kot več<strong>in</strong>a armad, del realne represivne strukture vdržavi. Splošna opredelitev njihovih nalog <strong>in</strong> iz njih izhajajoči cilji temeljijo napredpostavki, da so mogoči pojavi zunanje nevarnosti ali nepredvidljive naravnekatastrofe. Sedanja organiziranost mora biti presežena, le nova <strong>in</strong> boljša lahko postanesredstvo za uresničevanje zastavljenih ciljev. Z delitvijo dela so skupne naloge razdeljenena večje število organizacijskih enot, ki se opravljajo na različnih delovnih mestih. Vsi,tako zaposleni kot vojaki na prostovoljnem služenju <strong>in</strong> rezervisti na usposabljanju, sovključeni v uresničevanje skupnih nalog. Odločitve se morajo izvajati skladno skadrovskimi zmožnostmi, zato se začenja oblikovati racionalna notranja organiziranost, <strong>in</strong>sicer ob pomoči poznavanja sistemskih teorij <strong>in</strong> celo kibernetike. Organiziranost se bovzdrževala <strong>in</strong> dopolnjevala ob sedanjih metodah, organizacijskih tehnikah ter ustreznomotiviranih kadrih. Spodbujati bo treba sposobne <strong>in</strong> usposobljene posameznike v iskanjenovih boljših nač<strong>in</strong>ov dela, postopkov <strong>in</strong> metod za doseganje pričakovanih rezultatov.Pomembno je tudi to, da se v odločitev vgradi načrtno spremljanje <strong>in</strong>formacij za sprotnopreverjanje <strong>in</strong> primerjanje pričakovanj. Tu govorimo o povratnih <strong>in</strong>formacijah, ki so orodjeza preprečitev sprejemanja slabih, neuč<strong>in</strong>kovitih <strong>in</strong> napačnih odločitev. Iz navedenegasledi, da mora SV postati organizacija, temelječa na <strong>in</strong>formacijah, saj tako preobrazbozahteva predvsem <strong>in</strong>formacijska tehnologija. Odlične organizacije, v kar se moraspremeniti tudi SV, znajo pravočasno oceniti pomen <strong>in</strong>formacij iz okolja <strong>in</strong> v organizaciji,zato nenehno spremljajo spremembe, ki utegnejo vplivati na delo <strong>in</strong> razvoj organizacije.Vsi zaposleni v SV <strong>in</strong> drugi, ki so vključeni v uresničevanju nalog, morajo biti uspešni, čenaj bo delo smotrno <strong>in</strong> strokovno opravljeno. S tem v zvezi je treba poudariti, da nitežišče na discipl<strong>in</strong>iranem opravljanju nalog, temveč na neprestanem razmišljanju, kakonajbolje opraviti delo. Gre za nenehno povezovanje znanja z delom. Brez vedno višjestopnje <strong>in</strong> obsega znanja <strong>in</strong> spretnosti iskalec zaposlitve ali že zaposleni nima velikih126
možnosti zaposlitve oziroma uresničitve svoje kariere. Trg dela izvaja sam po seb<strong>in</strong>ajvečji pritisk na posameznika, da si pridobi čim višjo stopnjo izobrazbe <strong>in</strong> predvsemusposobljenosti. To pa je mogoče le z novim znanjem <strong>in</strong> novimi spoznanji, s pomočjokaterih se aktivirajo <strong>in</strong> uporabijo vse morebitne sposobnosti <strong>in</strong> zmožnosti. Iz tega sledi, damora SV postati učeča se organizacija.Slovenska vojska se mora zgledovati po organizacijah, ki znajo hitro prilagajati svojenotranje dejavnike vplivom iz okolja <strong>in</strong> so razvile uč<strong>in</strong>kovito organiziranost ter vodenje.Vodenje <strong>in</strong> poveljevanje morata zagotoviti temeljni namen delovanja SV. Pri vodenju <strong>in</strong>poveljevanju je treba dovoliti več samo<strong>in</strong>iciativnosti, kar spremeni medosebne odnose.Uspešne <strong>in</strong> uč<strong>in</strong>kovite so tiste organizacije, ki posvečajo največ pozornosti skupnimvrednotam, kadrom, znanju <strong>in</strong> sposobnostim ter slogu delovanja. Funkcijskoorganiziranost mora vse bolj nadomeščati procesna, še posebej na strateški <strong>in</strong> operativniravni. Taka organizacija je v popolnem soglasju z razvojem moderne organizacije, kigovori o decentralizaciji, demokraciji, uk<strong>in</strong>janju centralne oblasti, pa tudi o projektnihtimih.Temelj uč<strong>in</strong>kovite <strong>in</strong> uspešne organizacije je tudi na matrični organizaciji, ki temelji nakompleksnem <strong>in</strong> d<strong>in</strong>amičnem okolju ter timih za reševanje specialnih nalog. SV moraopraviti premik od hierarhične organizacije k organizaciji, temelječi na ustreznih<strong>in</strong>formacijah, organizaciji strokovnjakov s posebnimi znanji. Takšna organizacija nipredvidena za običajne stvari, pač pa za posebne <strong>in</strong> težko uresničljive naloge, ki jihmorajo opraviti sposobni <strong>in</strong> odgovorni ljudje. Uspešnost SV je neposredno odvisna tudi odkulture okolja, saj naslonitev na njegove vrednote zagotavlja njeno uspešnost. Iznavedenega je razvidno, da morata vodenje <strong>in</strong> poveljevanje na vseh ravneh temeljiti nauspešnih menedžmentskih prijemih.Velike spremembe so se najbolj odrazile v drastičnem zmanjševanju številčnega stanjapripadnikov SV po letu 2000 pa vse do 2010. Poleg številčnih sprememb so se zgodile tudivseb<strong>in</strong>ske. SV se je preoblikovala iz naborniške vojske v poklicno; takrat smo dobili tud<strong>in</strong>ovo obliko oziroma status rezervne sestave, to je pogodbeno rezervo oziroma, dobili smopogodbenega pripadnika SV. V tem letu se je zgodila tudi <strong>in</strong>tegracija RS v Evropsko unijo<strong>in</strong> SV je bila vključena v NATO ter druge mednarodne obrambne strukture (WEU, OVSE).Spremembe so bile zelo velike, lahko bi jih primerjali s pravimi tektonskimi premiki.Spremembam pa ni sledila organizacija SV, zato se je porušilo strukturno razmerje medčastniki, podčastniki <strong>in</strong> vojaki. Do leta 2004 je bila SV sestavljena iz prevladujočegaobvezniškega dela oziroma obvezne rezerve <strong>in</strong> manjšega poklicnega dela, v katerem sopredvsem prevladovali častniki <strong>in</strong> v manjši meri podčastniki.V zadnjem letu se je popolnoma uk<strong>in</strong>ila obvezna rezerva, številčno stanje pa se jezmanjšalo na 10.000 pripadnikov SV, od tega je 7600 pripadnikov stalne sestave <strong>in</strong> 2400pripadnikov pogodbene rezerve. Tem dejstvom ni sledil ustrezen sistem izobraževanja, saj127
- Page 1 and 2:
UNIVERZA V LJUBLJANIFAKULTETA ZA UP
- Page 3:
IZJAVA O AVTORSTVU MAGISTRSKEGA DEL
- Page 6 and 7:
SUMMARYSTUDY AND DESIGN OF THE ARME
- Page 8 and 9:
4.5.1 ZAKON O SLUŽBI V SV IN PRAVI
- Page 10 and 11:
Priloga 4: MATRIKA ŠTABOV, POVELJS
- Page 12 and 13:
V delu bo predmet proučitev in zas
- Page 14 and 15:
−predlagal novo organizacijsko st
- Page 16 and 17:
sistema. Težišče naloge bo vseka
- Page 18 and 19:
2 TEORETIČNE PODLAGE ORGANIZACIJE
- Page 20 and 21:
Vplivni dejavniki izbire in rabe st
- Page 22 and 23:
predstavljajo način legitimiranja
- Page 24 and 25:
usklajevanje nasprotujočih si proc
- Page 26 and 27:
Če naj bo vojska poslušno orodje,
- Page 28 and 29:
Zgoraj navedene relacije bi morali
- Page 30 and 31:
Vsako preoblikovanje vložkov v izi
- Page 32 and 33:
politična« načela. Drugi sklop n
- Page 34 and 35:
Ustava RS ureja le temeljna izhodi
- Page 36 and 37:
in drugimi nesrečami ter na pravic
- Page 38 and 39:
Mnoge države imajo obdobja miru v
- Page 40 and 41:
Slika 6: Organizacija Slovenske voj
- Page 42 and 43:
Sile nizke stopnje pripravljenosti
- Page 44 and 45:
Vojska je združba z zelo centraliz
- Page 46 and 47:
3.3.3.2 Kakovost kadrovskega sistem
- Page 48 and 49:
Obveznosti Slovenije - kot članice
- Page 50 and 51:
Pri tehnologiji terminalskih strež
- Page 52 and 53:
. pripravljati podatke, ki služijo
- Page 54 and 55:
Notranja organizacijska enota - 1 (
- Page 56 and 57:
- Zakon o obrambi (ZObr) določa G
- Page 58 and 59:
4.5 DEJAVNOSTI, POVEZANE Z UVELJAVL
- Page 60 and 61:
Slika 12: Organigram MO, oblikovan
- Page 62 and 63:
zlivati v operativne. Za to morajo
- Page 64 and 65:
dolžnost v poklicni skupini častn
- Page 66 and 67:
Z znanjem pridobimo sposobnost ozir
- Page 68 and 69:
Podčastnik se mora kontinuirano iz
- Page 70 and 71:
z doseganjem rezultatov. Od častni
- Page 72 and 73:
znanje podrejenih. Izvaja naloge v
- Page 74 and 75:
4.6.1.4 Uresničevanje nalog kadrov
- Page 76 and 77:
potrebnim za vojaško delovanje. Fo
- Page 78 and 79:
Poslanstvo zagotavljanja kadrovske
- Page 80 and 81:
pogovori v pisarnah in nerealnimi
- Page 82 and 83:
zagotavlja kontinuirano pridobivanj
- Page 84 and 85:
4.13 SODELOVANJE IN USKLAJEVANJE Z
- Page 86 and 87: ena tretjina pa popolnoma neprimern
- Page 88 and 89: 6 ZAGOTAVLJANJE RAZMER ZA RAVNANJE
- Page 90 and 91: - Kakšen bo postopek uvajanja novo
- Page 92 and 93: da bo lahko zasedel ciljno delovno
- Page 94 and 95: Cilj ureditve sistema je uvesti mot
- Page 96 and 97: ) vojaška strokovna usposobljenost
- Page 98 and 99: −−−−−izobraževanje pred
- Page 100 and 101: 7.2 KRALJEVINA BELGIJAOborožene si
- Page 102 and 103: 7.4 REPUBLIKA HRVAŠKATako kot drug
- Page 104 and 105: Vojaško izobraževanje in usposabl
- Page 106 and 107: 8 ORGANIZACIJA SISTEMA IN ZASNOVA I
- Page 108 and 109: Na tretjem mestu pa je znanje, ki j
- Page 110 and 111: Že Marija Terezija je ustanovila T
- Page 112 and 113: Šol za rezervne častnike je bilo
- Page 114 and 115: V zadnjem letu se je popolnoma ukin
- Page 116 and 117: Častniki se med službovanjem v SV
- Page 118 and 119: Visoko šolstvo mora na vseh ravneh
- Page 120 and 121: članicami, ki bi se integrirale v
- Page 122 and 123: Naloga matične fakultete in drugih
- Page 124 and 125: fakulteti v povezavi z drugimi viso
- Page 126 and 127: podčastnikov in programi štabnega
- Page 128 and 129: pedagoške dejavnosti, vojaške psi
- Page 130 and 131: področjih, posebno pa na obrambnem
- Page 132 and 133: 10 PREVERITEV HIPOTEZDelo je dalo r
- Page 134 and 135: 11 PRISPEVEK RAZISKOVANJA K ZNANOST
- Page 138 and 139: so se spremembe zgodile v zelo krat
- Page 140 and 141: Z znanjem pridobimo sposobnost ozir
- Page 142 and 143: 29. Kovač, Bogomir (1994). Menedž
- Page 144 and 145: 23. www.slovenskavojska.si/struktur
- Page 146 and 147: Priloga 1: VPLIVNI DEJAVNIKI ORGANI
- Page 148 and 149: Ministrstvoza okolje inprostorAgenc
- Page 150 and 151: Priloga 4: MATRIKA ŠTABOV, POVELJS
- Page 152 and 153: Priloga 6: MATRIKA TIPIČNIH DOLŽN
- Page 154 and 155: MATRIKA TIPIČNIH DOLŽNOSTI V POVE
- Page 156 and 157: Priloga 8: ORGANIGRAM FAKULTETE ZA
- Page 158 and 159: Priloga 8b: ORGANIGRAM POVELJSTVA Z
- Page 160 and 161: KARIERNE POTI V SLOVENSKI VOJSKIČA
- Page 162 and 163: Priloga 10: PRILOGA I.A - NAZIVI V
- Page 164 and 165: PRILOGA I.A - NAZIVI V SLOVENSKI VO
- Page 166 and 167: Priloga 11: GENERACIJSKI PRILIVI IN
- Page 168 and 169: Priloga 13: DIAGRAM POTEKA KADROVAN
- Page 170 and 171: Priloga 15: DIAGRAM POTEKA PRIPRAVN