10 PREVERITEV HIPOTEZDelo je dalo rešitev v več sklopih. Predstavljena je def<strong>in</strong>icija <strong>sistema</strong> <strong>in</strong> dejavnosti zavzpostavitev <strong>in</strong> vzdrževanje izobraževalnega <strong>sistema</strong>. Def<strong>in</strong>irana je organizacijaobrambnega izobraževalnega <strong>sistema</strong> na predpostavkah, ki vodijo v dvig kakovosti <strong>in</strong>uč<strong>in</strong>kovitosti le-tega. Ponujeni so tudi izsledki novejših organizacijskih pristopov, katerihskupni imenovalec je generativen procesni pristop v izobraževalnem sistemu OS RS.V uvodu magistrskega dela sem postavil tri hipoteze, ki jih bom v nadaljevanju pojasnil <strong>in</strong>jih na podlagi raziskovanja potrdil oziroma ovrgel.Hipoteza 1: Raziskava je potrdila prvo hipotezo, da problemi v SV RS opozarjajo naneustreznost izobraževanja <strong>in</strong> razvoja človeških virov v MO <strong>in</strong> SV. Z analitično <strong>in</strong><strong>in</strong>duktivno metodo je raziskava opozorila, da je mogoče opredeliti razlike med sedanjim <strong>in</strong>novim sistemom izobraževanja <strong>in</strong> usposabljanja ter procesih v njih. Potrdila je tudi, da sevrednost hipoteze dokazuje v opisih sedanjega stanja. Predvsem v SV so bile opredeljenerazlike med sedanjim neustreznim <strong>in</strong> predlaganim sistemom ter procesi v njem večje.Eden izmed pomembnih rezultatov se kaže v trditvi, da je predstavljen kadrovski sistemkot organizacijski okvir MO <strong>in</strong> SV za ravnanje s človeškimi viri <strong>in</strong> upravljanje znanja. Vdosedanjem razvoju je glede na znanje, izkušnje <strong>in</strong> pripravljenost odločujočih subjektovvzpostavljen kadrovski sistem MO <strong>in</strong> SV, ki pa po ocenah ne izpolnjuje zahtev sedanjegatrenutka, predvsem pa ne prihodnosti. To je tisti okvir, ki je hkrati proces, saj temelji nateoretičnih predpostavkah, istočasno pa predstavlja praktično vodilo za vojaškimenedžment. Brez tega dokazovanja bi bili rezultati raziskave omejeni na dejstva, ki bi lemalo pripomogla k uresničevanju kadrovskega <strong>sistema</strong> <strong>in</strong> <strong>sistema</strong> izobraževanja. Vvojaškem menedžmentu še niso na teoretični <strong>in</strong> praktični ravni uvedeni predpisi zadelovanje kadrovskega <strong>sistema</strong>, poleg tega ni predpisov za oblikovanje uč<strong>in</strong>kovitega <strong>in</strong>urejenega kadrovskega <strong>sistema</strong>. Raziskava dokazuje tudi delno atrofijo pri vzdrževanjuuč<strong>in</strong>kovitega kadrovskega <strong>sistema</strong>.Raziskava je potrdila, da se lahko s temeljito prenovo sedanjega izobraževalnega <strong>sistema</strong>dosežejo pomembne izboljšave. Pokazala je, da je le z urejeno organizacijsko strukturo <strong>in</strong>z uč<strong>in</strong>kovitimi funkcijami mogoče doseči uč<strong>in</strong>kovitost izobraževalnega <strong>sistema</strong> v korelaciji zravnanjem s človeškimi viri. Za to so bile potrebne naslednje rešitve: preoblikovanjestrukturiranja izobraževalnega <strong>sistema</strong> (oblikuje se Fakulteta za vojaške vede, ki jeizobraževalna <strong>in</strong> razvojno-raziskovalna ustanova, kasneje Univerza za obrambnovarnostne <strong>in</strong> državne študije), preoblikovanje kadrovske funkcije v MO <strong>in</strong> SV <strong>in</strong> priprava<strong>in</strong>ternega akta, ki opredeljuje rešitve <strong>in</strong> merila za GŠSV, ter akta, ki opredeljuje rešitve <strong>in</strong>merila za SV. To so podlage za preoblikovanje SV kot celote.Hipoteza 2: Raziskava je potrdila tudi drugo hipotezo, da je možno <strong>zasnova</strong>ti novizobraževalni model OS RS. V raziskavi se jepotrdila trditev, da je mogoče s122
kakovostno organizacijo obrambnega izobraževalnega <strong>sistema</strong> <strong>in</strong> z izgradnjo obrambnegaizobraževalnega <strong>sistema</strong> na zasnovi novega modela izobraževanja OS v RS dosečied<strong>in</strong>stveno možnost, da v vseb<strong>in</strong>skem <strong>in</strong> organizacijskem smislu uspešno povežeznanstveno-raziskovalno <strong>in</strong> pedagoško delo. Na ta nač<strong>in</strong> se uveljavijo načela, kivisokošolske ustanove postavljajo v središčno vlogo razvoja na znanju temelječe družbe <strong>in</strong>konkurenčnosti negospodarstva <strong>in</strong> seveda tudi gospodarstva. Nova organizacijskastruktura povezuje visoke šole <strong>in</strong> fakultete, ki izvajajo študijske programe, namenjeneobrambno-varnostnim, družbenim <strong>in</strong> naravoslovnim študijam. Diplomanti teh visokošolskihzavodov bodo zaposljivi v vojski, policiji <strong>in</strong> javni upravi, s pravilno izbiro izbirnihpredmetov pa tudi v gospodarstvu. Študij je dvopredmeten, tako študent ob zaključkupridobi dva naziva. To omogoča diplomantom oziroma zaposlenim vključitev na trg dela <strong>in</strong>prehod med organizacijami <strong>in</strong> <strong>in</strong>stitucijami v javni upravi <strong>in</strong> tudi iz javne uprave vgospodarstvo. To ni samo <strong>in</strong>teres zakonodajalca, temveč tudi <strong>in</strong>teres SV, ki mora zanormalno oblikovanje enot <strong>in</strong> poveljstev, s sistemom izobraževanja <strong>in</strong> usposabljanjazagotoviti generacijske prilive <strong>in</strong> pretočnost kadra, tako da bo oddajala odvečne <strong>in</strong>odslužene kadre v preostali del <strong>sistema</strong> državne oziroma javne uprave <strong>in</strong> v gospodarstvo.To je primarni namen zasnove novega modela izobraževanja. Fakulteta za vojaške vede<strong>in</strong> kasneje univerza, v katero bo spadala kot izobraževalna <strong>in</strong> znanstveno-raziskovalnaustanova, bo sodelovala pri izmenjavi študentov ter visokošolskih učiteljev <strong>in</strong> sodelavcev,znanstvenih delavcev <strong>in</strong> sodelavcev v RS <strong>in</strong> tuj<strong>in</strong>i.Hipoteza 3: Potrjena je tudi tretja hipoteza, ki trdi, da je izobraževalni model možnouporabiti za več balkanskih <strong>in</strong> vzhodnoevropskih držav. V raziskavi se je hipotezapotrdila. Zasnovan je nov izobraževalni sistem OS, ki vsebuje programe učenjaslovenšč<strong>in</strong>e <strong>in</strong> tujih jezikov. Program učenja slovenšč<strong>in</strong>e je omogočen za pripadnike tujihOS, tujce, ki delajo v obrambno varnostnih strukturah Nata <strong>in</strong> tuje študente na Fakultetiza vojaške vede. Programi tujih jezikov pa za pripadnike OS SV. Novi izobraževalni sistemje <strong>zasnova</strong>n na osnovi novega modela <strong>in</strong>terdiscipl<strong>in</strong>arnega izobraževanja, z opredelitvijodejavnikov, ki je ed<strong>in</strong>stven, uč<strong>in</strong>kovit, enostaven <strong>in</strong> urejen. Ustrezno <strong>zasnova</strong>n <strong>in</strong>nadgrajen modul je lahko primeren za Republiko Slovenijo, z majhnimi letnimi potrebamipo novih častnikih <strong>in</strong> omejenimi družbenimi viri. S povezovanjem z izobraževalnimi centr<strong>in</strong>a obrambnem področju z državami Vzhodnoevropskega prostora <strong>in</strong> Balkana biizmenjevali izkušnje, krepili regionalno zaupanje <strong>in</strong> stabilnost ter racionalizirali stroške.123
- Page 1 and 2:
UNIVERZA V LJUBLJANIFAKULTETA ZA UP
- Page 3:
IZJAVA O AVTORSTVU MAGISTRSKEGA DEL
- Page 6 and 7:
SUMMARYSTUDY AND DESIGN OF THE ARME
- Page 8 and 9:
4.5.1 ZAKON O SLUŽBI V SV IN PRAVI
- Page 10 and 11:
Priloga 4: MATRIKA ŠTABOV, POVELJS
- Page 12 and 13:
V delu bo predmet proučitev in zas
- Page 14 and 15:
−predlagal novo organizacijsko st
- Page 16 and 17:
sistema. Težišče naloge bo vseka
- Page 18 and 19:
2 TEORETIČNE PODLAGE ORGANIZACIJE
- Page 20 and 21:
Vplivni dejavniki izbire in rabe st
- Page 22 and 23:
predstavljajo način legitimiranja
- Page 24 and 25:
usklajevanje nasprotujočih si proc
- Page 26 and 27:
Če naj bo vojska poslušno orodje,
- Page 28 and 29:
Zgoraj navedene relacije bi morali
- Page 30 and 31:
Vsako preoblikovanje vložkov v izi
- Page 32 and 33:
politična« načela. Drugi sklop n
- Page 34 and 35:
Ustava RS ureja le temeljna izhodi
- Page 36 and 37:
in drugimi nesrečami ter na pravic
- Page 38 and 39:
Mnoge države imajo obdobja miru v
- Page 40 and 41:
Slika 6: Organizacija Slovenske voj
- Page 42 and 43:
Sile nizke stopnje pripravljenosti
- Page 44 and 45:
Vojska je združba z zelo centraliz
- Page 46 and 47:
3.3.3.2 Kakovost kadrovskega sistem
- Page 48 and 49:
Obveznosti Slovenije - kot članice
- Page 50 and 51:
Pri tehnologiji terminalskih strež
- Page 52 and 53:
. pripravljati podatke, ki služijo
- Page 54 and 55:
Notranja organizacijska enota - 1 (
- Page 56 and 57:
- Zakon o obrambi (ZObr) določa G
- Page 58 and 59:
4.5 DEJAVNOSTI, POVEZANE Z UVELJAVL
- Page 60 and 61:
Slika 12: Organigram MO, oblikovan
- Page 62 and 63:
zlivati v operativne. Za to morajo
- Page 64 and 65:
dolžnost v poklicni skupini častn
- Page 66 and 67:
Z znanjem pridobimo sposobnost ozir
- Page 68 and 69:
Podčastnik se mora kontinuirano iz
- Page 70 and 71:
z doseganjem rezultatov. Od častni
- Page 72 and 73:
znanje podrejenih. Izvaja naloge v
- Page 74 and 75:
4.6.1.4 Uresničevanje nalog kadrov
- Page 76 and 77:
potrebnim za vojaško delovanje. Fo
- Page 78 and 79:
Poslanstvo zagotavljanja kadrovske
- Page 80 and 81:
pogovori v pisarnah in nerealnimi
- Page 82 and 83: zagotavlja kontinuirano pridobivanj
- Page 84 and 85: 4.13 SODELOVANJE IN USKLAJEVANJE Z
- Page 86 and 87: ena tretjina pa popolnoma neprimern
- Page 88 and 89: 6 ZAGOTAVLJANJE RAZMER ZA RAVNANJE
- Page 90 and 91: - Kakšen bo postopek uvajanja novo
- Page 92 and 93: da bo lahko zasedel ciljno delovno
- Page 94 and 95: Cilj ureditve sistema je uvesti mot
- Page 96 and 97: ) vojaška strokovna usposobljenost
- Page 98 and 99: −−−−−izobraževanje pred
- Page 100 and 101: 7.2 KRALJEVINA BELGIJAOborožene si
- Page 102 and 103: 7.4 REPUBLIKA HRVAŠKATako kot drug
- Page 104 and 105: Vojaško izobraževanje in usposabl
- Page 106 and 107: 8 ORGANIZACIJA SISTEMA IN ZASNOVA I
- Page 108 and 109: Na tretjem mestu pa je znanje, ki j
- Page 110 and 111: Že Marija Terezija je ustanovila T
- Page 112 and 113: Šol za rezervne častnike je bilo
- Page 114 and 115: V zadnjem letu se je popolnoma ukin
- Page 116 and 117: Častniki se med službovanjem v SV
- Page 118 and 119: Visoko šolstvo mora na vseh ravneh
- Page 120 and 121: članicami, ki bi se integrirale v
- Page 122 and 123: Naloga matične fakultete in drugih
- Page 124 and 125: fakulteti v povezavi z drugimi viso
- Page 126 and 127: podčastnikov in programi štabnega
- Page 128 and 129: pedagoške dejavnosti, vojaške psi
- Page 130 and 131: področjih, posebno pa na obrambnem
- Page 134 and 135: 11 PRISPEVEK RAZISKOVANJA K ZNANOST
- Page 136 and 137: 13 ZAKLJUČEKZ osamosvojitvijo je R
- Page 138 and 139: so se spremembe zgodile v zelo krat
- Page 140 and 141: Z znanjem pridobimo sposobnost ozir
- Page 142 and 143: 29. Kovač, Bogomir (1994). Menedž
- Page 144 and 145: 23. www.slovenskavojska.si/struktur
- Page 146 and 147: Priloga 1: VPLIVNI DEJAVNIKI ORGANI
- Page 148 and 149: Ministrstvoza okolje inprostorAgenc
- Page 150 and 151: Priloga 4: MATRIKA ŠTABOV, POVELJS
- Page 152 and 153: Priloga 6: MATRIKA TIPIČNIH DOLŽN
- Page 154 and 155: MATRIKA TIPIČNIH DOLŽNOSTI V POVE
- Page 156 and 157: Priloga 8: ORGANIGRAM FAKULTETE ZA
- Page 158 and 159: Priloga 8b: ORGANIGRAM POVELJSTVA Z
- Page 160 and 161: KARIERNE POTI V SLOVENSKI VOJSKIČA
- Page 162 and 163: Priloga 10: PRILOGA I.A - NAZIVI V
- Page 164 and 165: PRILOGA I.A - NAZIVI V SLOVENSKI VO
- Page 166 and 167: Priloga 11: GENERACIJSKI PRILIVI IN
- Page 168 and 169: Priloga 13: DIAGRAM POTEKA KADROVAN
- Page 170 and 171: Priloga 15: DIAGRAM POTEKA PRIPRAVN