V delu bo predmet proučitev <strong>in</strong> <strong>zasnova</strong> modela izobraževanja oboroženih <strong>sil</strong> v RepublikiSloveniji. Kvalitetno organiziran obrambni izobraževalni sistem je zelo pomembendejavnik, ki ustrezno vzgoji, izobrazi, izuri <strong>in</strong> usposobi profesionalni častniški kader. Le-taje dejavnik, cilj <strong>in</strong> rezultat, torej bistveni sestavni del delovanja <strong>in</strong> razvoja obrambnega<strong>sistema</strong> RS, saj je no<strong>sil</strong>ec vseh zamisli <strong>in</strong> dejavnosti delovnih procesov terorganizacijskega razvoja. Kadri v obrambnem sistemu zagotavljajo kakovost <strong>sistema</strong>, ki jobomo dosegli s pravilno razporeditvijo <strong>in</strong> aktiviranjem kadrovskih potencialov, s pravilnooblikovanim <strong>in</strong> organiziranim sistemom napredovanja kadrov. V nadaljevanju bo primarnaželja po produktni zaposlitvi, po primerni uporabi znanja <strong>in</strong> kompetenc, uveljavljanjusposobnosti <strong>in</strong> potencialov, seveda na podlagi načrtovanih dejavnosti. Potrdila se bosoodvisnost med izobraževalnim sistemom OS ter organizacijsko strukturo SV, formacijo,modelom vodenja <strong>in</strong> poveljevanja, nač<strong>in</strong>om za izgradnjo SV ter njeno funkcionalno močjo.Kakovost <strong>sistema</strong> se bo zagotavljala z obvladovanjem njegovih elementov, kot so vzgoja<strong>in</strong> izobraževanje, usposabljanje, objektivno <strong>in</strong> stimulativno evidentiranje, predlaganje,zaposlovanje, spremljanje, ocenjevanje <strong>in</strong> z določanjem no<strong>sil</strong>cev konkretnih nalog. Vse topa se bo doseglo, če bo za osnova kakovostno organiziran <strong>in</strong> oblikovan obrambniizobraževalni sistem v oboroženih <strong>sil</strong>ah Republike Slovenije. Tako organiziran izobraževalnisistem bo moral dobro oziroma vrhunsko izobraziti, vzgojiti, usposobiti <strong>in</strong> izuritiprofesionalni kader za opravljanje zahtevnih nalog, saj je v krizni situaciji pogosto izidodvisen od iznajdljivosti, izvirnosti <strong>in</strong> prožnosti ter profesionalnosti poveljujočega kadra.To zahteva drugače <strong>zasnova</strong>no <strong>in</strong> organizirano izobraževanje, vzgojo, usposabljanje <strong>in</strong>urjenje, ki profesionalcem oziroma častnikom na različnih hierarhičnih ravneh zagotavljajopotrebno znanje, značilnosti, vešč<strong>in</strong>e <strong>in</strong> vrednote oziroma kompetence. Tega pa nimogoče najuč<strong>in</strong>koviteje zagotoviti prek klasičnih vojaških akademij oziroma specializiranihvojaških izobraževalnih ustanov, še manj pa jih pridobiti na trgu dela oziroma delovne <strong>sil</strong>e.Profesionalca oziroma častnika morajo OS zgraditi same.Slovenske OS se nenehno sprem<strong>in</strong>jajo, prilagajajo svojo strukturo izzivom zunanjegaokolja, optimizirajo svoje številčno sestavo glede na svoje poslanstvo <strong>in</strong> naloge, ki izhajajoiz doktr<strong>in</strong>arnih dokumentov SV <strong>in</strong> obveznosti, ki jih je RS sprejela od mednarodneskupnosti.Zgoraj navedena dejstva narekujejo prilagoditev tudi izobraževalnega <strong>sistema</strong> OS RS.Ustreznejša rešitev, kot bo predstavljena v mojem magistrskem delu, je oblikovanjeFakultete za vojaške vede ter pravilno oblikovani <strong>in</strong> uravnoteženi izobraževalni moduli narazličnih civilnih visokošolskih ustanovah, z natančno določenim skupnim programskimjedrom, v katerega so vključene ustrezne vseb<strong>in</strong>e vojaškega izobraževanja <strong>in</strong> vzgoje terusposabljanja.Aktivno povezovanje držav v mednarodne varnostne <strong>in</strong>tegracije (NATO, EU, OVSE),skupen nastop obrambnih <strong>in</strong> varnostnih organizacij zagotavljajo varnost <strong>in</strong> preprečujejoširjenje kriznih žarišč. V središču varnostnega programa teh varnostnih <strong>in</strong>tegracija jekolektivna obramba. Ta nač<strong>in</strong> povezovanja zagotavlja zmanjševanje obrambnih2
proračunov <strong>in</strong> sodobni oborožitveni sistemi zahtevajo manjše enote, visoko usposobljene,premične <strong>in</strong> hitro prilagodljive oborožene <strong>sil</strong>e.Hipoteze. S tem, ko se SV prilagaja <strong>in</strong> zmanjšuje organizacijsko ter številčno strukturo,mora prilagoditi izobraževalno politiko, ki predstavlja dolgoročno opredelitev nač<strong>in</strong>a zadosego dolgoročnih ciljev za doseganje poslanstva. SV mora preoblikovati izobraževalnisistem, saj se zmanjšuje tudi zaposlovanje <strong>in</strong> s tem število štipendistov. Pri temu pa semoramo zavedati, da SV ne more pridobiti vsega kadra predvsem pa ne častnikov <strong>in</strong>podčastnikov z znanjem, spretnostmi <strong>in</strong> kompetencami, ki jih le-ti uporabijo pri svojemdelu na trgu dela. Zato mora SV sama izobraževati kader <strong>in</strong> imeti svoj izobraževalni sistemprilagojen svoji velikosti <strong>in</strong> potrebam.Glede na izhodišča lahko postavim temeljne hipoteze:1. problemi v SV RS opozarjajo na neustreznost izobraževanja <strong>in</strong> razvoja človeškihvirov v MO <strong>in</strong> SV;2. trdim, da je možno <strong>zasnova</strong>ti nov izobraževalni model OS RS;3. izobraževalni model je možno uporabiti v več balkanskih <strong>in</strong> vzhodnoevropskihdržav.Namen dela. Namen magistrskega dela je proučitev <strong>in</strong> <strong>zasnova</strong> modela izobraževanjaoboroženih <strong>sil</strong> v Republiki Sloveniji. Da bi videli celoto <strong>in</strong> da bi bilo razumevanjepredstavljene teme razumljivejše, predstavljam pregledno ravnanje s človeškimi viri <strong>in</strong> tudiorganizacijo državne uprave na področju obrambe ter značilnosti državne organizacije kotcelote.Cilj dela. Cilj dela je, da skladno s teorijo sistemov, organizacijsko teorijo, tujimi <strong>in</strong>našimi izobraževalnimi <strong>in</strong> organizacijskimi rešitvami ter ob upoštevanju veljavnezakonodaje, zlasti Zakona o obrambi, Zakona o javnih uslužbencih, Zakona o sistemu plačv javnem sektorju <strong>in</strong> Zakona o visokem šolstvu ter izvedbenih aktov, Bele knjige o vzgoji<strong>in</strong> izobraževanju v Republiki Sloveniji <strong>in</strong> Programa reform za izvajanje lizbonske strategije2008, zasnujem najboljšo strukturo izobraževalnega <strong>sistema</strong>, ki bo podpiral uvedbo <strong>in</strong>delovanje novega modela izobraževanja v RS.Za dosego cilja bom predstavil:−−−−−−−−temeljne značilnosti vojaške organizacije,organiziranost državne uprave, MO <strong>in</strong> SV,kadrovski sistem kot organizacijski okvir MO <strong>in</strong> SV,kadrovski sistem SV <strong>in</strong> MO kot proces,kritično oceno <strong>sistema</strong>, možnosti uvedbe uč<strong>in</strong>kovitega kadrovskega <strong>sistema</strong> zupoštevanjem nove zakonodaje <strong>in</strong> vojaške specifičnosti,potrebne značilnosti, znanja, vešč<strong>in</strong>e <strong>in</strong> vrednote oziroma kompetencezaposlenih v SV, posebno častnikov – profesionalcev SV,prikazal obstoječo strukturo obrambnega izobraževalnega <strong>sistema</strong>,oblikoval ciljne procese,3
- Page 1 and 2: UNIVERZA V LJUBLJANIFAKULTETA ZA UP
- Page 3: IZJAVA O AVTORSTVU MAGISTRSKEGA DEL
- Page 6 and 7: SUMMARYSTUDY AND DESIGN OF THE ARME
- Page 8 and 9: 4.5.1 ZAKON O SLUŽBI V SV IN PRAVI
- Page 10 and 11: Priloga 4: MATRIKA ŠTABOV, POVELJS
- Page 14 and 15: −predlagal novo organizacijsko st
- Page 16 and 17: sistema. Težišče naloge bo vseka
- Page 18 and 19: 2 TEORETIČNE PODLAGE ORGANIZACIJE
- Page 20 and 21: Vplivni dejavniki izbire in rabe st
- Page 22 and 23: predstavljajo način legitimiranja
- Page 24 and 25: usklajevanje nasprotujočih si proc
- Page 26 and 27: Če naj bo vojska poslušno orodje,
- Page 28 and 29: Zgoraj navedene relacije bi morali
- Page 30 and 31: Vsako preoblikovanje vložkov v izi
- Page 32 and 33: politična« načela. Drugi sklop n
- Page 34 and 35: Ustava RS ureja le temeljna izhodi
- Page 36 and 37: in drugimi nesrečami ter na pravic
- Page 38 and 39: Mnoge države imajo obdobja miru v
- Page 40 and 41: Slika 6: Organizacija Slovenske voj
- Page 42 and 43: Sile nizke stopnje pripravljenosti
- Page 44 and 45: Vojska je združba z zelo centraliz
- Page 46 and 47: 3.3.3.2 Kakovost kadrovskega sistem
- Page 48 and 49: Obveznosti Slovenije - kot članice
- Page 50 and 51: Pri tehnologiji terminalskih strež
- Page 52 and 53: . pripravljati podatke, ki služijo
- Page 54 and 55: Notranja organizacijska enota - 1 (
- Page 56 and 57: - Zakon o obrambi (ZObr) določa G
- Page 58 and 59: 4.5 DEJAVNOSTI, POVEZANE Z UVELJAVL
- Page 60 and 61: Slika 12: Organigram MO, oblikovan
- Page 62 and 63:
zlivati v operativne. Za to morajo
- Page 64 and 65:
dolžnost v poklicni skupini častn
- Page 66 and 67:
Z znanjem pridobimo sposobnost ozir
- Page 68 and 69:
Podčastnik se mora kontinuirano iz
- Page 70 and 71:
z doseganjem rezultatov. Od častni
- Page 72 and 73:
znanje podrejenih. Izvaja naloge v
- Page 74 and 75:
4.6.1.4 Uresničevanje nalog kadrov
- Page 76 and 77:
potrebnim za vojaško delovanje. Fo
- Page 78 and 79:
Poslanstvo zagotavljanja kadrovske
- Page 80 and 81:
pogovori v pisarnah in nerealnimi
- Page 82 and 83:
zagotavlja kontinuirano pridobivanj
- Page 84 and 85:
4.13 SODELOVANJE IN USKLAJEVANJE Z
- Page 86 and 87:
ena tretjina pa popolnoma neprimern
- Page 88 and 89:
6 ZAGOTAVLJANJE RAZMER ZA RAVNANJE
- Page 90 and 91:
- Kakšen bo postopek uvajanja novo
- Page 92 and 93:
da bo lahko zasedel ciljno delovno
- Page 94 and 95:
Cilj ureditve sistema je uvesti mot
- Page 96 and 97:
) vojaška strokovna usposobljenost
- Page 98 and 99:
−−−−−izobraževanje pred
- Page 100 and 101:
7.2 KRALJEVINA BELGIJAOborožene si
- Page 102 and 103:
7.4 REPUBLIKA HRVAŠKATako kot drug
- Page 104 and 105:
Vojaško izobraževanje in usposabl
- Page 106 and 107:
8 ORGANIZACIJA SISTEMA IN ZASNOVA I
- Page 108 and 109:
Na tretjem mestu pa je znanje, ki j
- Page 110 and 111:
Že Marija Terezija je ustanovila T
- Page 112 and 113:
Šol za rezervne častnike je bilo
- Page 114 and 115:
V zadnjem letu se je popolnoma ukin
- Page 116 and 117:
Častniki se med službovanjem v SV
- Page 118 and 119:
Visoko šolstvo mora na vseh ravneh
- Page 120 and 121:
članicami, ki bi se integrirale v
- Page 122 and 123:
Naloga matične fakultete in drugih
- Page 124 and 125:
fakulteti v povezavi z drugimi viso
- Page 126 and 127:
podčastnikov in programi štabnega
- Page 128 and 129:
pedagoške dejavnosti, vojaške psi
- Page 130 and 131:
področjih, posebno pa na obrambnem
- Page 132 and 133:
10 PREVERITEV HIPOTEZDelo je dalo r
- Page 134 and 135:
11 PRISPEVEK RAZISKOVANJA K ZNANOST
- Page 136 and 137:
13 ZAKLJUČEKZ osamosvojitvijo je R
- Page 138 and 139:
so se spremembe zgodile v zelo krat
- Page 140 and 141:
Z znanjem pridobimo sposobnost ozir
- Page 142 and 143:
29. Kovač, Bogomir (1994). Menedž
- Page 144 and 145:
23. www.slovenskavojska.si/struktur
- Page 146 and 147:
Priloga 1: VPLIVNI DEJAVNIKI ORGANI
- Page 148 and 149:
Ministrstvoza okolje inprostorAgenc
- Page 150 and 151:
Priloga 4: MATRIKA ŠTABOV, POVELJS
- Page 152 and 153:
Priloga 6: MATRIKA TIPIČNIH DOLŽN
- Page 154 and 155:
MATRIKA TIPIČNIH DOLŽNOSTI V POVE
- Page 156 and 157:
Priloga 8: ORGANIGRAM FAKULTETE ZA
- Page 158 and 159:
Priloga 8b: ORGANIGRAM POVELJSTVA Z
- Page 160 and 161:
KARIERNE POTI V SLOVENSKI VOJSKIČA
- Page 162 and 163:
Priloga 10: PRILOGA I.A - NAZIVI V
- Page 164 and 165:
PRILOGA I.A - NAZIVI V SLOVENSKI VO
- Page 166 and 167:
Priloga 11: GENERACIJSKI PRILIVI IN
- Page 168 and 169:
Priloga 13: DIAGRAM POTEKA KADROVAN
- Page 170 and 171:
Priloga 15: DIAGRAM POTEKA PRIPRAVN