proučitev in zasnova izobraževalnega sistema oboroženih sil v ...

ogroženost RS, značilnosti obrambno varnostne kulture v RS, odnos do procesapolitičnega, ekonomskega in obrambno-varnostnega združevanja v Evropi in svetu tervloge RS v teh procesih. Skrbi za razvoj in posodabljanje programov VIU s svojegapodročja.8.9 OBLIKOVANJE UNIVERZE ZA OBRAMBNO-VARNOSTNE IN DRŽAVNEŠTUDIJEPri pristopu k oblikovanju nacionalnega izobraževalnega sistema OS sem po proučitvi inanalizi izobraževalnih sistemih tujih OS in sedanjega sistema izobraževanja častnikov v SVugotovil, da moramo pristopiti k oblikovanju novega izobraževalnega sistema OS RSkorenito in spremeniti sistem v celoti ter ga povezati z javnim izobraževalnim sistemomRS. Upošteval sem vse dobre in slabe strani sedanje organizacije sistema izobraževanja,ki se kažejo kot moteči dejavniki pri izvajanju izobraževanja v OS RS v povezanosti znacionalnim in tujimi izobraževalnimi sistemi. V sestavi univerze bi kotsamostojnainstitucija deloval Razvojno-raziskovalni inštitut SV, drugi inštituti bi delovali v okvirufakultet članic univerze. Podrobneje sem že zgoraj predstavil Fakulteto vojaških ved, saj tapredstavlja glavni del sistema izobraževanja častnikov oziroma profesionalcev SV, ne padrugih fakultet, kot prihodnjih notranje organizacijskih enot univerze. Druge fakultete, kiso prikazane na organigramu v prilogi 8a, že sedaj obstajajo. Te fakultete bi posodobileorganizacijsko strukturo in programe izobraževanja, ki niso predmet magistrskega dela, sepa že izvajajo v sklopu le-teh.Pri pristopu k oblikovanju Univerze za obrambno-varnostne in državne študije (UOVDŠ)(naprej univerza) s svojimi organi (rektor, senat, upravni odbor in študentski svet) semoramo zavedati, da oblikujemo elitno univerzo in intelektualno skupnost. Univerza boponudila kakovostno vseobsegajočo izbiro študija in razvojnega raziskovanja, ki si boprizadevala biti vodilna med drugimi univerzami doma in v tujini iz svojega področjaznanosti. Skrbela bo za kakovost programov, profesorjev in študentov preko sprotnesamoevalvacije. Univerza bo ponudila množico izobraževalnih in raziskovalnih možnosti odvojaških ekonomskih, logističnih, organizacijskih in diplomatskih, varnostnoslovnih dodružbenih in pravnih ter upravnih ved, ki sestavljajo to univerzo. Za družboslovje lahkorečemo, da je eno najširših pa tudi najbolj privlačnih smeri študija. V njej bodo delovaliraziskovalni inštituti pri fakultetah in tudi Razvojno-raziskovalni inštitut SV v sklopuuniverze.Univerza bo dosegala izjemne rezultate pri poučevanju študentov in pri raziskovalnidejavnosti. Povezati se bo morala z univerzami doma in z različnimi univerzami vmednarodne univerzitetne naveze, v t. i. odprte mreže univerz. Tako organiziranauniverza bo lahko narekovala takšno ureditev visokošolskega sistema, v katerem bozlahka uveljavila svojo konkurenčno prednost. Zavedati se moramo tudi izhodišča oznanju kot skupnem dobrem, saj svet čaka na drzne in sposobne posameznike na vseh119