prouÄitev in zasnova izobraževalnega sistema oboroženih sil v ...
prouÄitev in zasnova izobraževalnega sistema oboroženih sil v ... prouÄitev in zasnova izobraževalnega sistema oboroženih sil v ...
pedagoške dejavnosti, vojaške psihologije, slovenskega vojaškega strokovnega jezika vpovezavi z razvojem angleškega in nemškega vojaškega strokovnega jezika. Oddelek ssvojim programi sodeluje tudi v procesih razvoja in izvajanja programov strokovnegaizpopolnjevanja učiteljev slovenskega vojaškega strokovnega jezika in učiteljev tujegajezika. Oddelek skrbi za razvoj tehnologije pouka, razvoj učil, uvajanje simulacijskihprogramov za izvajanje pouka idr. Razvija sistem vojaškega izobraževanja inusposabljanja ter programe in podporo programov vojaškega izobraževanja inusposabljanja vojakov, podčastnikov in častnikov, usposabljanja vojaških uslužbencev zadelo v vojski ter sistem vojaškega usposabljanja poveljstev, enot in zavodov SV.V Razvojno-raziskovalnem inštitutu SV deluje osrednji Knjižnično-informacijski center.Knjižnično-informacijski center je osrednja knjižnica Ministrstva za obrambo, ki podpiraizobraževanje in usposabljanje delavcev ministrstva, pripadnikov Slovenske vojske inzunanjih zainteresiranih uporabnikov. Knjižnično-informacijski center je vključen vslovenski knjižnično-informacijski sistem COBISS (www.slovenskavojska.si/knjiznicnoinformacijski-center).Oddelek za založništvo in informiranje notranje javnosti kot strokovni organ zazagotavljanje vojaško strokovne in učno izobraževalne literature, učnega gradiva zarazlične medije, publikacij in drugih tiskovin v podporo vojaški stroki, vojaškemuizobraževanju in usposabljanju in drugim potrebam Slovenske vojske.Oddelek za vojaško in vojno zgodovino raziskuje zgodovino vojn, proučuje zgodovinostarih vojska z namenom razvoja oboroženih sil RS. V sestavi oddelka je Vojaški muzej(naprej muzej). Namen muzeja je proučevanje, vzgoja in izobraževanje ter pridobivanjematerialnih dokazov o ljudeh in njihovem okolju, dokaze hraniti, raziskovati, o njihposredovati informacije in jih razstavljati. Dejavnost muzeja izraža kontinuiteto indiskontinuiteto vojaške zgodovine slovenskega naroda, trajanje, ki presega več človeškihživljenj, obstoj več držav in režimov oblasti ter spomin, ki je materializiran v muzejskihzbirkah.Oddelek za vojaško geografijo skrbi za razvoj in proučevanje geografskega prostoraSlovenije, spoznanj fizične in regionalne geografije Slovenije. Posebnega pomena so tudispoznanja iz družbene, politične in regionalne geografije Evrope. Proučevanje geografskihvsebin predstavljajo pomembno podlago za spoznavanje vojaških, naravnih in družbenihznačilnosti posameznih področij sveta. Pomemben je tudi razvoj uporabe geografskihtehnik in kartografskih metod vrednotenja izbranega geografskega prostora. Skrbi zarazvoj programov VIU vojaške geografije in vojaške topografije.Oddelek je osrednja izobraževalna, razvojna in raziskovalna institucija na področjuregionalnih in mednarodnih obrambno-varnostnih razmer v svetu, njihovi soodvisnostiglede na spremembe v mednarodno varnostnih okoliščinah in socialno ekonomskih terpolitičnih v posamezni državi ali regiji in v svetu. Proučuje tudi spremembo-obrambnovarnostnega sistema RS, ki izhajajo iz integracijskih procesov v NATO in WEU. Proučuje118
ogroženost RS, značilnosti obrambno varnostne kulture v RS, odnos do procesapolitičnega, ekonomskega in obrambno-varnostnega združevanja v Evropi in svetu tervloge RS v teh procesih. Skrbi za razvoj in posodabljanje programov VIU s svojegapodročja.8.9 OBLIKOVANJE UNIVERZE ZA OBRAMBNO-VARNOSTNE IN DRŽAVNEŠTUDIJEPri pristopu k oblikovanju nacionalnega izobraževalnega sistema OS sem po proučitvi inanalizi izobraževalnih sistemih tujih OS in sedanjega sistema izobraževanja častnikov v SVugotovil, da moramo pristopiti k oblikovanju novega izobraževalnega sistema OS RSkorenito in spremeniti sistem v celoti ter ga povezati z javnim izobraževalnim sistemomRS. Upošteval sem vse dobre in slabe strani sedanje organizacije sistema izobraževanja,ki se kažejo kot moteči dejavniki pri izvajanju izobraževanja v OS RS v povezanosti znacionalnim in tujimi izobraževalnimi sistemi. V sestavi univerze bi kotsamostojnainstitucija deloval Razvojno-raziskovalni inštitut SV, drugi inštituti bi delovali v okvirufakultet članic univerze. Podrobneje sem že zgoraj predstavil Fakulteto vojaških ved, saj tapredstavlja glavni del sistema izobraževanja častnikov oziroma profesionalcev SV, ne padrugih fakultet, kot prihodnjih notranje organizacijskih enot univerze. Druge fakultete, kiso prikazane na organigramu v prilogi 8a, že sedaj obstajajo. Te fakultete bi posodobileorganizacijsko strukturo in programe izobraževanja, ki niso predmet magistrskega dela, sepa že izvajajo v sklopu le-teh.Pri pristopu k oblikovanju Univerze za obrambno-varnostne in državne študije (UOVDŠ)(naprej univerza) s svojimi organi (rektor, senat, upravni odbor in študentski svet) semoramo zavedati, da oblikujemo elitno univerzo in intelektualno skupnost. Univerza boponudila kakovostno vseobsegajočo izbiro študija in razvojnega raziskovanja, ki si boprizadevala biti vodilna med drugimi univerzami doma in v tujini iz svojega področjaznanosti. Skrbela bo za kakovost programov, profesorjev in študentov preko sprotnesamoevalvacije. Univerza bo ponudila množico izobraževalnih in raziskovalnih možnosti odvojaških ekonomskih, logističnih, organizacijskih in diplomatskih, varnostnoslovnih dodružbenih in pravnih ter upravnih ved, ki sestavljajo to univerzo. Za družboslovje lahkorečemo, da je eno najširših pa tudi najbolj privlačnih smeri študija. V njej bodo delovaliraziskovalni inštituti pri fakultetah in tudi Razvojno-raziskovalni inštitut SV v sklopuuniverze.Univerza bo dosegala izjemne rezultate pri poučevanju študentov in pri raziskovalnidejavnosti. Povezati se bo morala z univerzami doma in z različnimi univerzami vmednarodne univerzitetne naveze, v t. i. odprte mreže univerz. Tako organiziranauniverza bo lahko narekovala takšno ureditev visokošolskega sistema, v katerem bozlahka uveljavila svojo konkurenčno prednost. Zavedati se moramo tudi izhodišča oznanju kot skupnem dobrem, saj svet čaka na drzne in sposobne posameznike na vseh119
- Page 78 and 79: Poslanstvo zagotavljanja kadrovske
- Page 80 and 81: pogovori v pisarnah in nerealnimi
- Page 82 and 83: zagotavlja kontinuirano pridobivanj
- Page 84 and 85: 4.13 SODELOVANJE IN USKLAJEVANJE Z
- Page 86 and 87: ena tretjina pa popolnoma neprimern
- Page 88 and 89: 6 ZAGOTAVLJANJE RAZMER ZA RAVNANJE
- Page 90 and 91: - Kakšen bo postopek uvajanja novo
- Page 92 and 93: da bo lahko zasedel ciljno delovno
- Page 94 and 95: Cilj ureditve sistema je uvesti mot
- Page 96 and 97: ) vojaška strokovna usposobljenost
- Page 98 and 99: −−−−−izobraževanje pred
- Page 100 and 101: 7.2 KRALJEVINA BELGIJAOborožene si
- Page 102 and 103: 7.4 REPUBLIKA HRVAŠKATako kot drug
- Page 104 and 105: Vojaško izobraževanje in usposabl
- Page 106 and 107: 8 ORGANIZACIJA SISTEMA IN ZASNOVA I
- Page 108 and 109: Na tretjem mestu pa je znanje, ki j
- Page 110 and 111: Že Marija Terezija je ustanovila T
- Page 112 and 113: Šol za rezervne častnike je bilo
- Page 114 and 115: V zadnjem letu se je popolnoma ukin
- Page 116 and 117: Častniki se med službovanjem v SV
- Page 118 and 119: Visoko šolstvo mora na vseh ravneh
- Page 120 and 121: članicami, ki bi se integrirale v
- Page 122 and 123: Naloga matične fakultete in drugih
- Page 124 and 125: fakulteti v povezavi z drugimi viso
- Page 126 and 127: podčastnikov in programi štabnega
- Page 130 and 131: področjih, posebno pa na obrambnem
- Page 132 and 133: 10 PREVERITEV HIPOTEZDelo je dalo r
- Page 134 and 135: 11 PRISPEVEK RAZISKOVANJA K ZNANOST
- Page 136 and 137: 13 ZAKLJUČEKZ osamosvojitvijo je R
- Page 138 and 139: so se spremembe zgodile v zelo krat
- Page 140 and 141: Z znanjem pridobimo sposobnost ozir
- Page 142 and 143: 29. Kovač, Bogomir (1994). Menedž
- Page 144 and 145: 23. www.slovenskavojska.si/struktur
- Page 146 and 147: Priloga 1: VPLIVNI DEJAVNIKI ORGANI
- Page 148 and 149: Ministrstvoza okolje inprostorAgenc
- Page 150 and 151: Priloga 4: MATRIKA ŠTABOV, POVELJS
- Page 152 and 153: Priloga 6: MATRIKA TIPIČNIH DOLŽN
- Page 154 and 155: MATRIKA TIPIČNIH DOLŽNOSTI V POVE
- Page 156 and 157: Priloga 8: ORGANIGRAM FAKULTETE ZA
- Page 158 and 159: Priloga 8b: ORGANIGRAM POVELJSTVA Z
- Page 160 and 161: KARIERNE POTI V SLOVENSKI VOJSKIČA
- Page 162 and 163: Priloga 10: PRILOGA I.A - NAZIVI V
- Page 164 and 165: PRILOGA I.A - NAZIVI V SLOVENSKI VO
- Page 166 and 167: Priloga 11: GENERACIJSKI PRILIVI IN
- Page 168 and 169: Priloga 13: DIAGRAM POTEKA KADROVAN
- Page 170 and 171: Priloga 15: DIAGRAM POTEKA PRIPRAVN
pedagoške dejavnosti, vojaške psihologije, slovenskega vojaškega strokovnega jezika vpovezavi z razvojem angleškega <strong>in</strong> nemškega vojaškega strokovnega jezika. Oddelek ssvojim programi sodeluje tudi v procesih razvoja <strong>in</strong> izvajanja programov strokovnegaizpopolnjevanja učiteljev slovenskega vojaškega strokovnega jezika <strong>in</strong> učiteljev tujegajezika. Oddelek skrbi za razvoj tehnologije pouka, razvoj učil, uvajanje simulacijskihprogramov za izvajanje pouka idr. Razvija sistem vojaškega izobraževanja <strong>in</strong>usposabljanja ter programe <strong>in</strong> podporo programov vojaškega izobraževanja <strong>in</strong>usposabljanja vojakov, podčastnikov <strong>in</strong> častnikov, usposabljanja vojaških uslužbencev zadelo v vojski ter sistem vojaškega usposabljanja poveljstev, enot <strong>in</strong> zavodov SV.V Razvojno-raziskovalnem <strong>in</strong>štitutu SV deluje osrednji Knjižnično-<strong>in</strong>formacijski center.Knjižnično-<strong>in</strong>formacijski center je osrednja knjižnica M<strong>in</strong>istrstva za obrambo, ki podpiraizobraževanje <strong>in</strong> usposabljanje delavcev m<strong>in</strong>istrstva, pripadnikov Slovenske vojske <strong>in</strong>zunanjih za<strong>in</strong>teresiranih uporabnikov. Knjižnično-<strong>in</strong>formacijski center je vključen vslovenski knjižnično-<strong>in</strong>formacijski sistem COBISS (www.slovenskavojska.si/knjiznicno<strong>in</strong>formacijski-center).Oddelek za založništvo <strong>in</strong> <strong>in</strong>formiranje notranje javnosti kot strokovni organ zazagotavljanje vojaško strokovne <strong>in</strong> učno izobraževalne literature, učnega gradiva zarazlične medije, publikacij <strong>in</strong> drugih tiskov<strong>in</strong> v podporo vojaški stroki, vojaškemuizobraževanju <strong>in</strong> usposabljanju <strong>in</strong> drugim potrebam Slovenske vojske.Oddelek za vojaško <strong>in</strong> vojno zgodov<strong>in</strong>o raziskuje zgodov<strong>in</strong>o vojn, proučuje zgodov<strong>in</strong>ostarih vojska z namenom razvoja oboroženih <strong>sil</strong> RS. V sestavi oddelka je Vojaški muzej(naprej muzej). Namen muzeja je proučevanje, vzgoja <strong>in</strong> izobraževanje ter pridobivanjematerialnih dokazov o ljudeh <strong>in</strong> njihovem okolju, dokaze hraniti, raziskovati, o njihposredovati <strong>in</strong>formacije <strong>in</strong> jih razstavljati. Dejavnost muzeja izraža kont<strong>in</strong>uiteto <strong>in</strong>diskont<strong>in</strong>uiteto vojaške zgodov<strong>in</strong>e slovenskega naroda, trajanje, ki presega več človeškihživljenj, obstoj več držav <strong>in</strong> režimov oblasti ter spom<strong>in</strong>, ki je materializiran v muzejskihzbirkah.Oddelek za vojaško geografijo skrbi za razvoj <strong>in</strong> proučevanje geografskega prostoraSlovenije, spoznanj fizične <strong>in</strong> regionalne geografije Slovenije. Posebnega pomena so tudispoznanja iz družbene, politične <strong>in</strong> regionalne geografije Evrope. Proučevanje geografskihvseb<strong>in</strong> predstavljajo pomembno podlago za spoznavanje vojaških, naravnih <strong>in</strong> družbenihznačilnosti posameznih področij sveta. Pomemben je tudi razvoj uporabe geografskihtehnik <strong>in</strong> kartografskih metod vrednotenja izbranega geografskega prostora. Skrbi zarazvoj programov VIU vojaške geografije <strong>in</strong> vojaške topografije.Oddelek je osrednja izobraževalna, razvojna <strong>in</strong> raziskovalna <strong>in</strong>stitucija na področjuregionalnih <strong>in</strong> mednarodnih obrambno-varnostnih razmer v svetu, njihovi soodvisnostiglede na spremembe v mednarodno varnostnih okolišč<strong>in</strong>ah <strong>in</strong> socialno ekonomskih terpolitičnih v posamezni državi ali regiji <strong>in</strong> v svetu. Proučuje tudi spremembo-obrambnovarnostnega <strong>sistema</strong> RS, ki izhajajo iz <strong>in</strong>tegracijskih procesov v NATO <strong>in</strong> WEU. Proučuje118