prouÄitev in zasnova izobraževalnega sistema oboroženih sil v ...
prouÄitev in zasnova izobraževalnega sistema oboroženih sil v ... prouÄitev in zasnova izobraževalnega sistema oboroženih sil v ...
podčastnikov in programi štabnega šolanja podčastnikov, ki so štabni program zapodčastnike, višje štabni program za podčastnike in visoki štabni progam za podčastnike.Teh programov ne bom podrobneje obdeloval, saj presegajo namen magistrskega dela.Na izobraževanje v programe za podčastnike ali primerljivo vojaško izobraževanje inusposabljanje (VIU) v tujini se lahko po najmanj treh letih dela na vojaških formacijskihdolžnostih napoti vojake s činom desetnika ali naddesetnika. Vojaki morajo imeti V.stopnjo izobrazbe in ne smejo biti starejši od 30 let. Čin vodnika se mu podeli po uspešnozaključenem programu ustrezne smeri za podčastnike ali primerljivem usposabljanju vtujini.Višjega vodnika, razporejenega na formacijsko dolžnost štabnega vodnika, napotimo nadopolnilno vojaško strokovno izobraževanje in usposabljanje (DVSIU). Višje vodnike, kisvojo nadaljnjo kariero gradijo v štabnem oziroma specialističnem stebru, se napoti naizobraževanje na štabni program. Uspešno zaključen štabni program je za podčastnikeeden od pogojev za povišanje v čin štabnega vodnika.Štabni vodnik, ki je predviden za opravljanje formacijske dolžnosti s činom višjegaštabnega vodnika, se predlaga za pridobitev VI. stopnje izobrazbe na višješolskihprogramih za podčastnike. Štabni vodniki, ki nadaljujejo karierno pot v štabnem alispecialističnem kariernem stebru se napoti na višji štabni program, ki je pogoj zapovišanje v čin višji štabni vodnik. Štabni programi spadajo pod dopolnilno vojaškostrokovno izobraževanje (DVSIU).Višji praporščak, ki je predviden za opravljanje formacijske dolžnosti s činom štabnegapraporščaka, se predlaga za pridobitev VII. stopnje izobrazbe in se napoti na visokošolskiprogram za podčastnike. Za povišanje v čin štabni praporščak sta pogoja VII. stopnjaizobrazbe in uspešno opravljen visoki štabni program.8.6.4 SPLOŠNI ODDELEKS programi za izobraževanje slovenskega jezika in tujih jezikov izvaja svojo temeljnodejavnost izobraževanja tujih jezikov po standardih Nata za pripadnike SV oziroma tudi zapotrebe drugih institucij iz sistema nacionalne varnosti RS. Izvaja se program učenjaslovenščine za pripadnike tujih OS, tujce, ki delajo v obrambno varnostnih strukturah Natain tujih držav ter tuje študente na fakulteti. Program je nosilec prevajanja in tolmačenjater lektoriranja. Program s svojo dejavnostjo omogoča učinkovito sposobnost obrambnegasistema RS v prizadevanjih za integracijo v mednarodni prostor na obrambno-varnostnempodročju in promocijo SV doma in v tujini.Oddelek za razvoj poveljevanja je osrednja razvojna in izobraževalna ustanova Slovenskevojske, ki definira procese poveljevanja v SV, definira sistem in postopke poveljevanja vSV ter štabne funkcije na različnih hierarhičnih ravneh SV. Oddelek za razvoj poveljevanjaza usposabljanje določa postopke in načrtovanja aktivnosti, opredeljuje izvajanja116
aktivnosti, postopke in načine ter metode organiziranosti, opredeljuje izvajanje aktivnostiin definira linijo poveljevanja v SV. Oddelek opredeljuje tudi izdelavo srednjeročnih inkratkoročnih načrtovalnih in razvojnih dokumentov, izdeluje literaturo s področja, izvajausposabljanje, opredeljuje naloge in izvaja kontrolo. Skrbi za razvoj programov VIU inrazvoj tehnologije izobraževanja s svojega področja.8.6.5 RAZVOJNO-RAZISKOVALNI INŠTITUT ZA OBRAMBNE IN VARNOSTNEVEDERazvojno-raziskovalni inštitut SV (RRISV) (naprej inštitut) s svojimi notranjimiorganizacijskimi enotami bo organiziral in vodil znanstveno-raziskovalno delo. Skrbel bo zarazvoj vojaških ved, pomembnih za delovanje in razvoj OS RS ter za obrambo države.Inštitut bo zagotovil razvoj v SV na področjih vojaškega izobraževanja in usposabljanja,vojaške znanosti, vojaške doktrine, teorije in prakse vojne veščine, vojaških sistemov intehnologije, vojaških standardov, vojaške organizacije, formacije in kadrov v podporooperativnih zmožnosti in učinkovitega izvajanja nalog SV. Zagotavljal bo tudi razvoj strokMinistrstva za zunanje zadeve, Ministrstva za gospodarstvo, Ministrstva za notranjezadeve z obrambno varnostnega področja.Oddelek za raziskave in razvoj vojaške tehnologije, tj. področje lastnega ali skupnegarazvoja in raziskav v okviru mednarodnih projektov, bo usmerjeno v razvoj prioritetnihzmogljivosti ter popolnjevanje manjkajočih zmogljivosti, ki jih ne bi mogli zagotoviti nadruge načine (npr. nabava na trgu). Razvoj in raziskave na obrambno-vojaškem področjuse bodo izvajale v sodelovanju s civilnimi znanstveno-raziskovalnimi organizacijami terrazvojnimi podjetji, kakor tudi v okviru Nata in EU.Prednostno bodo izvedeni izbrani že razviti tehnološki projekti. Z namenom doseganjadolgoročne racionalne modernizacije Slovenske vojske bodo ustrezno financiraneraziskave in razvoj pripadajočih podpornih tehnologij. V okviru oblikovanja projektovrazvoja in raziskav bo vzpostavljen sistem spremljanja razvoja in razpoložljivosti novihtehnologij, ki bo omogočal poznavanje stanja na za slovenski obrambni sistem relevantnihpodročjih.Enota za preizkus vojaške tehnologije in opreme ter izdelava navodil, tj. vse nabavljenesodobne oborožitve in opreme ter vojaške tehnologije, ki je že bila uspešno preizkušena vEnoti za preizkus vojaške tehnologije in opreme, izdeluje tudi navodila, ki zadovoljujejovisoke kakovostne standarde. Pri oblikovanju zahtev, planiranju potrebnih virov ter izvedbinaročil vojaške oborožitve in opreme bodo ključna vodila zagotavljanje modularnosti,enotnost platform, večnamenskost, interoperabilnost z opremo zavezniških vojska,transparentnost ter potencialna uporabnost pri sodelovanju Slovenske vojske v sistemuvarstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.Oddelek za andragogiko in pedagogiko, psihologijo, jezike in razvoj tehnologije poukaskrbi za razvoj vojaške ključne razvojne zmogljivosti pri razvijanju andragoške in117
- Page 76 and 77: potrebnim za vojaško delovanje. Fo
- Page 78 and 79: Poslanstvo zagotavljanja kadrovske
- Page 80 and 81: pogovori v pisarnah in nerealnimi
- Page 82 and 83: zagotavlja kontinuirano pridobivanj
- Page 84 and 85: 4.13 SODELOVANJE IN USKLAJEVANJE Z
- Page 86 and 87: ena tretjina pa popolnoma neprimern
- Page 88 and 89: 6 ZAGOTAVLJANJE RAZMER ZA RAVNANJE
- Page 90 and 91: - Kakšen bo postopek uvajanja novo
- Page 92 and 93: da bo lahko zasedel ciljno delovno
- Page 94 and 95: Cilj ureditve sistema je uvesti mot
- Page 96 and 97: ) vojaška strokovna usposobljenost
- Page 98 and 99: −−−−−izobraževanje pred
- Page 100 and 101: 7.2 KRALJEVINA BELGIJAOborožene si
- Page 102 and 103: 7.4 REPUBLIKA HRVAŠKATako kot drug
- Page 104 and 105: Vojaško izobraževanje in usposabl
- Page 106 and 107: 8 ORGANIZACIJA SISTEMA IN ZASNOVA I
- Page 108 and 109: Na tretjem mestu pa je znanje, ki j
- Page 110 and 111: Že Marija Terezija je ustanovila T
- Page 112 and 113: Šol za rezervne častnike je bilo
- Page 114 and 115: V zadnjem letu se je popolnoma ukin
- Page 116 and 117: Častniki se med službovanjem v SV
- Page 118 and 119: Visoko šolstvo mora na vseh ravneh
- Page 120 and 121: članicami, ki bi se integrirale v
- Page 122 and 123: Naloga matične fakultete in drugih
- Page 124 and 125: fakulteti v povezavi z drugimi viso
- Page 128 and 129: pedagoške dejavnosti, vojaške psi
- Page 130 and 131: področjih, posebno pa na obrambnem
- Page 132 and 133: 10 PREVERITEV HIPOTEZDelo je dalo r
- Page 134 and 135: 11 PRISPEVEK RAZISKOVANJA K ZNANOST
- Page 136 and 137: 13 ZAKLJUČEKZ osamosvojitvijo je R
- Page 138 and 139: so se spremembe zgodile v zelo krat
- Page 140 and 141: Z znanjem pridobimo sposobnost ozir
- Page 142 and 143: 29. Kovač, Bogomir (1994). Menedž
- Page 144 and 145: 23. www.slovenskavojska.si/struktur
- Page 146 and 147: Priloga 1: VPLIVNI DEJAVNIKI ORGANI
- Page 148 and 149: Ministrstvoza okolje inprostorAgenc
- Page 150 and 151: Priloga 4: MATRIKA ŠTABOV, POVELJS
- Page 152 and 153: Priloga 6: MATRIKA TIPIČNIH DOLŽN
- Page 154 and 155: MATRIKA TIPIČNIH DOLŽNOSTI V POVE
- Page 156 and 157: Priloga 8: ORGANIGRAM FAKULTETE ZA
- Page 158 and 159: Priloga 8b: ORGANIGRAM POVELJSTVA Z
- Page 160 and 161: KARIERNE POTI V SLOVENSKI VOJSKIČA
- Page 162 and 163: Priloga 10: PRILOGA I.A - NAZIVI V
- Page 164 and 165: PRILOGA I.A - NAZIVI V SLOVENSKI VO
- Page 166 and 167: Priloga 11: GENERACIJSKI PRILIVI IN
- Page 168 and 169: Priloga 13: DIAGRAM POTEKA KADROVAN
- Page 170 and 171: Priloga 15: DIAGRAM POTEKA PRIPRAVN
podčastnikov <strong>in</strong> programi štabnega šolanja podčastnikov, ki so štabni program zapodčastnike, višje štabni program za podčastnike <strong>in</strong> visoki štabni progam za podčastnike.Teh programov ne bom podrobneje obdeloval, saj presegajo namen magistrskega dela.Na izobraževanje v programe za podčastnike ali primerljivo vojaško izobraževanje <strong>in</strong>usposabljanje (VIU) v tuj<strong>in</strong>i se lahko po najmanj treh letih dela na vojaških formacijskihdolžnostih napoti vojake s č<strong>in</strong>om desetnika ali naddesetnika. Vojaki morajo imeti V.stopnjo izobrazbe <strong>in</strong> ne smejo biti starejši od 30 let. Č<strong>in</strong> vodnika se mu podeli po uspešnozaključenem programu ustrezne smeri za podčastnike ali primerljivem usposabljanju vtuj<strong>in</strong>i.Višjega vodnika, razporejenega na formacijsko dolžnost štabnega vodnika, napotimo nadopolnilno vojaško strokovno izobraževanje <strong>in</strong> usposabljanje (DVSIU). Višje vodnike, kisvojo nadaljnjo kariero gradijo v štabnem oziroma specialističnem stebru, se napoti naizobraževanje na štabni program. Uspešno zaključen štabni program je za podčastnikeeden od pogojev za povišanje v č<strong>in</strong> štabnega vodnika.Štabni vodnik, ki je predviden za opravljanje formacijske dolžnosti s č<strong>in</strong>om višjegaštabnega vodnika, se predlaga za pridobitev VI. stopnje izobrazbe na višješolskihprogramih za podčastnike. Štabni vodniki, ki nadaljujejo karierno pot v štabnem alispecialističnem kariernem stebru se napoti na višji štabni program, ki je pogoj zapovišanje v č<strong>in</strong> višji štabni vodnik. Štabni programi spadajo pod dopolnilno vojaškostrokovno izobraževanje (DVSIU).Višji praporščak, ki je predviden za opravljanje formacijske dolžnosti s č<strong>in</strong>om štabnegapraporščaka, se predlaga za pridobitev VII. stopnje izobrazbe <strong>in</strong> se napoti na visokošolskiprogram za podčastnike. Za povišanje v č<strong>in</strong> štabni praporščak sta pogoja VII. stopnjaizobrazbe <strong>in</strong> uspešno opravljen visoki štabni program.8.6.4 SPLOŠNI ODDELEKS programi za izobraževanje slovenskega jezika <strong>in</strong> tujih jezikov izvaja svojo temeljnodejavnost izobraževanja tujih jezikov po standardih Nata za pripadnike SV oziroma tudi zapotrebe drugih <strong>in</strong>stitucij iz <strong>sistema</strong> nacionalne varnosti RS. Izvaja se program učenjaslovenšč<strong>in</strong>e za pripadnike tujih OS, tujce, ki delajo v obrambno varnostnih strukturah Nata<strong>in</strong> tujih držav ter tuje študente na fakulteti. Program je no<strong>sil</strong>ec prevajanja <strong>in</strong> tolmačenjater lektoriranja. Program s svojo dejavnostjo omogoča uč<strong>in</strong>kovito sposobnost obrambnega<strong>sistema</strong> RS v prizadevanjih za <strong>in</strong>tegracijo v mednarodni prostor na obrambno-varnostnempodročju <strong>in</strong> promocijo SV doma <strong>in</strong> v tuj<strong>in</strong>i.Oddelek za razvoj poveljevanja je osrednja razvojna <strong>in</strong> izobraževalna ustanova Slovenskevojske, ki def<strong>in</strong>ira procese poveljevanja v SV, def<strong>in</strong>ira sistem <strong>in</strong> postopke poveljevanja vSV ter štabne funkcije na različnih hierarhičnih ravneh SV. Oddelek za razvoj poveljevanjaza usposabljanje določa postopke <strong>in</strong> načrtovanja aktivnosti, opredeljuje izvajanja116