članicami, ki bi se <strong>in</strong>tegrirale v to univerzo. Strukturo organiziranosti fakultete prikazujepriloga 8, univerza pa je prikazana v prilogi 8a tega dela.Na novo oblikovana Fakulteta za vojaške vede izvaja programe sedaj obstoječih vojaškihšol, ki bi jih prenovili, nadgradili <strong>in</strong> uvedli nove programe vojaških ved (vojaška taktika,operatika <strong>in</strong> strategja, polemologija tudi spopadoslovje, vojaška <strong>in</strong> vojnazgodov<strong>in</strong>a, vojaška term<strong>in</strong>ologija, vojaško <strong>in</strong> vojno pravo, vojaška psihologija,sociologija idr.), naravoslovnih <strong>in</strong> družbenih ved. V nadaljnjem razvoju <strong>in</strong> reorganiziranjuvisokega šolstva v RS, pri proučevanju <strong>in</strong> zasnovi izobraževalnega <strong>sistema</strong> OS, bioblikovali Univerzo nacionalne obrambne varnosti <strong>in</strong> državnih študij, ki je na kratkopredstavljena v nadaljevanju.Zasnovati se mora nov izobraževalni sistem OS na osnovi novega modela<strong>in</strong>terdiscipl<strong>in</strong>arnega izobraževanja, z opredelitvijo dejavnikov, ki bodo omogočalivzpostavitev ed<strong>in</strong>stvenega, uč<strong>in</strong>kovitega, enostavnega 23 , urejenega izobraževalnega<strong>sistema</strong> ter njegovo vzdrževanje. Ta sistem mora zajeti vse stopnje <strong>in</strong> dejavnostiizobraževalnega <strong>sistema</strong>, tudi najvišjega obrambno-varnostnega na področju, kot jeprogram velike strategije RS. Proučeval <strong>in</strong> poučeval bi se v povezavi s članicami EUProgram velike strategije EU za države srednje, vzhodne <strong>in</strong> jugovzhodne Evrope.Za delo novega modela <strong>in</strong> delovanje njegovih članic ne bi bila potrebna višja f<strong>in</strong>ančnasredstva kot do sedaj, razen pri posodobitvi obstoječih programov z novimi samostojnimištudijskimi predmeti ali pri uvedbi novih programov z novimi samostojnimi študijskimiusmeritvami, saj vse članice že sedaj obstajajo <strong>in</strong> delujejo. Pri načrtovanju f<strong>in</strong>ančnihsredstev se ne sme pozabiti npr. postavka, kot je f<strong>in</strong>anciranje gostujočih predavateljev izdrugih domačih fakultet ali univerz <strong>in</strong> iz tuj<strong>in</strong>e ter za druge ukrepe, ki bi prispevali hkakovosti delovanja fakultete <strong>in</strong> kasneje univerze ter njenih članic.Visokošolske ustanove morajo doseči avtonomijo, kot jih omogoča Zakona o visokemšolstvu. Večja avtonomija bo ob hitro rastočih pričakovanjih omogočila, da bodo univerzeodgovorne ter odzivne na družbene potrebe. V okviru javne odgovornosti se mora potrditi,da javno f<strong>in</strong>anciranje ostaja glavna prednostna naloga za zagotavljanje pravičnegadostopa ter nadaljnjega vzdržnega razvoja avtonomnih visokošolskih ustanov. Večpozornosti bo treba posvetiti iskanju novih ter različnih virov <strong>in</strong> metod transparentnegaf<strong>in</strong>anciranja.23 Teorija Karla R. Popperja o enostavnosti pojasnjuje, zakaj je enostavnost »tako zelo zaželena.Da bi to razumeli, ni potrebno, da prevzamemo »načelo ekonomičnosti mišljenja« ali kajpodobnega. Če je znanje, vednost naš cilj, moramo bolj ceniti enostavne kot manj enostavnestavke, saj nam prvi več povedo, njihov empiričen obseg je večji, poleg tega jih je tudi lažjepreizkusiti.« (Popper, 2002, str. 128)110
8.6 OBLIKOVANJE FAKULTETE ZA VOJAŠKE VEDEV okviru univerze bi se ustanovila na podlagi veljavnih predpisov Zakona o visokemšolstvu (Ur. l. RS št. 100/04-UPB) <strong>in</strong> na podlagi Meril za akreditacijo visokošolskih zavodov<strong>in</strong> študijskih programov (Ur. l. RS št. 101/04) Fakulteta za vojaške vede (FVV) (naprejfakulteta). Fakulteta s svojimi programi <strong>in</strong> katedrami bi bila javni visokošolski zavod ssedežem v Ljubljani. Organi fakultete so Dekan, Senat, Akademski zbor, Upravni odbor <strong>in</strong>Študentski svet ter habilitacijska komisija. Na fakulteti se bi izvajali študijski programibolonjske prve, druge <strong>in</strong> tretje stopnje samostojno ali v povezavi z drugimi fakultetamidrugih univerz doma <strong>in</strong> v tuj<strong>in</strong>i. Z <strong>in</strong>tenzivno vpetostjo v mednarodni izobraževalni <strong>in</strong>raziskovalni prostor skupaj z Razvojno-raziskovalnim <strong>in</strong>štitutom SV, z razvijanjem oblikvseživljenskega izobraževanja ter z stalnim prenosom znanja v prakso, bo postalaprepoznavna <strong>in</strong> ugledna visokošolska ustanova vojaškega izobraževanja <strong>in</strong> raziskovanja vmednarodnem merilu. Strukturo organiziranosti fakultete prikazuje priloga 8.V okviru fakultete bodo delovale Vojaške katedre, Oddelek za izobraževanje častnikov,Oddelek za izobraževanje podčastnikov, Splošni oddelek <strong>in</strong> Razvojno-raziskovalni <strong>in</strong>štitutSV. Na fakulteti se bodo izšolali častniki <strong>in</strong> podčastniki s splošnim vojaškim <strong>in</strong> vojaškimspecialističnim znanjem. Druge predmete oziroma študijske obveznosti, ki jih bo zahtevalvojaški program določen s predmetnikom, bodo študentje opravili na drugih fakultetahdrugih univerz doma <strong>in</strong> v tuj<strong>in</strong>i glede na rod 24 , službo oziroma smer študija, ki jo študentivpišejo.S svojo dejavnostjo bo zagotavljala vojaško izobraževanje <strong>in</strong> usposabljanje študentovkandidatov za častnike SV <strong>in</strong> študente kandidate za častnike tujih oboroženih <strong>sil</strong>. Študij navojaških šolah bi se izvajal dvopredmetno <strong>in</strong> modularno po programih, ki bi bili vrednotenis kreditnimi točkami (po ECTS). Programi morajo biti odprti <strong>in</strong> oblikovani tako, daomogočajo študentom prehode med fakultetami drugih univerz <strong>in</strong> drugih samostojnihvisokih šol doma <strong>in</strong> v tuj<strong>in</strong>i.24 Za rod, službo se lahko sedaj izbere naslednje smeri izobraževanja za rodove pehota:družboslovna, tehnična; oklepne enote: obramboslovna, organizacijska, strojna,elektrotehnična, računalniška, matematična, fizika; letalstvo: strojna, elektrotehnična,računalniška, prometna; pomorstvo: pomorska, strojna, elektrotehnična, prometna; artilerija:obramboslovna, organizacijska, geografija, matematična, fizika, elektrotehnična, računalniška;zračna obramba: obramboslovna, matematična, prometna, fizika, elektrotehnična, strojna,računalniška; <strong>in</strong>ženirstvo: obramboslovna, gradbena, geodetska, strojna, prometna: RKBO:kemijska, matematika, fizika, biotehnična; zveze: elektrotehnična, računalniška; za službe<strong>in</strong>formatika: računalniška, matematična, elektrotehnična organizacijska; sanitetna:zdravstvena, farmacevtska; <strong>in</strong>tendantska: obramboslovna, ekonomska, organizacijska,poslovodska, biotehnična, agroživilska, živilsko tehnološka, tekstilna; tehnična: strojna,elektrotehnična, računalniška, fizika, matematična ekonomska, obramboslovna, organizacijska;prometna: prometna. Za specialnosti <strong>in</strong> VED, ki niso opredeljene kot rod ali služba, so pa vsestavu SV, se primerne smeri izobraževanja določijo skladno z znanji, potrebnimi za opravljanjenalog na posamezni dolžnosti (Pravilnik o izobraževanju <strong>in</strong> usposabljanju v MO, 2000, str. 20).111
- Page 1 and 2:
UNIVERZA V LJUBLJANIFAKULTETA ZA UP
- Page 3:
IZJAVA O AVTORSTVU MAGISTRSKEGA DEL
- Page 6 and 7:
SUMMARYSTUDY AND DESIGN OF THE ARME
- Page 8 and 9:
4.5.1 ZAKON O SLUŽBI V SV IN PRAVI
- Page 10 and 11:
Priloga 4: MATRIKA ŠTABOV, POVELJS
- Page 12 and 13:
V delu bo predmet proučitev in zas
- Page 14 and 15:
−predlagal novo organizacijsko st
- Page 16 and 17:
sistema. Težišče naloge bo vseka
- Page 18 and 19:
2 TEORETIČNE PODLAGE ORGANIZACIJE
- Page 20 and 21:
Vplivni dejavniki izbire in rabe st
- Page 22 and 23:
predstavljajo način legitimiranja
- Page 24 and 25:
usklajevanje nasprotujočih si proc
- Page 26 and 27:
Če naj bo vojska poslušno orodje,
- Page 28 and 29:
Zgoraj navedene relacije bi morali
- Page 30 and 31:
Vsako preoblikovanje vložkov v izi
- Page 32 and 33:
politična« načela. Drugi sklop n
- Page 34 and 35:
Ustava RS ureja le temeljna izhodi
- Page 36 and 37:
in drugimi nesrečami ter na pravic
- Page 38 and 39:
Mnoge države imajo obdobja miru v
- Page 40 and 41:
Slika 6: Organizacija Slovenske voj
- Page 42 and 43:
Sile nizke stopnje pripravljenosti
- Page 44 and 45:
Vojska je združba z zelo centraliz
- Page 46 and 47:
3.3.3.2 Kakovost kadrovskega sistem
- Page 48 and 49:
Obveznosti Slovenije - kot članice
- Page 50 and 51:
Pri tehnologiji terminalskih strež
- Page 52 and 53:
. pripravljati podatke, ki služijo
- Page 54 and 55:
Notranja organizacijska enota - 1 (
- Page 56 and 57:
- Zakon o obrambi (ZObr) določa G
- Page 58 and 59:
4.5 DEJAVNOSTI, POVEZANE Z UVELJAVL
- Page 60 and 61:
Slika 12: Organigram MO, oblikovan
- Page 62 and 63:
zlivati v operativne. Za to morajo
- Page 64 and 65:
dolžnost v poklicni skupini častn
- Page 66 and 67:
Z znanjem pridobimo sposobnost ozir
- Page 68 and 69:
Podčastnik se mora kontinuirano iz
- Page 70 and 71: z doseganjem rezultatov. Od častni
- Page 72 and 73: znanje podrejenih. Izvaja naloge v
- Page 74 and 75: 4.6.1.4 Uresničevanje nalog kadrov
- Page 76 and 77: potrebnim za vojaško delovanje. Fo
- Page 78 and 79: Poslanstvo zagotavljanja kadrovske
- Page 80 and 81: pogovori v pisarnah in nerealnimi
- Page 82 and 83: zagotavlja kontinuirano pridobivanj
- Page 84 and 85: 4.13 SODELOVANJE IN USKLAJEVANJE Z
- Page 86 and 87: ena tretjina pa popolnoma neprimern
- Page 88 and 89: 6 ZAGOTAVLJANJE RAZMER ZA RAVNANJE
- Page 90 and 91: - Kakšen bo postopek uvajanja novo
- Page 92 and 93: da bo lahko zasedel ciljno delovno
- Page 94 and 95: Cilj ureditve sistema je uvesti mot
- Page 96 and 97: ) vojaška strokovna usposobljenost
- Page 98 and 99: −−−−−izobraževanje pred
- Page 100 and 101: 7.2 KRALJEVINA BELGIJAOborožene si
- Page 102 and 103: 7.4 REPUBLIKA HRVAŠKATako kot drug
- Page 104 and 105: Vojaško izobraževanje in usposabl
- Page 106 and 107: 8 ORGANIZACIJA SISTEMA IN ZASNOVA I
- Page 108 and 109: Na tretjem mestu pa je znanje, ki j
- Page 110 and 111: Že Marija Terezija je ustanovila T
- Page 112 and 113: Šol za rezervne častnike je bilo
- Page 114 and 115: V zadnjem letu se je popolnoma ukin
- Page 116 and 117: Častniki se med službovanjem v SV
- Page 118 and 119: Visoko šolstvo mora na vseh ravneh
- Page 122 and 123: Naloga matične fakultete in drugih
- Page 124 and 125: fakulteti v povezavi z drugimi viso
- Page 126 and 127: podčastnikov in programi štabnega
- Page 128 and 129: pedagoške dejavnosti, vojaške psi
- Page 130 and 131: področjih, posebno pa na obrambnem
- Page 132 and 133: 10 PREVERITEV HIPOTEZDelo je dalo r
- Page 134 and 135: 11 PRISPEVEK RAZISKOVANJA K ZNANOST
- Page 136 and 137: 13 ZAKLJUČEKZ osamosvojitvijo je R
- Page 138 and 139: so se spremembe zgodile v zelo krat
- Page 140 and 141: Z znanjem pridobimo sposobnost ozir
- Page 142 and 143: 29. Kovač, Bogomir (1994). Menedž
- Page 144 and 145: 23. www.slovenskavojska.si/struktur
- Page 146 and 147: Priloga 1: VPLIVNI DEJAVNIKI ORGANI
- Page 148 and 149: Ministrstvoza okolje inprostorAgenc
- Page 150 and 151: Priloga 4: MATRIKA ŠTABOV, POVELJS
- Page 152 and 153: Priloga 6: MATRIKA TIPIČNIH DOLŽN
- Page 154 and 155: MATRIKA TIPIČNIH DOLŽNOSTI V POVE
- Page 156 and 157: Priloga 8: ORGANIGRAM FAKULTETE ZA
- Page 158 and 159: Priloga 8b: ORGANIGRAM POVELJSTVA Z
- Page 160 and 161: KARIERNE POTI V SLOVENSKI VOJSKIČA
- Page 162 and 163: Priloga 10: PRILOGA I.A - NAZIVI V
- Page 164 and 165: PRILOGA I.A - NAZIVI V SLOVENSKI VO
- Page 166 and 167: Priloga 11: GENERACIJSKI PRILIVI IN
- Page 168 and 169: Priloga 13: DIAGRAM POTEKA KADROVAN
- Page 170 and 171:
Priloga 15: DIAGRAM POTEKA PRIPRAVN