Visoko šolstvo mora na vseh ravneh temeljiti na najsodobnejših raziskavah <strong>in</strong> razvoju tertako pospeševati <strong>in</strong>ovativnost <strong>in</strong> ustvarjalnost v družbi. Priznati mora potencialvisokošolskih programov, vključno s tistimi, ki temeljijo na aplikativnih raziskavah, dapospešujejo <strong>in</strong>ovacije. Temu ustrezno se mora povečati število ljudi z raziskovalnimikompetencami. Doktorski programi morajo zagotavljati discipl<strong>in</strong>arna raziskovanja visokekakovosti ter se čim bolj dopolnjevati z <strong>in</strong>terdiscipl<strong>in</strong>arnimi <strong>in</strong> medsektorskimi programi.Ob tem bodo javna oblast <strong>in</strong> visokošolske ustanove povečale privlačnost kariernegarazvoja mladih raziskovalcev.Zasnova novega modela izobraževanja bo preko svojih članic s svojo vizijo <strong>in</strong> poslanstvomomogočila izvajaje študijskih programov ene ali več stopenj, ki vodijo k znanstvenim <strong>in</strong>strokovnim naslovom skladno s postavljenimi cilji ter predvidenimi učnimi dosežki.Visokošolske ustanove v RS morajo svojo dejavnost <strong>in</strong>ternacionalizrati, da se posvetijoglobalnemu sodelovanju <strong>in</strong> primerljivosti ter s tem vzdržnemu razvoju le-teh. Privlačnost<strong>in</strong> odprtost slovenskega visokega šolstva morajo vzpodbuditi skupne slovenske akcije vmednarodnem prostoru s povečanjem univerzitetne mobilnosti. Tekmovanje na globalniravni bo dopolnjeval okrepljeni dialog o politiki <strong>in</strong> sodelovanju, ki temelji na partnerstvu zdrugimi državami.Načrtovanje izobraževanja je urejeno skladno z globalno politiko <strong>in</strong> doktr<strong>in</strong>orazvoja SV, njenimi sistemi <strong>in</strong> podsistemi izobraževanja ter raziskovanja.Načrtovanje je pogojeno z razvojem <strong>in</strong> premeščanjem kadrov, motivacijskimsistemom, razvojem novih tehnologij <strong>in</strong> tehnične opremljenosti oziromaoborožitvenih sistemov. Okolje ne daje kadrov s potrebno kvalifikacijo, zato jetreba zagotoviti ustrezna znanja s postavitvijo Fakultete za vojaške vede.Fakulteta je izobraževalni <strong>in</strong> razvojno-raziskovalni sistem OS SV ter je povezana ssistemom javnega izobraževalnega <strong>sistema</strong> <strong>in</strong> razvoja kadrov za državno oziromajavno upravo, varnost, kot prikazuje priloga 8. Omogočila bo doseganje najboljšihmožnih rezultatov na področju izobraževanja <strong>in</strong> usposabljanja na dodiplomskem <strong>in</strong>podiplomskem študiju ter pri raziskovalnem delu. Stalnica je doseganje odličnosti <strong>in</strong>najvišje kakovosti na področjih vojaških ved (polemologija, spopadoslovje,vojaška <strong>in</strong> vojna zgodov<strong>in</strong>a, vojaška term<strong>in</strong>ologija, vojaško <strong>in</strong> vojno pravo,vojaška psihologija), varnostnoslovnih, naravoslovnih <strong>in</strong> družboslovnih znanosti.Fakulteta mora poznati okolje, imeti mora opredeljene posebne <strong>in</strong> ključnesposobnosti, ki so potrebne za izpolnjevanje poslanstva. S temi spoznanji bolahko uravnavala trg dela javnega sektorja <strong>in</strong> gospodarstva. S povezanostjo medjavnim sektorjem <strong>in</strong> gospodarstvom glede potreb po kadru bo lahko načrtovalaštevilo razpisanih študijskih mest na fakulteti, po fakultetah <strong>in</strong> drugihvisokošolskih zavodih, ki sodelujejo v sistemu izobraževanja častnikov SV stalnesestave <strong>in</strong> pogodbene rezerve.Za primer bi navedel organizacijo, ki že več kot dvesto let uspešno opravlja svojeposlanstvo. To je vojaška akademija West Po<strong>in</strong>t, ustanovljena leta 1802, ki je v108
svojem poslanstvu kot ključne sposobnosti opredelila zmožnost izšolati vodje, kibodo vredni zaupanja (Drucker, 2004, str. 26).Med ključnimi pogoji dobrega <strong>sistema</strong> izobraževanja so dostopnost izobraževanja,zadostna sredstva <strong>in</strong> uč<strong>in</strong>kovita uporaba le-teh. Načrtovanje izobraževanja vmenedžmentu človeških virov se odraža v načrtovanju, spremljanju <strong>in</strong> analizipripravništva, pa tudi funkcionalnega usposabljanja ter izpopolnjevanja. Da bi gauresničevali, je treba optimalno f<strong>in</strong>ančno načrtovati izobraževanje, spremljati porabosredstev <strong>in</strong> pripravo korekcij, pa tudi načrtovanje, nadzor <strong>in</strong> analizo usposabljanja terusmerjanja dela mentorjev.8.5 ZASNOVA MODELA IZOBRAŽEVANJA OBOROŽENIH SIL V REPUBLIKISLOVENIJIPri pristopu k oblikovanju nacionalnega izobraževalnega <strong>sistema</strong> OS sem po proučitvi <strong>in</strong>analizi izobraževalnih sistemov tujih OS <strong>in</strong> sedanjega <strong>sistema</strong> izobraževanja častnikov v SVugotovil, da moramo pristopiti k oblikovanju novega izobraževalnega <strong>sistema</strong> OS RSkorenito <strong>in</strong> spremeniti sistem v celoti ter ga povezati z javnim izobraževalnim sistemomRS. Upošteval sem vse dobre <strong>in</strong> slabe strani sedanje organizacije <strong>sistema</strong> izobraževanja,ki se kažejo kot moteči dejavniki pri izvajanju izobraževanja v OS RS v povezanosti znacionalnim <strong>in</strong> tujimi izobraževalnimi sistemi.Z različnimi programi <strong>in</strong> projekti bo okrepljeno vlaganje v kakovostno izobraževanje <strong>in</strong>usposabljanje v formalnem <strong>in</strong> neformalnem izobraževanju ter povečana privlačnostvojaškega poklica. Krepitev svetovalnih služb bo zagotovljena tudi z uvajanjem vseb<strong>in</strong> izpoklicne vzgoje vojakov, podčastnikov <strong>in</strong> častnikov v njihov program.Vse moderne vojske težijo k uč<strong>in</strong>kovitosti <strong>in</strong> racionalnosti, kar se odraža tudi pri šolanjučastnikov. Za dosego tega je treba poznati kvantitativne <strong>in</strong> kvalitativne potrebe <strong>in</strong> zahtevepo častnikih v Sloveniji, kakšna je njihova sedanja <strong>in</strong> prihodnja vloga v nacionalnemprostoru <strong>in</strong> hkrati v mednarodnih <strong>in</strong>tegracijah. Cilj OVSIU častnikov morajo biti oblikovani,izobraženi <strong>in</strong> usposobljeni častniki kot no<strong>sil</strong>ci vojaškega profesionalizma z zahtevami poizvirnih raziskovalnih prispevkih, znanstvenosti ter <strong>in</strong>dividualnem pristopu <strong>in</strong> drugem. Takoizobraženi <strong>in</strong> usposobljeni častniki bodo predstavljali SV v nacionalnem <strong>in</strong> tudi RS vmednarodnem prostoru.Upoštevati se mora postopnost oblikovanja <strong>in</strong> harmoniziranje visokošolskega <strong>sistema</strong> vSloveniji. Po zaključku oblikovanja Fakultete za vojaške vede je treba začeti oblikovatiuniverzo, vendar ne bi smela potekati prehitro, brez ustreznih analiz ter dobrih <strong>in</strong> pravihodločitev <strong>in</strong> je na kratko prestavljena v nadaljevanju. V dveh do treh letih bi oblikoval<strong>in</strong>ovo Fakulteto za vojaške vede z vsemi predvidenimi oddelki <strong>in</strong> programi. V naslednjihletih pa bi oblikovali univerzo z nekaj članicami vse do zaokrožitve z vsemi predvidenimi109
- Page 1 and 2:
UNIVERZA V LJUBLJANIFAKULTETA ZA UP
- Page 3:
IZJAVA O AVTORSTVU MAGISTRSKEGA DEL
- Page 6 and 7:
SUMMARYSTUDY AND DESIGN OF THE ARME
- Page 8 and 9:
4.5.1 ZAKON O SLUŽBI V SV IN PRAVI
- Page 10 and 11:
Priloga 4: MATRIKA ŠTABOV, POVELJS
- Page 12 and 13:
V delu bo predmet proučitev in zas
- Page 14 and 15:
−predlagal novo organizacijsko st
- Page 16 and 17:
sistema. Težišče naloge bo vseka
- Page 18 and 19:
2 TEORETIČNE PODLAGE ORGANIZACIJE
- Page 20 and 21:
Vplivni dejavniki izbire in rabe st
- Page 22 and 23:
predstavljajo način legitimiranja
- Page 24 and 25:
usklajevanje nasprotujočih si proc
- Page 26 and 27:
Če naj bo vojska poslušno orodje,
- Page 28 and 29:
Zgoraj navedene relacije bi morali
- Page 30 and 31:
Vsako preoblikovanje vložkov v izi
- Page 32 and 33:
politična« načela. Drugi sklop n
- Page 34 and 35:
Ustava RS ureja le temeljna izhodi
- Page 36 and 37:
in drugimi nesrečami ter na pravic
- Page 38 and 39:
Mnoge države imajo obdobja miru v
- Page 40 and 41:
Slika 6: Organizacija Slovenske voj
- Page 42 and 43:
Sile nizke stopnje pripravljenosti
- Page 44 and 45:
Vojska je združba z zelo centraliz
- Page 46 and 47:
3.3.3.2 Kakovost kadrovskega sistem
- Page 48 and 49:
Obveznosti Slovenije - kot članice
- Page 50 and 51:
Pri tehnologiji terminalskih strež
- Page 52 and 53:
. pripravljati podatke, ki služijo
- Page 54 and 55:
Notranja organizacijska enota - 1 (
- Page 56 and 57:
- Zakon o obrambi (ZObr) določa G
- Page 58 and 59:
4.5 DEJAVNOSTI, POVEZANE Z UVELJAVL
- Page 60 and 61:
Slika 12: Organigram MO, oblikovan
- Page 62 and 63:
zlivati v operativne. Za to morajo
- Page 64 and 65:
dolžnost v poklicni skupini častn
- Page 66 and 67:
Z znanjem pridobimo sposobnost ozir
- Page 68 and 69: Podčastnik se mora kontinuirano iz
- Page 70 and 71: z doseganjem rezultatov. Od častni
- Page 72 and 73: znanje podrejenih. Izvaja naloge v
- Page 74 and 75: 4.6.1.4 Uresničevanje nalog kadrov
- Page 76 and 77: potrebnim za vojaško delovanje. Fo
- Page 78 and 79: Poslanstvo zagotavljanja kadrovske
- Page 80 and 81: pogovori v pisarnah in nerealnimi
- Page 82 and 83: zagotavlja kontinuirano pridobivanj
- Page 84 and 85: 4.13 SODELOVANJE IN USKLAJEVANJE Z
- Page 86 and 87: ena tretjina pa popolnoma neprimern
- Page 88 and 89: 6 ZAGOTAVLJANJE RAZMER ZA RAVNANJE
- Page 90 and 91: - Kakšen bo postopek uvajanja novo
- Page 92 and 93: da bo lahko zasedel ciljno delovno
- Page 94 and 95: Cilj ureditve sistema je uvesti mot
- Page 96 and 97: ) vojaška strokovna usposobljenost
- Page 98 and 99: −−−−−izobraževanje pred
- Page 100 and 101: 7.2 KRALJEVINA BELGIJAOborožene si
- Page 102 and 103: 7.4 REPUBLIKA HRVAŠKATako kot drug
- Page 104 and 105: Vojaško izobraževanje in usposabl
- Page 106 and 107: 8 ORGANIZACIJA SISTEMA IN ZASNOVA I
- Page 108 and 109: Na tretjem mestu pa je znanje, ki j
- Page 110 and 111: Že Marija Terezija je ustanovila T
- Page 112 and 113: Šol za rezervne častnike je bilo
- Page 114 and 115: V zadnjem letu se je popolnoma ukin
- Page 116 and 117: Častniki se med službovanjem v SV
- Page 120 and 121: članicami, ki bi se integrirale v
- Page 122 and 123: Naloga matične fakultete in drugih
- Page 124 and 125: fakulteti v povezavi z drugimi viso
- Page 126 and 127: podčastnikov in programi štabnega
- Page 128 and 129: pedagoške dejavnosti, vojaške psi
- Page 130 and 131: področjih, posebno pa na obrambnem
- Page 132 and 133: 10 PREVERITEV HIPOTEZDelo je dalo r
- Page 134 and 135: 11 PRISPEVEK RAZISKOVANJA K ZNANOST
- Page 136 and 137: 13 ZAKLJUČEKZ osamosvojitvijo je R
- Page 138 and 139: so se spremembe zgodile v zelo krat
- Page 140 and 141: Z znanjem pridobimo sposobnost ozir
- Page 142 and 143: 29. Kovač, Bogomir (1994). Menedž
- Page 144 and 145: 23. www.slovenskavojska.si/struktur
- Page 146 and 147: Priloga 1: VPLIVNI DEJAVNIKI ORGANI
- Page 148 and 149: Ministrstvoza okolje inprostorAgenc
- Page 150 and 151: Priloga 4: MATRIKA ŠTABOV, POVELJS
- Page 152 and 153: Priloga 6: MATRIKA TIPIČNIH DOLŽN
- Page 154 and 155: MATRIKA TIPIČNIH DOLŽNOSTI V POVE
- Page 156 and 157: Priloga 8: ORGANIGRAM FAKULTETE ZA
- Page 158 and 159: Priloga 8b: ORGANIGRAM POVELJSTVA Z
- Page 160 and 161: KARIERNE POTI V SLOVENSKI VOJSKIČA
- Page 162 and 163: Priloga 10: PRILOGA I.A - NAZIVI V
- Page 164 and 165: PRILOGA I.A - NAZIVI V SLOVENSKI VO
- Page 166 and 167: Priloga 11: GENERACIJSKI PRILIVI IN
- Page 168 and 169:
Priloga 13: DIAGRAM POTEKA KADROVAN
- Page 170 and 171:
Priloga 15: DIAGRAM POTEKA PRIPRAVN