proučitev in zasnova izobraževalnega sistema oboroženih sil v ...

stalno izpopolnjevanje znanj pa je nujno sodelovanje sistemov izobraževanja terusposabljanja s celotno javno upravo in gospodarstvom, trgom dela in drugimiekonomskimi politikami. Lažja mobilnost oziroma prehod v šolskem sistemu in medsistemi usposabljanja ter med organi, organizacijami in institucijami javne uprave tergospodarstvom bo poglavitni element pri proučevanju in zasnovi modela izobraževanjaoboroženih sil v Republiki Sloveniji, ki je predstavljen v tem magistrskem delu.Glede znanja za razvoj in razvoj človeških virov so ukrepi razdeljeni na vlaganje v sistemin vlaganje v ljudi. Tako se bo udejanjala celovita strategija izobraževanja in drugerazvojne politike na tem področju.Zaradi zgoraj navedenega bi morali posodobiti celoten visokošolski prostor v Sloveniji,zlasti financiranje, avtonomijo in upravljanje ter krepitev konkurence in mobilnosti. Pravtako si bo potrebno prizadevati za vzpostavitev evalvacijskega sistema, s katerim se bougotavljalo, koliko bodo doseženi cilji izobraževanja, da bi nato izboljšali izobraževalniproces in zagotavljali pregledne javne informacije o kakovosti ponudnikov izobraževanja.Slovenija se mora zavezati ciljem slovenskega visokošolskega prostora, v katerem jevisoko šolstvo v javni odgovornosti in kjer se visokošolske ustanove z raznolikostjo svojihposlanstev odzivajo na širše potrebe naše družbe. Cilj je zagotoviti visokošolskimustanovam potrebne vire, da bi še naprej uresničevale svoje smotre v polnem razponu:priprava študentov na življenje aktivnih državljanov v demokratični družbi, priprava nanjihove prihodnje kariere ter omogočanje njihovega osebnega razvoja, ustvarjanje invzdrževanje širokih, vrhunskih podlag znanja ter spodbujanje raziskovanja in inovativnosti.Potrebna reforma visokošolskih sistemov in politik, ki poteka, se mora nadaljevati tako, dabo trdno vgrajena v naše vrednote, kot so institucionalna avtonomija, akademska svobodain družbena pravičnost, in bo terjala polno udeleženost študentov in osebja.Bolonjski proces vodi k večji združljivosti in primerljivosti sistemov visokega šolstva,udeležencem izobraževanja olajšuje mobilnost, ustanovam pa pomaga pritegniti študentein strokovnjake z drugih držav. Visoko šolstvo se modernizira s sprejetjem strukture trehciklov, ki znotraj nacionalnih kontekstov vključuje tudi možnost vmesnih kvalifikacij,povezanih s prvim ciklom, ter s sprejetjem Evropskih standardov in smernic zazagotavljanje kakovosti.Visoko šolstvo si mora prizadevati za odličnost v vseh vidikih in sprejemati nove izzivenovega tisočletja. To zahteva stalno osredotočenje na kakovost. Pri tem bodo javnepolitike morale, ob ohranjanju raznolikosti našega izobraževalnega sistema, v celotipriznavati pomen raznolikosti poslanstva visokega šolstva, ki sega od poučevanja inraziskovanja do služenja skupnosti ter družbeni povezanosti in kulturnemu razvoju. Vsištudenti in celoten visokošolskih aparat mora biti pripravljen, da odgovori na izzive inzahteve hitro razvijajoče se družbe.107