V zadnjem letu se je popolnoma uk<strong>in</strong>ila obvezna rezerva, številčno stanje pa se jezmanjšalo na 10.000 pripadnikov SV, od tega je 7.600 pripadnikov stalne sestave <strong>in</strong> 2400pripadnikov pogodbene rezerve. Tem dejstvom ni sledil ustrezen sistem izobraževanja, sajso se spremembe zgodile v zelo kratkem časovnem obdobju tj. med letoma 2000 <strong>in</strong> 2009.Z razvojem OS RS je potekalo tudi organiziranje <strong>in</strong> izvajanje procesov vojaškegaizobraževanja <strong>in</strong> usposabljanja v SV, predvsem <strong>in</strong>stitucionalizacija <strong>sistema</strong> se je vse odleta 1991 do sedaj neprestano razvijala <strong>in</strong> sprem<strong>in</strong>jala. Analize so že večkrat pokazalepredvsem to, da so se v procesih, ki so določali sistem izobraževanja <strong>in</strong> usposabljanja,pogosto menjali posamezni modeli, ki pa se večkrat niso logično nadgrajevali. Spremembeizobraževalnega <strong>sistema</strong> niso tako hitro sledile spremembam v strukturi SV, ki pa so bile vzadnjih letih korenite, obsežne <strong>in</strong> hitre, ne pa dovolj kakovostne. Velika sprememba, ki jezelo spremenila SV, je prehod iz naborniške vojske v poklicno oziroma v prihodnosti vprofesionalno vojsko. Na podlagi analiz stanja <strong>in</strong> analiz potreb so bile v obstoječemsistemu vojaškega izobraževanja ugotovljene velike pomanjkljivosti. Največjapomanjkljivosti obstoječega <strong>sistema</strong> vojaškega izobraževanja <strong>in</strong> usposabljanja je, da se nirazvijal del procesov, ki bi lahko zagotavljal usposobljenost za izvajanje določenihdolžnosti ter določene usposobljenosti skup<strong>in</strong>, poveljstev <strong>in</strong> enot. Pomanjkljivost je tudislaba povezanost med sistemom izobraževanja <strong>in</strong> usposabljanja ter razvojno <strong>in</strong>raziskovalno dejavnostjo. Neuč<strong>in</strong>kovita <strong>in</strong> slaba je povezava z javnim šolstvom terznanstvenoraziskovalnimi <strong>in</strong>stitucijami zunaj SV, tako v Republiki Sloveniji kot tudi s tujimiizobraževalnimi <strong>in</strong> raziskovalnimi <strong>in</strong>stitucijami. Pomanjkljivost je tudi ta, da se vojaškoizobraževanje ni v dosedanjem razvoju toliko razvilo, da bi bili posamezni programi zapridobivanje strokovnega znanja javno preverljivi <strong>in</strong> primerljivi ter tako ne zagotavljajopoklicne kvalifikacije.Zasnova novega modela izobraževanja v OS RS odpravlja vse zgoraj navedenepomanjkljivosti. S strukturo učnih vseb<strong>in</strong> 21 , ki jo predstavljajo oporni stebri v obliki mrežetemeljnih posplošitev (zakonitosti, pravila, razvoj, nasprotja…) <strong>in</strong> kar je še bolj pomembno,procesov <strong>in</strong> dialektičnih odnosov med njimi. Okrog strukture logičnega središča sehierarhično razvrščajo vsi vseb<strong>in</strong>ski deli, saj je le od njega odvisna utemeljenost teh delovizobraževanja. Zaradi tega struktura ni ločena od vseb<strong>in</strong>e, ampak z njo neločljivopovezana. Še več, dejanska vrednost znanstvene vseb<strong>in</strong>e je redko večja, kot je vrednost vnjeni strukturi ležečih logičnih posplošitev <strong>in</strong> zvez.Obstoječa organizacija vojaškega izobraževanja <strong>in</strong> usposabljanja (glej prilogo 8a) obsegatemeljno, osnovno <strong>in</strong> dopolnilno vojaško izobraževanje <strong>in</strong> usposabljanje. Zagotavljanačrtno pripravo za začetne dolžnosti v vojaškem poklicu ter usposabljanje za tipičnedolžnosti v okviru posameznega vojaškega poklica <strong>in</strong> usposabljanje vojaških enot zaizvajanje nalog.21Programi, učne vseb<strong>in</strong>e oziroma predmetniki fakultet niso predmet obravnave v temmagistrskem delu, saj presegajo njegovo vseb<strong>in</strong>o. Preveč obsežno bi bilo, če bi v tem deluobravnavali še učne vseb<strong>in</strong>e oziroma predmetnike fakultet.104
V SV sta izobraževanje <strong>in</strong> usposabljanje častnikov razdeljeni na štiri stopnje (šola začastnike, štabni tečaj, višji štabni tečaj, generalštabni program). Nekatere vojske imajotudi peto stopnjo, ki je namenjena generalom. V SV se za to stopnjo šele pripravljaprogram izobraževanja v PDRIU.V sedanji organiziranosti izobraževanja se sprejme kandidate za častnike, ki so uspešnokončali civilno visokošolsko izobraževanje z visoko ali univerzitetno stopnjo izobrazbe.Preden začnejo kandidati izobraževanje na Šoli za častnike, morajo uspešno opravitiselekcijo <strong>in</strong> temeljno vojaškostrokovno usposabljanje (TVSU).Šola za častnike izvaja osnovno vojaško strokovno izobraževanje <strong>in</strong> usposabljanje(OVSIU), ki traja 13 mesecev <strong>in</strong> daje kandidatom vojaško znanje za opravljanje začetnihčastniških dolžnosti. Kandidati se naučijo osnov vojaškega voditeljstva <strong>in</strong> etike,usposabljanja taktičnih enot <strong>in</strong> izvajanja taktičnih postopkov ter drugega znanja oziromakompetenc, nujnih za opravljanje častniške dolžnosti na ravni poveljnika voda(Zabukovec, 2008, str. 138).Da bi častnik izpolnjeval pogoje za povišanje v č<strong>in</strong> stotnika, mora uspešno končati štabniprogram dopolnilnega vojaško-strokovnega izobraževanja <strong>in</strong> usposabljanja (DVSIU), kitraja pet mesecev. Program je naravnan na taktično raven vojskovanja, težišče papredstavlja rodovska problematika. Na štabnem VIU se častniki pripravijo za poveljevanjeenotam ravni čete/baterije <strong>in</strong> izvajanje štabne službe v bataljonskih <strong>in</strong> brigadnihpoveljstvih.Za povišanje v č<strong>in</strong> majorja mora častnik uspešno končati šolanje na višjem štabnemprogramu DVSIU. Težišče izobraževanja <strong>in</strong> usposabljanja na višjem štabnem šolanju je nataktični, operativni <strong>in</strong> strateški ravni delovanja poveljstev <strong>in</strong> enot. Častniki razširijo svojeznanje o združevanju enot, vključno s problematiko združenega bojevanja na taktični <strong>in</strong>operativni ravni vojskovanja. Na tej ravni VIU razvijajo častniki analitične <strong>in</strong> ustvarjalnesposobnosti, ki so nujne za uspešno delo na operativni <strong>in</strong> strateški ravni v vojaškiorganizaciji. Poleg razvoja pretežno vojaških vešč<strong>in</strong> <strong>in</strong> znanja s področja združenega <strong>in</strong>medzvrstnega bojevanja se slušatelji seznanijo tudi s poglobljenim pogledom v vprašanjamednarodnega <strong>in</strong> nacionalnovarnostnega okolja, nacionalne varnostne politike <strong>in</strong>načrtovanja ter odločanja v obrambno-varnostnih strukturah v domačem <strong>in</strong> mednarodnemokolju (Zabukovec, 2008, str. 139).Polkovnik <strong>in</strong> častniki z višjimi č<strong>in</strong>i pa napredujejo, če uspešno opravijo najvišjo stopnjovojaškostrokovnega izobraževanja – generalštabni program DVSIU. Šolanje na tej ravni jepriprava častnikov za delovanje na strateški ravni nacionalno-varnostnih struktur, težiščepa je na strategiji, načrtovanju <strong>in</strong> usklajevanju delovanja vseh elementov nacionalne močiv miru <strong>in</strong> vojni. Poudarek na tej ravni je tudi na analitičnem pristopu k reševanjuproblemov, kritičnem obravnavanju <strong>in</strong>formacij, sprejemanju etičnih <strong>in</strong> soglasnih odločitevter uspešnem pisnem <strong>in</strong> ustnem sporazumevanju. Posebna pozornost je namenjenapripravi na delovanje v mednarodnem okolju (po Zabukovcu, 2008, str. 139).105
- Page 1 and 2:
UNIVERZA V LJUBLJANIFAKULTETA ZA UP
- Page 3:
IZJAVA O AVTORSTVU MAGISTRSKEGA DEL
- Page 6 and 7:
SUMMARYSTUDY AND DESIGN OF THE ARME
- Page 8 and 9:
4.5.1 ZAKON O SLUŽBI V SV IN PRAVI
- Page 10 and 11:
Priloga 4: MATRIKA ŠTABOV, POVELJS
- Page 12 and 13:
V delu bo predmet proučitev in zas
- Page 14 and 15:
−predlagal novo organizacijsko st
- Page 16 and 17:
sistema. Težišče naloge bo vseka
- Page 18 and 19:
2 TEORETIČNE PODLAGE ORGANIZACIJE
- Page 20 and 21:
Vplivni dejavniki izbire in rabe st
- Page 22 and 23:
predstavljajo način legitimiranja
- Page 24 and 25:
usklajevanje nasprotujočih si proc
- Page 26 and 27:
Če naj bo vojska poslušno orodje,
- Page 28 and 29:
Zgoraj navedene relacije bi morali
- Page 30 and 31:
Vsako preoblikovanje vložkov v izi
- Page 32 and 33:
politična« načela. Drugi sklop n
- Page 34 and 35:
Ustava RS ureja le temeljna izhodi
- Page 36 and 37:
in drugimi nesrečami ter na pravic
- Page 38 and 39:
Mnoge države imajo obdobja miru v
- Page 40 and 41:
Slika 6: Organizacija Slovenske voj
- Page 42 and 43:
Sile nizke stopnje pripravljenosti
- Page 44 and 45:
Vojska je združba z zelo centraliz
- Page 46 and 47:
3.3.3.2 Kakovost kadrovskega sistem
- Page 48 and 49:
Obveznosti Slovenije - kot članice
- Page 50 and 51:
Pri tehnologiji terminalskih strež
- Page 52 and 53:
. pripravljati podatke, ki služijo
- Page 54 and 55:
Notranja organizacijska enota - 1 (
- Page 56 and 57:
- Zakon o obrambi (ZObr) določa G
- Page 58 and 59:
4.5 DEJAVNOSTI, POVEZANE Z UVELJAVL
- Page 60 and 61:
Slika 12: Organigram MO, oblikovan
- Page 62 and 63:
zlivati v operativne. Za to morajo
- Page 64 and 65: dolžnost v poklicni skupini častn
- Page 66 and 67: Z znanjem pridobimo sposobnost ozir
- Page 68 and 69: Podčastnik se mora kontinuirano iz
- Page 70 and 71: z doseganjem rezultatov. Od častni
- Page 72 and 73: znanje podrejenih. Izvaja naloge v
- Page 74 and 75: 4.6.1.4 Uresničevanje nalog kadrov
- Page 76 and 77: potrebnim za vojaško delovanje. Fo
- Page 78 and 79: Poslanstvo zagotavljanja kadrovske
- Page 80 and 81: pogovori v pisarnah in nerealnimi
- Page 82 and 83: zagotavlja kontinuirano pridobivanj
- Page 84 and 85: 4.13 SODELOVANJE IN USKLAJEVANJE Z
- Page 86 and 87: ena tretjina pa popolnoma neprimern
- Page 88 and 89: 6 ZAGOTAVLJANJE RAZMER ZA RAVNANJE
- Page 90 and 91: - Kakšen bo postopek uvajanja novo
- Page 92 and 93: da bo lahko zasedel ciljno delovno
- Page 94 and 95: Cilj ureditve sistema je uvesti mot
- Page 96 and 97: ) vojaška strokovna usposobljenost
- Page 98 and 99: −−−−−izobraževanje pred
- Page 100 and 101: 7.2 KRALJEVINA BELGIJAOborožene si
- Page 102 and 103: 7.4 REPUBLIKA HRVAŠKATako kot drug
- Page 104 and 105: Vojaško izobraževanje in usposabl
- Page 106 and 107: 8 ORGANIZACIJA SISTEMA IN ZASNOVA I
- Page 108 and 109: Na tretjem mestu pa je znanje, ki j
- Page 110 and 111: Že Marija Terezija je ustanovila T
- Page 112 and 113: Šol za rezervne častnike je bilo
- Page 116 and 117: Častniki se med službovanjem v SV
- Page 118 and 119: Visoko šolstvo mora na vseh ravneh
- Page 120 and 121: članicami, ki bi se integrirale v
- Page 122 and 123: Naloga matične fakultete in drugih
- Page 124 and 125: fakulteti v povezavi z drugimi viso
- Page 126 and 127: podčastnikov in programi štabnega
- Page 128 and 129: pedagoške dejavnosti, vojaške psi
- Page 130 and 131: področjih, posebno pa na obrambnem
- Page 132 and 133: 10 PREVERITEV HIPOTEZDelo je dalo r
- Page 134 and 135: 11 PRISPEVEK RAZISKOVANJA K ZNANOST
- Page 136 and 137: 13 ZAKLJUČEKZ osamosvojitvijo je R
- Page 138 and 139: so se spremembe zgodile v zelo krat
- Page 140 and 141: Z znanjem pridobimo sposobnost ozir
- Page 142 and 143: 29. Kovač, Bogomir (1994). Menedž
- Page 144 and 145: 23. www.slovenskavojska.si/struktur
- Page 146 and 147: Priloga 1: VPLIVNI DEJAVNIKI ORGANI
- Page 148 and 149: Ministrstvoza okolje inprostorAgenc
- Page 150 and 151: Priloga 4: MATRIKA ŠTABOV, POVELJS
- Page 152 and 153: Priloga 6: MATRIKA TIPIČNIH DOLŽN
- Page 154 and 155: MATRIKA TIPIČNIH DOLŽNOSTI V POVE
- Page 156 and 157: Priloga 8: ORGANIGRAM FAKULTETE ZA
- Page 158 and 159: Priloga 8b: ORGANIGRAM POVELJSTVA Z
- Page 160 and 161: KARIERNE POTI V SLOVENSKI VOJSKIČA
- Page 162 and 163: Priloga 10: PRILOGA I.A - NAZIVI V
- Page 164 and 165:
PRILOGA I.A - NAZIVI V SLOVENSKI VO
- Page 166 and 167:
Priloga 11: GENERACIJSKI PRILIVI IN
- Page 168 and 169:
Priloga 13: DIAGRAM POTEKA KADROVAN
- Page 170 and 171:
Priloga 15: DIAGRAM POTEKA PRIPRAVN