Šol za rezervne častnike je bilo več, glede na rod so bile šole za rezervne pehotne oficirje,zveze, letalske rezervne oficirje, letalske rezervne tehniške oficirje, za rezervne oficirjetehnične službe KoV <strong>in</strong> VM, protiletalske artilerije, oklepnih enot, atomsko biološke <strong>in</strong>kemijske obrambe (ABKO) ter <strong>in</strong>ženirske, <strong>in</strong>tendantske, artilerijske <strong>in</strong> artilerijsko-raketneenote PZO častnike idr. (Stanić, 1986, str. 217).Od sred<strong>in</strong>e sedemdesetih let prejšnjega stoletja je bilo mogoče pridobiti č<strong>in</strong> rezervnegačastnika OSSFRJ po zaključku študija na Fakulteti za sociologijo, politologijo <strong>in</strong>nov<strong>in</strong>arstvo (FSPN) smeri obramboslovje, v Ljubljani, na današnji Fakulteti za družbenevede (FDV). Diplomanti FSPN smeri obramboslovje so po zaključku fakultete <strong>in</strong> stažiranjana vojaški dolžnosti v enotah JLA pridobili status rezervnega častnika s č<strong>in</strong>om rezervnegapodporočnika. Postali so rezervni častniki OS SFRJ.8.2 POTREBNE ZNAČILNOSTI, ZNANJA, VEŠČINE IN VREDNOTEOZIROMA KOMPETENCE ČASTNIKOV SVOrganizacija na obrambnem področju predstavlja v vseh državah enega največjih ter tudikompleksnih sistemov. Za razumevanje obrambne organizacije <strong>in</strong> obrambnega <strong>sistema</strong> jetreba spremljati zgodov<strong>in</strong>o razvoja lastnega vojaškega <strong>sistema</strong> <strong>in</strong> <strong>sistema</strong> izobraževanja,vojaškega <strong>sistema</strong> sosednjih ter drugihdržav v svetu. Pogledati moramo tudi vprihodnost <strong>in</strong> spoznati namen, cilj <strong>in</strong> strukturo ter zasnovo vojaškega <strong>sistema</strong> <strong>in</strong> <strong>sistema</strong>vojaškega izobraževanja.Ko govorimo o vojaškem sistemu, se moramo zavedati, da je zapleten, zato je potrebencelovit pristop, ki pa v praksi vedno ostaja pomanjkljiv. Z razvojem tehnike <strong>in</strong> tehnologijeter človeških odnosov je postalo moderno bojišče velik izziv za vojaške poveljnike. Timorajo obvladati nove zamisli oziroma koncepte, ki vključujejo novo tehniko <strong>in</strong> tehnologijona modernem <strong>in</strong> kompleksnem bojišču oziroma bojevališču. Povezovanje konceptov(zamisli) pa vključuje tudi ravnanje z ljudmi (obvladovanje ljudi) oziroma najboljšoizkoriščenost njihovih potencialov, da bi v pravem trenutku pridobili premoč nadnasprotnikom, <strong>in</strong> sicer z najmanjšimi človeškimi <strong>in</strong> materialnimi izgubami. Naveden je torejproces, s katerim usmerjamo, usklajujemo <strong>in</strong> vodimo dejavnosti vojaških <strong>sil</strong>, da bi opravilisvojo nalogo. Ta proces vključuje osebje, opremo, komunikacije, zmogljivosti <strong>in</strong> postopke,ki so potrebni za zbiranje <strong>in</strong> analizo <strong>in</strong>formacij, načrtovanje dejavnosti, izdajanje navodilter nadzor nad uresničevanjem nalog.Vojaško delo lahko poteka v kriznih razmerah pod zelo težkimi psihičnimi <strong>in</strong> fizičnimipogoji, zato je delovanje vojske temu prilagojeno. Struktura je toga <strong>in</strong> hierarhična, ravnozaradi kriznih razmer pa deluje vojska na podlagi predpisov, ukazov, direktiv <strong>in</strong> navodil. Vvojni je cena napake zelo visoka, zato je treba upoštevati izkušnje iz preteklosti <strong>in</strong>dosegati ravnotežje med izkušnjami ter idejami, ki slonijo na raziskavah oziromahipotezah. Vedeti moramo, da je v zgodov<strong>in</strong>i vojaške organizacije v vsakem trenutkunekaj tradicionalnega <strong>in</strong> že povsem sprejetega ter nekaj novega, še ne preizkušenega. Če102
želi vojska biti »konkurenčna« v svojem okolju <strong>in</strong> okolju morebitnega »nasprotnika«, semora nenehno razvijati, prilagajati svoj sistem trenutni situaciji <strong>in</strong> okolišč<strong>in</strong>am ter iskatiprave zaveznike.Z novim modelom oziroma z novo strukturo izobraževanja <strong>in</strong> z upoštevanjem zgorajnavedenih pr<strong>in</strong>cipov se bo krepila dostopnost do izobraževanja <strong>in</strong> usposabljanja,prenosljivost pridobljenega znanja, spretnosti <strong>in</strong> zmožnosti. Omogočila se bosta tudipriznavanje neformalno pridobljenega znanja <strong>in</strong> nadaljevanje izobraževanja. To pomenivečjo horizontalno <strong>in</strong> vertikalno mobilnost, poklicno <strong>in</strong> geografsko mobilnost ter večjozaposljivost. Povezovanje nacionalnega ogrodja kvalifikacij (SOKa) s tarifnim sistemomodpira možnost vrednotenja neformalno pridobljenih znanj <strong>in</strong> kompetenc ter kompetencčastnikov v povezavi s plačnim sistemom, hkrati pa spodbuja vseživljenjsko učenje <strong>in</strong>uporabo raznovrstnih priložnosti izobraževanja, usposabljanja <strong>in</strong> učenja v Sloveniji <strong>in</strong> vmednarodnem okolju.Primerljivost slovenskih kvalifikacij bomo izboljšali z vključevanjem v mednarodne projektemerjenja kompetenc glede poklicnega <strong>in</strong> strokovnega izobraževanja tudi v oboroženih<strong>sil</strong>ah.Z različnimi programi <strong>in</strong> projekti bo okrepljeno vlaganje v kakovostno izobraževanje <strong>in</strong>usposabljanje v formalnem <strong>in</strong> neformalnem izobraževanju ter povečana privlačnostvojaškega poklica. Krepitev svetovalnih služb bo zagotovljena tudi z uvajanjem vseb<strong>in</strong> izpoklicne vzgoje vojakov, podčastnikov <strong>in</strong> častnikov v njihov program.8.3 OBSTOJEČA ORGANIZACIJA IZOBRAŽEVANJA ČASTNIKOV V SVOblikovanje OS SV je zelo zapleten proces, vse od leta 1991 pa do danes. Velikespremembe so se najbolj odrazile v drastičnem zmanjševanju številčnega stanjapripadnikov SV. Iz več kot 70.000 pripadnikov SV oziroma vojaških obveznikov medletoma 1991 <strong>in</strong> 2000, se je od leta 2000 pa do 2002 zmanjšalo število pripadnikov na36.000. V letu 2003 se je še zmanjšalo številčno stanje na 26.000 pripadnikov SV. V letu2004, ko so se zgodile največje spremembe, se je številčno stanje pripadnikov zmanjšalokar na 14.000, se je iz naborniške vojske prešlo na poklicno; takrat smo dobili tudi novoobliko oziroma status rezervne sestave, to je pogodbeno rezervo, dobili smo pogodbenegapripadnika SV. V tem letu se je zgodila tudi <strong>in</strong>tegracija RS v Evropsko unijo <strong>in</strong> SV je bilavključena v NATO ter druge mednarodne obrambne strukture (WEU, OVSE).Spremembe so bile zelo velike, lahko bi jih primerjali s pravimi tektonskimi premiki.Spremembam pa ni sledila organizacija SV, zato se je porušilo strukturno razmerje medčastniki, podčastniki <strong>in</strong> vojaki. Do leta 2004 je bila SV sestavljena iz prevladujočegaobvezniškega dela oziroma obvezne rezerve <strong>in</strong> manjšega poklicnega dela, v katerem soprevladovali častniki <strong>in</strong> v manjši meri podčastniki.103
- Page 1 and 2:
UNIVERZA V LJUBLJANIFAKULTETA ZA UP
- Page 3:
IZJAVA O AVTORSTVU MAGISTRSKEGA DEL
- Page 6 and 7:
SUMMARYSTUDY AND DESIGN OF THE ARME
- Page 8 and 9:
4.5.1 ZAKON O SLUŽBI V SV IN PRAVI
- Page 10 and 11:
Priloga 4: MATRIKA ŠTABOV, POVELJS
- Page 12 and 13:
V delu bo predmet proučitev in zas
- Page 14 and 15:
−predlagal novo organizacijsko st
- Page 16 and 17:
sistema. Težišče naloge bo vseka
- Page 18 and 19:
2 TEORETIČNE PODLAGE ORGANIZACIJE
- Page 20 and 21:
Vplivni dejavniki izbire in rabe st
- Page 22 and 23:
predstavljajo način legitimiranja
- Page 24 and 25:
usklajevanje nasprotujočih si proc
- Page 26 and 27:
Če naj bo vojska poslušno orodje,
- Page 28 and 29:
Zgoraj navedene relacije bi morali
- Page 30 and 31:
Vsako preoblikovanje vložkov v izi
- Page 32 and 33:
politična« načela. Drugi sklop n
- Page 34 and 35:
Ustava RS ureja le temeljna izhodi
- Page 36 and 37:
in drugimi nesrečami ter na pravic
- Page 38 and 39:
Mnoge države imajo obdobja miru v
- Page 40 and 41:
Slika 6: Organizacija Slovenske voj
- Page 42 and 43:
Sile nizke stopnje pripravljenosti
- Page 44 and 45:
Vojska je združba z zelo centraliz
- Page 46 and 47:
3.3.3.2 Kakovost kadrovskega sistem
- Page 48 and 49:
Obveznosti Slovenije - kot članice
- Page 50 and 51:
Pri tehnologiji terminalskih strež
- Page 52 and 53:
. pripravljati podatke, ki služijo
- Page 54 and 55:
Notranja organizacijska enota - 1 (
- Page 56 and 57:
- Zakon o obrambi (ZObr) določa G
- Page 58 and 59:
4.5 DEJAVNOSTI, POVEZANE Z UVELJAVL
- Page 60 and 61:
Slika 12: Organigram MO, oblikovan
- Page 62 and 63: zlivati v operativne. Za to morajo
- Page 64 and 65: dolžnost v poklicni skupini častn
- Page 66 and 67: Z znanjem pridobimo sposobnost ozir
- Page 68 and 69: Podčastnik se mora kontinuirano iz
- Page 70 and 71: z doseganjem rezultatov. Od častni
- Page 72 and 73: znanje podrejenih. Izvaja naloge v
- Page 74 and 75: 4.6.1.4 Uresničevanje nalog kadrov
- Page 76 and 77: potrebnim za vojaško delovanje. Fo
- Page 78 and 79: Poslanstvo zagotavljanja kadrovske
- Page 80 and 81: pogovori v pisarnah in nerealnimi
- Page 82 and 83: zagotavlja kontinuirano pridobivanj
- Page 84 and 85: 4.13 SODELOVANJE IN USKLAJEVANJE Z
- Page 86 and 87: ena tretjina pa popolnoma neprimern
- Page 88 and 89: 6 ZAGOTAVLJANJE RAZMER ZA RAVNANJE
- Page 90 and 91: - Kakšen bo postopek uvajanja novo
- Page 92 and 93: da bo lahko zasedel ciljno delovno
- Page 94 and 95: Cilj ureditve sistema je uvesti mot
- Page 96 and 97: ) vojaška strokovna usposobljenost
- Page 98 and 99: −−−−−izobraževanje pred
- Page 100 and 101: 7.2 KRALJEVINA BELGIJAOborožene si
- Page 102 and 103: 7.4 REPUBLIKA HRVAŠKATako kot drug
- Page 104 and 105: Vojaško izobraževanje in usposabl
- Page 106 and 107: 8 ORGANIZACIJA SISTEMA IN ZASNOVA I
- Page 108 and 109: Na tretjem mestu pa je znanje, ki j
- Page 110 and 111: Že Marija Terezija je ustanovila T
- Page 114 and 115: V zadnjem letu se je popolnoma ukin
- Page 116 and 117: Častniki se med službovanjem v SV
- Page 118 and 119: Visoko šolstvo mora na vseh ravneh
- Page 120 and 121: članicami, ki bi se integrirale v
- Page 122 and 123: Naloga matične fakultete in drugih
- Page 124 and 125: fakulteti v povezavi z drugimi viso
- Page 126 and 127: podčastnikov in programi štabnega
- Page 128 and 129: pedagoške dejavnosti, vojaške psi
- Page 130 and 131: področjih, posebno pa na obrambnem
- Page 132 and 133: 10 PREVERITEV HIPOTEZDelo je dalo r
- Page 134 and 135: 11 PRISPEVEK RAZISKOVANJA K ZNANOST
- Page 136 and 137: 13 ZAKLJUČEKZ osamosvojitvijo je R
- Page 138 and 139: so se spremembe zgodile v zelo krat
- Page 140 and 141: Z znanjem pridobimo sposobnost ozir
- Page 142 and 143: 29. Kovač, Bogomir (1994). Menedž
- Page 144 and 145: 23. www.slovenskavojska.si/struktur
- Page 146 and 147: Priloga 1: VPLIVNI DEJAVNIKI ORGANI
- Page 148 and 149: Ministrstvoza okolje inprostorAgenc
- Page 150 and 151: Priloga 4: MATRIKA ŠTABOV, POVELJS
- Page 152 and 153: Priloga 6: MATRIKA TIPIČNIH DOLŽN
- Page 154 and 155: MATRIKA TIPIČNIH DOLŽNOSTI V POVE
- Page 156 and 157: Priloga 8: ORGANIGRAM FAKULTETE ZA
- Page 158 and 159: Priloga 8b: ORGANIGRAM POVELJSTVA Z
- Page 160 and 161: KARIERNE POTI V SLOVENSKI VOJSKIČA
- Page 162 and 163:
Priloga 10: PRILOGA I.A - NAZIVI V
- Page 164 and 165:
PRILOGA I.A - NAZIVI V SLOVENSKI VO
- Page 166 and 167:
Priloga 11: GENERACIJSKI PRILIVI IN
- Page 168 and 169:
Priloga 13: DIAGRAM POTEKA KADROVAN
- Page 170 and 171:
Priloga 15: DIAGRAM POTEKA PRIPRAVN