prouÄitev in zasnova izobraževalnega sistema oboroženih sil v ...
prouÄitev in zasnova izobraževalnega sistema oboroženih sil v ... prouÄitev in zasnova izobraževalnega sistema oboroženih sil v ...
Že Marija Terezija je ustanovila Terezijansko vojaško akademijo (prva na svetu) leta 1752in akademijo inženirskih znanosti leta 1754. Tehnična vojaška akademija je nastala leta1769, na njej so se šolali inženirski in topniški častniki. Po končanem šolanju so gojencidobili čin poročnika in se zaposlili v enotah redne vojske. Kandidati za častnike so se lahkošolali tudi v kadetnicah. Obstajale so pehotne, konjeniške, topniške in inženirskekadetnice.Pehotna kadetnica je bila tudi na slovenskih tleh, in sicer v Mariboru. Ustanovljena je bilaleta 1856, delovala je do 1870. Ponovno so jo aktivirali leta 1894, delovala je do 1918, dorazpada Avstro-Ogrske monarhije. Delovale so še nižje in višje vojaške realke, na njih sopo letu 1874 pripravljali kandidate za vojaške akademije. Vojna šola na Dunaju jeizobraževala generalštabne častnike (Kastelic, 2008, str. 13).Ob nastanku Kraljevine SHS, 1. decembra 1918, je jedro prihodnje vojske te državesestavljala srbska vojska, poleg nje pa še del poražene avstro-ogrske vojske. Računali sotudi na ruske ujetnike, del jih je prestopil v srbsko vojsko. Poleg ruskih vojakov so v vojskiKraljevine Jugoslavije delovali tudi ruski vojaški inštruktorji. Tudi vojaške akademije inšole so kot del srbskega vojaškega šolstva obstajale že prej. Sistem vojaškega šolstva jezačel delovati leta 1923. Šolanje na vojaški akademiji v Beogradu je trajalo najprej dveleti, pozneje pa tri leta. Akademija se je delila na višjo (specializacija za generalštabnostroko) in nižjo (častniška šola s specializacijo v zadnjem letniku) (Kastelic, 2008, str. 14).Tudi vojnem času se je izkazala zelo velika potreba in pomen šolanja oziromaizobraževanja in usposabljanja častniškega kadra. Starešinski kader se je ves čas vojneizobraževal in izpopolnjeval svoje strokovno znanje ob bojnih in drugih akcijah, ki so jihenote izvajale. Med drugo svetovno vojno so se razmere v sredini leta in v drugi polovicileta 1943 na evropskem vojskovališču spreminjale. Tako se je tudi v Sloveniji narodnoosvobodilno gibanje okrepilo. Ustanovljene so bile nove brigade in prvi dve slovenskidiviziji. Vodstvo NOV in POS je naložilo odgovornim, da organizirajo začetek delovanjaprve vojaške šole NOV in POS in kasneje Oficirske šole Glavnega štaba NOV in POS. Nazačetku so pripravili program samo za pehotni tečaj, pozneje pa so učni načrt ustreznodopolnjevali. Predavatelji so bili nekdanji španski borci, nekateri aktivni in rezervni oficirjiKraljevine Jugoslavije, ki so si pridobili ustrezne izkušnje v partizanskem načinu bojevanja,poleg njih pa še partizanski starešine, ki so izkušnje pridobili pri opravljanju poveljniške alištabne dolžnosti. Šola je bila ustanovljena v vasi Grčice blizu Črmošnjic pod Kočevskimrogom. Prvi pehotni tečaj se je začel v začetku avgusta 1943, konec avgusta sta musledila drugi pehotni in že prvi artilerijski tečaj. Septembra je bil minerski tečaj, oktobra šetečaj za zveze. Tečaji so se postopoma podaljševali z začetnih 21 dni na končnih 50 dni.Vodje tečaja so skrbeli tudi za učne načrte in urnike. S preimenovanjem Vojaške šole vOficirsko šolo, so se tudi tečaji preimenovali v oddelke. V Oficirski šoli so v razmeromakratkem času začeli delovati še trije oddelki, višji oficirski, obveščevalni in tankovski.Pomemben je bil način izbora kandidatov, čeprav je bilo vojno stanje. Na tečaje sopošiljali nadarjene in izobražene partizane, ki so prihajali iz ustrezne službe oziroma rodu.Kandidate so nato izbirali na podlagi razpisov. Program je vseboval teoretični pouk, nato100
pa so vse preizkusili tudi v praktičnem delu. Na koncu so vsi opravljali izpit, za vsakegakandidata je izpitna komisija predlagala, na katero dolžnost naj ga razporedijo v enoti.Šola je prenehala delovati v maju 1945. leta (Štrukelj, 1993, str. 31-41).Takoj po vojni, leta 1945, je nastalo več rodovskih vojaških učnih centrov. Leta 1953 soponovno odprli Vojaško akademijo, ki je imela je triletni program. Leta 1964 je bilapreoblikovana v Vojaško akademijo kopenske vojske, leta 1966 pa je dobila štiriletniprogram. Poleg teh so nastale še druge akademije: pomorska v Splitu, tehniška vZagrebu, letalska v Zemunu, intendantska in višja letalska v Beogradu (Kastelic, 2008, str.15).Leta 1973 je dobilo vseh pet akademij status visokošolskih in znanstveno-raziskovalnihustanov in gojenci, ki so uspešno zaključili študij, so pridobili čin častnika in postali aktivnevojaške osebe. Priznala se jim je visoka izobrazba, če pa so končali eno od tehničnihakademij, so si pridobili tudi strokovni naziv diplomiranega vojaškega inženirja ustreznestroke, ki je bil tudi javno priznan in primerljiv s civilnimi nazivi, zaključenimi po javnoveljavnih programih v takratni državi Jugoslaviji (Stanić, 1986, str. 208). Ta organiziranostsistema vojaškega šolstva v JLA je obstajala vse do razpada države v začetkudevetdesetih let prejšnjega stoletja.V sistem vojaških šol so spadale še poveljniško-štabne akademije zvrsti in Visoka vojaškapolitična šola. Na le-teh so se šolali častniki, ki so pred tem končali študij na vojaškihakademijah za določene poveljniške, politične, štabne in tehnične dolžnosti. Po zaključkupoveljniško-štabnega šolanja so častniki zasedali položaje poveljnikovbataljonov/divizionov oziroma dolžnost tega nivoja v štabih in poveljstvih enot zvrsti nataktični ravni (Stanić, 1986, str. 213-214).Najvišja šola je bila Šola ljudske obrambe. Tu so se izobraževali in usposabljali častnikiJLA za opravljanje najodgovornejših poveljniških, štabnih, upravnih in drugih dolžnosti venotah in štabih operativne in strateške ravni ter na Zveznem sekretariatu za ljudskoobrambo. Program je danes primerljiv za generalštabnim programom (Stanić, 1986, str.216).Častniki – diplomanti vojaških akademij – so lahko nadaljevali podiplomski študij naakademijah in inštitutih, kjer so si pridobili naziv specialista iz posamezne strokovnediscipline, naziv magistra ozirom doktorja vojaških znanosti.Častniki – aktivne vojaške osebe – so bili napoteni na dodatno strokovno izobraževanje inizpopolnjevanje v tujino, da so lahko pridobili znanja iz doktrinarnih, znanstvenih intehničnih dosežkov tujih OS.Čin rezervnega častnika je bilo mogoče pridobiti v posebnih šolah za rezervne častnike, kiso jih kandidati obiskovali med služenjem vojaškega roka (Stanić, 1986, str. 217).101
- Page 60 and 61: Slika 12: Organigram MO, oblikovan
- Page 62 and 63: zlivati v operativne. Za to morajo
- Page 64 and 65: dolžnost v poklicni skupini častn
- Page 66 and 67: Z znanjem pridobimo sposobnost ozir
- Page 68 and 69: Podčastnik se mora kontinuirano iz
- Page 70 and 71: z doseganjem rezultatov. Od častni
- Page 72 and 73: znanje podrejenih. Izvaja naloge v
- Page 74 and 75: 4.6.1.4 Uresničevanje nalog kadrov
- Page 76 and 77: potrebnim za vojaško delovanje. Fo
- Page 78 and 79: Poslanstvo zagotavljanja kadrovske
- Page 80 and 81: pogovori v pisarnah in nerealnimi
- Page 82 and 83: zagotavlja kontinuirano pridobivanj
- Page 84 and 85: 4.13 SODELOVANJE IN USKLAJEVANJE Z
- Page 86 and 87: ena tretjina pa popolnoma neprimern
- Page 88 and 89: 6 ZAGOTAVLJANJE RAZMER ZA RAVNANJE
- Page 90 and 91: - Kakšen bo postopek uvajanja novo
- Page 92 and 93: da bo lahko zasedel ciljno delovno
- Page 94 and 95: Cilj ureditve sistema je uvesti mot
- Page 96 and 97: ) vojaška strokovna usposobljenost
- Page 98 and 99: −−−−−izobraževanje pred
- Page 100 and 101: 7.2 KRALJEVINA BELGIJAOborožene si
- Page 102 and 103: 7.4 REPUBLIKA HRVAŠKATako kot drug
- Page 104 and 105: Vojaško izobraževanje in usposabl
- Page 106 and 107: 8 ORGANIZACIJA SISTEMA IN ZASNOVA I
- Page 108 and 109: Na tretjem mestu pa je znanje, ki j
- Page 112 and 113: Šol za rezervne častnike je bilo
- Page 114 and 115: V zadnjem letu se je popolnoma ukin
- Page 116 and 117: Častniki se med službovanjem v SV
- Page 118 and 119: Visoko šolstvo mora na vseh ravneh
- Page 120 and 121: članicami, ki bi se integrirale v
- Page 122 and 123: Naloga matične fakultete in drugih
- Page 124 and 125: fakulteti v povezavi z drugimi viso
- Page 126 and 127: podčastnikov in programi štabnega
- Page 128 and 129: pedagoške dejavnosti, vojaške psi
- Page 130 and 131: področjih, posebno pa na obrambnem
- Page 132 and 133: 10 PREVERITEV HIPOTEZDelo je dalo r
- Page 134 and 135: 11 PRISPEVEK RAZISKOVANJA K ZNANOST
- Page 136 and 137: 13 ZAKLJUČEKZ osamosvojitvijo je R
- Page 138 and 139: so se spremembe zgodile v zelo krat
- Page 140 and 141: Z znanjem pridobimo sposobnost ozir
- Page 142 and 143: 29. Kovač, Bogomir (1994). Menedž
- Page 144 and 145: 23. www.slovenskavojska.si/struktur
- Page 146 and 147: Priloga 1: VPLIVNI DEJAVNIKI ORGANI
- Page 148 and 149: Ministrstvoza okolje inprostorAgenc
- Page 150 and 151: Priloga 4: MATRIKA ŠTABOV, POVELJS
- Page 152 and 153: Priloga 6: MATRIKA TIPIČNIH DOLŽN
- Page 154 and 155: MATRIKA TIPIČNIH DOLŽNOSTI V POVE
- Page 156 and 157: Priloga 8: ORGANIGRAM FAKULTETE ZA
- Page 158 and 159: Priloga 8b: ORGANIGRAM POVELJSTVA Z
Že Marija Terezija je ustanovila Terezijansko vojaško akademijo (prva na svetu) leta 1752<strong>in</strong> akademijo <strong>in</strong>ženirskih znanosti leta 1754. Tehnična vojaška akademija je nastala leta1769, na njej so se šolali <strong>in</strong>ženirski <strong>in</strong> topniški častniki. Po končanem šolanju so gojencidobili č<strong>in</strong> poročnika <strong>in</strong> se zaposlili v enotah redne vojske. Kandidati za častnike so se lahkošolali tudi v kadetnicah. Obstajale so pehotne, konjeniške, topniške <strong>in</strong> <strong>in</strong>ženirskekadetnice.Pehotna kadetnica je bila tudi na slovenskih tleh, <strong>in</strong> sicer v Mariboru. Ustanovljena je bilaleta 1856, delovala je do 1870. Ponovno so jo aktivirali leta 1894, delovala je do 1918, dorazpada Avstro-Ogrske monarhije. Delovale so še nižje <strong>in</strong> višje vojaške realke, na njih sopo letu 1874 pripravljali kandidate za vojaške akademije. Vojna šola na Dunaju jeizobraževala generalštabne častnike (Kastelic, 2008, str. 13).Ob nastanku Kraljev<strong>in</strong>e SHS, 1. decembra 1918, je jedro prihodnje vojske te državesestavljala srbska vojska, poleg nje pa še del poražene avstro-ogrske vojske. Računali sotudi na ruske ujetnike, del jih je prestopil v srbsko vojsko. Poleg ruskih vojakov so v vojskiKraljev<strong>in</strong>e Jugoslavije delovali tudi ruski vojaški <strong>in</strong>štruktorji. Tudi vojaške akademije <strong>in</strong>šole so kot del srbskega vojaškega šolstva obstajale že prej. Sistem vojaškega šolstva jezačel delovati leta 1923. Šolanje na vojaški akademiji v Beogradu je trajalo najprej dveleti, pozneje pa tri leta. Akademija se je delila na višjo (specializacija za generalštabnostroko) <strong>in</strong> nižjo (častniška šola s specializacijo v zadnjem letniku) (Kastelic, 2008, str. 14).Tudi vojnem času se je izkazala zelo velika potreba <strong>in</strong> pomen šolanja oziromaizobraževanja <strong>in</strong> usposabljanja častniškega kadra. Stareš<strong>in</strong>ski kader se je ves čas vojneizobraževal <strong>in</strong> izpopolnjeval svoje strokovno znanje ob bojnih <strong>in</strong> drugih akcijah, ki so jihenote izvajale. Med drugo svetovno vojno so se razmere v sred<strong>in</strong>i leta <strong>in</strong> v drugi polovicileta 1943 na evropskem vojskovališču sprem<strong>in</strong>jale. Tako se je tudi v Sloveniji narodnoosvobodilno gibanje okrepilo. Ustanovljene so bile nove brigade <strong>in</strong> prvi dve slovenskidiviziji. Vodstvo NOV <strong>in</strong> POS je naložilo odgovornim, da organizirajo začetek delovanjaprve vojaške šole NOV <strong>in</strong> POS <strong>in</strong> kasneje Oficirske šole Glavnega štaba NOV <strong>in</strong> POS. Nazačetku so pripravili program samo za pehotni tečaj, pozneje pa so učni načrt ustreznodopolnjevali. Predavatelji so bili nekdanji španski borci, nekateri aktivni <strong>in</strong> rezervni oficirjiKraljev<strong>in</strong>e Jugoslavije, ki so si pridobili ustrezne izkušnje v partizanskem nač<strong>in</strong>u bojevanja,poleg njih pa še partizanski stareš<strong>in</strong>e, ki so izkušnje pridobili pri opravljanju poveljniške alištabne dolžnosti. Šola je bila ustanovljena v vasi Grčice blizu Črmošnjic pod Kočevskimrogom. Prvi pehotni tečaj se je začel v začetku avgusta 1943, konec avgusta sta musledila drugi pehotni <strong>in</strong> že prvi artilerijski tečaj. Septembra je bil m<strong>in</strong>erski tečaj, oktobra šetečaj za zveze. Tečaji so se postopoma podaljševali z začetnih 21 dni na končnih 50 dni.Vodje tečaja so skrbeli tudi za učne načrte <strong>in</strong> urnike. S preimenovanjem Vojaške šole vOficirsko šolo, so se tudi tečaji preimenovali v oddelke. V Oficirski šoli so v razmeromakratkem času začeli delovati še trije oddelki, višji oficirski, obveščevalni <strong>in</strong> tankovski.Pomemben je bil nač<strong>in</strong> izbora kandidatov, čeprav je bilo vojno stanje. Na tečaje sopošiljali nadarjene <strong>in</strong> izobražene partizane, ki so prihajali iz ustrezne službe oziroma rodu.Kandidate so nato izbirali na podlagi razpisov. Program je vseboval teoretični pouk, nato100