proučitev in zasnova izobraževalnega sistema oboroženih sil v ...

Že Marija Terezija je ustanovila Terezijansko vojaško akademijo (prva na svetu) leta 1752in akademijo inženirskih znanosti leta 1754. Tehnična vojaška akademija je nastala leta1769, na njej so se šolali inženirski in topniški častniki. Po končanem šolanju so gojencidobili čin poročnika in se zaposlili v enotah redne vojske. Kandidati za častnike so se lahkošolali tudi v kadetnicah. Obstajale so pehotne, konjeniške, topniške in inženirskekadetnice.Pehotna kadetnica je bila tudi na slovenskih tleh, in sicer v Mariboru. Ustanovljena je bilaleta 1856, delovala je do 1870. Ponovno so jo aktivirali leta 1894, delovala je do 1918, dorazpada Avstro-Ogrske monarhije. Delovale so še nižje in višje vojaške realke, na njih sopo letu 1874 pripravljali kandidate za vojaške akademije. Vojna šola na Dunaju jeizobraževala generalštabne častnike (Kastelic, 2008, str. 13).Ob nastanku Kraljevine SHS, 1. decembra 1918, je jedro prihodnje vojske te državesestavljala srbska vojska, poleg nje pa še del poražene avstro-ogrske vojske. Računali sotudi na ruske ujetnike, del jih je prestopil v srbsko vojsko. Poleg ruskih vojakov so v vojskiKraljevine Jugoslavije delovali tudi ruski vojaški inštruktorji. Tudi vojaške akademije inšole so kot del srbskega vojaškega šolstva obstajale že prej. Sistem vojaškega šolstva jezačel delovati leta 1923. Šolanje na vojaški akademiji v Beogradu je trajalo najprej dveleti, pozneje pa tri leta. Akademija se je delila na višjo (specializacija za generalštabnostroko) in nižjo (častniška šola s specializacijo v zadnjem letniku) (Kastelic, 2008, str. 14).Tudi vojnem času se je izkazala zelo velika potreba in pomen šolanja oziromaizobraževanja in usposabljanja častniškega kadra. Starešinski kader se je ves čas vojneizobraževal in izpopolnjeval svoje strokovno znanje ob bojnih in drugih akcijah, ki so jihenote izvajale. Med drugo svetovno vojno so se razmere v sredini leta in v drugi polovicileta 1943 na evropskem vojskovališču spreminjale. Tako se je tudi v Sloveniji narodnoosvobodilno gibanje okrepilo. Ustanovljene so bile nove brigade in prvi dve slovenskidiviziji. Vodstvo NOV in POS je naložilo odgovornim, da organizirajo začetek delovanjaprve vojaške šole NOV in POS in kasneje Oficirske šole Glavnega štaba NOV in POS. Nazačetku so pripravili program samo za pehotni tečaj, pozneje pa so učni načrt ustreznodopolnjevali. Predavatelji so bili nekdanji španski borci, nekateri aktivni in rezervni oficirjiKraljevine Jugoslavije, ki so si pridobili ustrezne izkušnje v partizanskem načinu bojevanja,poleg njih pa še partizanski starešine, ki so izkušnje pridobili pri opravljanju poveljniške alištabne dolžnosti. Šola je bila ustanovljena v vasi Grčice blizu Črmošnjic pod Kočevskimrogom. Prvi pehotni tečaj se je začel v začetku avgusta 1943, konec avgusta sta musledila drugi pehotni in že prvi artilerijski tečaj. Septembra je bil minerski tečaj, oktobra šetečaj za zveze. Tečaji so se postopoma podaljševali z začetnih 21 dni na končnih 50 dni.Vodje tečaja so skrbeli tudi za učne načrte in urnike. S preimenovanjem Vojaške šole vOficirsko šolo, so se tudi tečaji preimenovali v oddelke. V Oficirski šoli so v razmeromakratkem času začeli delovati še trije oddelki, višji oficirski, obveščevalni in tankovski.Pomemben je bil način izbora kandidatov, čeprav je bilo vojno stanje. Na tečaje sopošiljali nadarjene in izobražene partizane, ki so prihajali iz ustrezne službe oziroma rodu.Kandidate so nato izbirali na podlagi razpisov. Program je vseboval teoretični pouk, nato100