proučitev in zasnova izobraževalnega sistema oboroženih sil v ...

Ameriko po drugi svetovni vojni težko govorili o premiku k učeči se organizaciji, kaj šele opremiku k družbi znanja.K povečevanju strukturnih neskladij so prispevali tudi drugi dejavniki. Tudi način, skaterim so hoteli rešiti primanjkljaj visokih činov, ko se je Slovenska vojska šele gradilaoziroma preoblikovala iz Teritorialne obrambe (TO). V TO so bili zaposleni predvsem ljudjes šolo za rezervne oficirje in s srednjo stopnjo izobrazbe, nekaj jih je bilo z višjo in visoko,nekateri pa samo s poklicno. Iz tega izhaja, da so bili v Republiškem štabu za teritorialnoobrambo, na strateški ravni, na pomembnih dolžnostih zaposleni aktivni oficirji inpodoficirji Jugoslovanske ljudske armade (generali, polkovniki in podpolkovniki, zastavnikiprvega razreda in zastavniki). Podobne rešitve so našli tudi za operativno raven, torej zapokrajinske štabe za teritorialno obrambo. V občinskih štabih so bili zaposleni predvsemrezervni oficirji do ranga podpolkovnika, v večjih občinah tudi polkovniki.Ko pa se je po osamosvojitveni vojni leta 1991 TO začela preoblikovati v Slovenskovojsko, je nastala težava zaradi primanjkljaja ljudi z višjimi stopnjami izobrazbe. Imeli paso izkušnje, ki naj bi odtehtale izobrazbo. Rešitve oziroma odločitve, ki so bile sprejetezaradi nastalih razmer, niso bile dobro pretehtane, celo brez analiz, kar je povzročiloprecejšnjo škodo, s katero se SV še vedno sooča. Če so odločitve pravilne, je vse vnajboljšem redu, če pa so napačne, so posledice lahko zelo hude. Majhne napake jemogoče hitro popraviti, velike pa se popravljajo dolgo ali nikoli. Trenutne rešitve so bile:osebne čine so nadomestili s položajnimi, ki so se razlikovali v barvi (osebni čin v zlati,položajni čin v srebrni). To je omogočilo, da so lahko mlajši kader z izobrazbo zaposlili navisoke položaje in da so posamezniki glede na položaj prejeli čin (podpolkovnik, polkovnik,brigadir) le z dvema ali tremi leti delovnih izkušenj. Dogajalo se je, da so neizkušeni ljudjebrez praktičnega znanja zasedli zelo odgovorne položaje tako na strateški kot operativniravni. Odločali so o pomembnih zadevah, ki so bile sprejete le na podlagi njihovihizkušenosti in znanja. Ti še sedaj zasedajo višje in visoke položaje. Čeprav so sorazmernomladi, niso gibljivi po hierarhični lestvici, ker so prišli do meje svojih sposobnosti. Toustvarja tako imenovane zamaške, ki otežujejo kadrovski stroki oblikovati kadrovskisistem, ki bi zagotavljal vsem pripadnikom, ki ostanejo v vojaškem sistemu, normalno inpregledno napredovanje oziroma karierne poti.8.1 ŠOLANJE ČASTNIKOV NA SLOVENSKEM OZEMLJU SKOZI ČASPri analiziranju zgoraj navedenega in iz zgodovine organiziranja vojaškega šolstva, ki jepredstavljena v nadaljevanju, bom pojasnil, kako pomemben je dobro organiziran vojaškiizobraževalni sistem, kako je izobraževanje in usposabljanje častnikov zelo pomembna terodgovorna naloga. Vojaške šole so tiste, ki dajo častnikom znanje, veščine in kompetence,ki jih potrebujejo pri opravljanju nalog na svoji poklicni poti v miru, posebno pa v vojni zakar se tudi izobražujejo in usposabljajo. Način izobraževanja častnikov se je naslovenskem ozemlju v zgodovini spreminjal, odvisno od države, pod katero je spadalonaše ozemlje.99