proučitev in zasnova izobraževalnega sistema oboroženih sil v ...

Na tretjem mestu pa je znanje, ki je pomembno predvsem v dobi informatike. Tudi ostrinainteligence ni učinkovita, če ostane podjetnik ali upravnik brez potrebnih informacij inznanja: tehničnega, finančnega, komercialnega, ekonomskega, strokovnega in splošnokulturnega. F. Denison navaja, da je ta vir gospodarske rasti prispeval v ZDA v letih od1929 do 1957 0,58 odstotka od 2,93 odstotka na leto, ali 20 odstotkov zneska vsegarealnega prirastka in 36 odstotkov totalnega realnega nacionalnega prirastka na zaposlenoosebo.V notranjosti faktorja N pa je vloga teh treh potez približno enaka, vendar s prevalencointeresa, posebno, kadar gre za višjo raven ravnanja.Posebej v okviru znanja podčrtujejo še spomin, ki je za vodilne osebe v gospodarstvu zelopomemben in po nekaterih podatkih glede učinkovitosti poslovanja dosega količnik od0,29 do 0,36 (po Trstenjaku, 1983, str. 34–35).Zanj naj bi veljal obrazec (Reynaud, v Trstenjak, 1983, str. 35):C = M (Ep + Ec)Pri tem je: C višina znanja,M sposobnost spomniti se izkušenj, sporočil, tehnik itd.,Ep osebna poklicna izkušenost, odvisna od dolžine zaposlenosti,Ec osebna kulturna izkušenost glede na čas, ko je končal študij.Drucker razmišlja o koreniti preobrazbi zahodne družbe po drugi svetovni vojni, posebnopo šestdesetem letu prejšnjega stoletja. Po njegovem mnenju je bil močan moralnidejavnik za temeljito preobrazbo družbe zakon, po katerem je imel vsak ameriški vojak, kise je vrnil iz druge svetovne vojne, pravico do denarja za študij na univerzi. Tak ukrep bibil trideset let pred tem, po koncu prve svetovne vojne, popolnoma nesmiseln. Omenjenizakon in navdušen odziv nanj med ameriškimi vojnimi veterani pa sta zaznamovala premikZDA k družbi znanja (Drucker, 2004, str. 128).Pri nas smo leta 1994 sprejeli Zakon o obrambi (ZObr, 109. člen), ki dovoljuje, da tisti, kinimajo ustrezne izobrazbe in so bili pred letom 1991 zaposleni v Teritorialni obrambi RS,lahko ostanejo na delovnih mestih, za katera je predvidena visoka stopnja izobrazbe,čeprav od le-te odstopa tudi za tri stopnje ali več (teh je bilo več kot 250). To je privedlodo enega izmed kadrovskih in strukturnih neskladij v SV, ki ga predstavlja razlika medresnično in zahtevano stopnjo izobrazbe. Nastala je kot posledica hitrega zaposlovanjastalne sestave SV med letoma 1991 in 1995, delno pa tudi s spremembo zakonodaje, ki jepostavila višje zahteve pri stopnji izobrazbe. V tem obdobju so častniki lahko napredovali ssrednjo ali celo poklicno šolo tudi do najvišjih činov v SV. Povišanje v čin je potekalohitreje, v letu dni do višjega čina ali celo za dva čina. Pravo nasprotje temu, kar soAmeričani naredili že po drugi svetovni vojni, se je pri nas zgodilo leta 1991, torej več kot40 let pozneje. Od velikega navdušenja nekaterih zaposlenih, ki jim je ministrstvo takojplačalo šolanje, je prišlo do upada zanimanja in številni šolanja niso končali. Rok zapridobitev manjkajoče izobrazbe se je premaknil do 14. 1. 2009. Tu bi v nasprotju z98