proučitev in zasnova izobraževalnega sistema oboroženih sil v ...

8 ORGANIZACIJA SISTEMA IN ZASNOVA IZOBRAŽEVANJAOBOROŽENIH SIL V REPUBLIKI SLOVENIJIPo proučitvi modelov izobraževanja častnikov v OS ZDA, OS Kraljevine Belgije, KraljevineŠvedske in Republike Hrvaške lahko sklepamo, da v teh državah dajejo velik poudarek narazvoj organizacije, vsebine in programov vojaškega šolstva, na njihovo kakovost intransparentnost, ki ga stalno nadgrajujejo. Pri predstavitvah sistemov izobraževanja semveč pozornosti posvetil izobraževalnemu sistemu OS ZDA, ker večinoma prenašamoznanje in izkušnje prav iz nje in izobraževalnemu sistemu OS RH kot sosednji državi, ki sesrečuje s podobnimi problemi pri oblikovanju organizacije vojaškega šolstva. Zanaliziranjem njihovega pristopa pri organiziranju vojaškega šolstva se potrjuje njihovaodprtost za spremembe, načrtnost, posebno ZDA. V OS ZDA znanje iz prakse takojprenesejo v teorijo, v šolo oziroma v izobraževalni sistem z nadgradnjo vsebin programov,prenovo predmetov ali uvedbo novih samostojnih študijskih predmetov ali celo novihštudijskih usmeritev. Zavedajo se, da bo neustrezen odnos do izgradnje in razvojaustanov, ki so nosilke izobraževanja negativno vplival na sposobnost sprejemanja novegaznanja in izkušenj častnikov, to pa se odraža pri pripravljenosti enot za bojno delovanje.Ugotovimo lahko, da imajo tudi te države, ki so večje in veliko večje od RS, posebno ZDA,svoj vojaški šolski sistem povezan s civilnim izobraževalnim sistemom, a vsaka na svojnačin.Za razumevanje nove zasnove izobraževanja v OS RS bi v nadaljevanju predstavil šenekatera dejstva, ki jih ne bi smeli izpustiti pri organiziranju in organizaciji sistemavojaškega izobraževanja v OS RS. Pri oblikovanja organizacije je težava v tem, da namnačela ne dajo nazornih usmeritev. Opozarjajo nas, česa naj ne delamo in opozarjajo nas,kaj ne bo delovalo. Ta načela so zelo podobna tistim, ki jih imajo arhitekti. Načela varhitekturi namreč ne povedo arhitektu, kakšno stavbo naj postavi. Poučujejo ga le,kakšne so omejitve. Podobno lahko zasledimo v različnih načelih, ki govorijo oorganizacijski strukturi.Še pomembneje pa je, da bomo morali proučiti prednosti in slabosti različnihorganizacijskih oblik. Za kakšne naloge je konkretna organizacijska oblika najustreznejša?Za katere naloge so posamezne organizacijske oblike najmanj primerne? Kdaj moramo priizvajanju določenih nalog preiti iz ene organizacijske oblike v drugo?Za primer navajam, kaj lahko prinese skupnost dejavnikov, ki določajo nek ekonomskipojav. Pri investiranju v izobraževanje (človeški kapital) prihaja do nezadostnega interesa,predvsem do vlaganja v izobraževanje. To je opazno predvsem pri poklicu častnika, kizahteva dolgotrajnejše napore in so donosi investiranja vidni šele na daljši rok. Taki pokliciso tudi sodnik, profesor, zdravnik, veterinar idr. Čeprav presega namen in obseg tegamagistrskega dela, navajam ta primer kot opozorilo, da so tudi inteligenca, interes inznanje merljivi dejavniki in da prispevajo h gospodarski rasti posamezne organizacije in96