7.2 KRALJEVINA BELGIJAOborožene <strong>sil</strong>e Kraljev<strong>in</strong>e Belgije so v zadnjih letih v celoti prenovile sistem izobraževanjačastnikov <strong>in</strong> ga prilagodile zahtevam bolonjske deklaracije. Tako je Kraljeva vojaškaakademija postavila popolnoma nov sistem izobraževanja častnikov na dodiplomski ravni.Zaradi vpetosti častniškega poklica v državni sistem klasifikacije izobrazbe <strong>in</strong> poklicev jebila nujna odločitev (Struys, 2006), da se študij častnika v belgijskih oboroženih <strong>sil</strong>ahpodaljša na pet let <strong>in</strong> da med tem častnik pridobi tudi civilni naslov magistra (Master ofArts <strong>in</strong> Social and Military Sciences). Študij je razdeljen na dodiplomski del, pri kateremsta prvi dve leti skupni <strong>in</strong> po vseb<strong>in</strong>i enaki za vse slušatelje, v tretjem letniku pa seslušatelji razdelijo po rodovih <strong>in</strong> zvrsteh, pri čemer je del programa (v vrednosti 18ECTS/kreditnih točk) rodovsko <strong>in</strong> zvrstno poseben. Za častnike, ki se odločijo za rodove vkopenski vojski, je del vseb<strong>in</strong> izbiren, častniki letalstva <strong>in</strong> mornarice pa se odločijo za vsevseb<strong>in</strong>e, ki so vnaprej določene. Slušatelji takoj po diplomi (Bachelor degree) nadaljujejopodiplomski študij, pri čemer je del programa prav tako skupen za vse slušatelje (skupaj zmagistrsko nalogo 60 ECTS), izbirni del pa je sestavljen v obliki modulov po 12ECTS/kreditnih točk, skupaj prav tako 60 ECTS/kreditnih točk. Slušatelju se glede naizbrani rod del modulov določi, del pa je izbiren, vendar so nekateri moduli priporočeniglede na izbrano usmeritev oziroma je možnost izbire ustrezno omejena. Belgijski častnikipo novem torej svojo aktivno kariero začnejo s končanim petletnim bolonjskimprogramom (v Zabukovec Struys 2006).Nadaljnje šolanje belgijskih častnikov je še vedno urejeno z odredbo m<strong>in</strong>istra za obramboiz leta 1973 (RDC 2006), ki predpisuje strnjeno izobraževanje častnikov belgijskihoboroženih <strong>sil</strong> v obliki treh stopenj: tehničnega štabnega tečaja (za starejše poročnike),višjega štabnega tečaja <strong>in</strong> generalštabnega tečaja. Te oblike izobraževanja še vednoizvajajo, vendar je del tega študija (na višjem štabnem tečaju) povezan s podiplomskimštudijem <strong>in</strong> bo ob enoletnem študiju, poleg vojaške izobrazbe, zagotavljal dodatenmagisterij (master-after-master). Drugi dve obliki šolanja sta bolj strokovno usmerjeni <strong>in</strong>nista ovrednoteni v obliki ECTS/s kreditnimi točkami (Zabukovec, 2008, str. 141).7.3 KRALJEVINA ŠVEDSKAŠvedski sistem izobraževanja častnikov je nekoliko poseben <strong>in</strong> se razlikuje tako odbelgijskega kot tudi od <strong>sistema</strong> ZDA ali našega. Glavni razlog je seveda dejstvo, da Švedizaenkrat vztrajajo pri naborniškem sistemu, zato ima njihov častnik poudarjeno vlogo priusposabljanju vojakov nabornikov, kar pri vojskah prostovoljcev ni tako pomembno, saj sečastniki pri teh ukvarjajo predvsem z usposabljanjem enot, ne posameznikov.Sistem je v zadnjem času doživel pomembne spremembe, povezane predvsem zvključevanjem vojaškega izobraževanja častnikov v bolonjski sistem. Drugi vidiksprememb je poenotenje študija, ki je zdaj združeno <strong>in</strong> poteka le na treh akademijah, ničveč pa v rodovskih šolah, kar je posledica zmanjševanja obsega oboroženih <strong>sil</strong>.90
Spremembe so tudi v vseb<strong>in</strong>ah, saj se od nižjih častnikov pričakuje širše dojemanjerazmer, šolanje je bolj usmerjeno v mednarodne teme (jeziki, politične vede), prav takose na nižje ravni prenašajo vseb<strong>in</strong>e, ki so jih prej poučevali v štabnih programih. Prišolanju je bolj poudarjen akademski pristop, več je samostojnega dela <strong>in</strong> poglobljenegaštudija nekaterih področij, tudi na civilnih fakultetah (Zabukovec, 2008, str. 141).Pogoj za vstop v sistem šolanja za častnike na Švedskem je odslužen vojaški rok, karpomeni, da ima kandidat za častnika že izkušnjo iz vojaškega življenja <strong>in</strong> se ne podaja vneznane vode. Vojaško šolanje se začne v tako imenovanih Programih za kariernečastnike (The Career Officer Programme). V program se lahko vključijo kandidati zizobrazbo Višja raven – višja šola (Upper secondary level), študij po programu traja dveleti, kandidatu pa se prizna 80 kreditov/kreditnih točk na univerzitetni ravni. Ne glede nato, da program izvajajo na treh akademijah, je po novem v prvem letniku skupen, vseb<strong>in</strong>edrugega letnika pa so odvisne od kandidatove specializacije <strong>in</strong> so pogojene s potrebnimtehničnim <strong>in</strong> taktičnim znanjem za predvideno delovno področje. Del študija lahkokandidati opravijo tudi na civilnih fakultetah (Zabukovec, 2008, str. 142).Po končanem šolanju kandidat napreduje v prvi častniški č<strong>in</strong> - podporočnik (2ndLieutenant) <strong>in</strong> se praviloma razporedi na delovno mesto <strong>in</strong>štruktorja na ravni voda.Prvi nadaljevalni program je Taktični program (The Tactical programme). Program jenamenjen razvoju voditeljskih sposobnosti za četno raven ter osnovne štabne dolžnosti,traja eno leto <strong>in</strong> je vrednoten s 40 kreditnimi točkami. Tudi tu je del programa skupen zavse slušatelje (22 kreditnih točk), preostali del pa je rodovsko specifičen (18 kreditnihtočk). Po končanem tečaju častnik napreduje v č<strong>in</strong> stotnika, na delo v enoti pa jerazporejen za najmanj dve leti (Zabukovec, 2008, str. 142).Po dveh letih lahko častnik zaprosi za nadaljevanje šolanja na nacionalni obrambni šoli(Swedish National Defence College), ki na tej ravni izvaja dva programa. Prvi skupni del jeŠtabni program (The Staff Programme), ki je namenjen predvsem pripravam častnika zadelo v štabnih službah <strong>in</strong> centrih doma <strong>in</strong> v tuj<strong>in</strong>i. Tečaj traja eno leto (40 kreditov), pokončanem tečaju pa častnik napreduje v č<strong>in</strong> majorja. Tu se častnik odloči, ali bo študijnadaljeval v matičnem rodu <strong>in</strong> se vključil v rodovski program (The Branch Programme) , skaterim še eno leto (40 kreditov) poglablja svoje znanje, ali pa se vključi v Višji poveljniškiprogram (The Advanced Command Programme), ki traja še dve do dve leti <strong>in</strong> pol (80–100kreditov, tehnični tečaj dodatno pol leta). Višji poveljniški program pripravlja častnika zapoveljniške <strong>in</strong> štabne dolžnosti v taktičnih, operativnih, nacionalnih <strong>in</strong> mednarodnihpoveljstvih. Prvo leto vsi častniki proučujejo predmete, kot so menedžment, izvajanjeoperacij <strong>in</strong> strategija, v drugem letu pa poglobijo znanje enega od naštetih predmetov. Pokončanem tečaju častniki lahko napredujejo v č<strong>in</strong> podpolkovnika (Zabukovec po Svensson<strong>in</strong> Billung 2006).91
- Page 1 and 2:
UNIVERZA V LJUBLJANIFAKULTETA ZA UP
- Page 3:
IZJAVA O AVTORSTVU MAGISTRSKEGA DEL
- Page 6 and 7:
SUMMARYSTUDY AND DESIGN OF THE ARME
- Page 8 and 9:
4.5.1 ZAKON O SLUŽBI V SV IN PRAVI
- Page 10 and 11:
Priloga 4: MATRIKA ŠTABOV, POVELJS
- Page 12 and 13:
V delu bo predmet proučitev in zas
- Page 14 and 15:
−predlagal novo organizacijsko st
- Page 16 and 17:
sistema. Težišče naloge bo vseka
- Page 18 and 19:
2 TEORETIČNE PODLAGE ORGANIZACIJE
- Page 20 and 21:
Vplivni dejavniki izbire in rabe st
- Page 22 and 23:
predstavljajo način legitimiranja
- Page 24 and 25:
usklajevanje nasprotujočih si proc
- Page 26 and 27:
Če naj bo vojska poslušno orodje,
- Page 28 and 29:
Zgoraj navedene relacije bi morali
- Page 30 and 31:
Vsako preoblikovanje vložkov v izi
- Page 32 and 33:
politična« načela. Drugi sklop n
- Page 34 and 35:
Ustava RS ureja le temeljna izhodi
- Page 36 and 37:
in drugimi nesrečami ter na pravic
- Page 38 and 39:
Mnoge države imajo obdobja miru v
- Page 40 and 41:
Slika 6: Organizacija Slovenske voj
- Page 42 and 43:
Sile nizke stopnje pripravljenosti
- Page 44 and 45:
Vojska je združba z zelo centraliz
- Page 46 and 47:
3.3.3.2 Kakovost kadrovskega sistem
- Page 48 and 49:
Obveznosti Slovenije - kot članice
- Page 50 and 51: Pri tehnologiji terminalskih strež
- Page 52 and 53: . pripravljati podatke, ki služijo
- Page 54 and 55: Notranja organizacijska enota - 1 (
- Page 56 and 57: - Zakon o obrambi (ZObr) določa G
- Page 58 and 59: 4.5 DEJAVNOSTI, POVEZANE Z UVELJAVL
- Page 60 and 61: Slika 12: Organigram MO, oblikovan
- Page 62 and 63: zlivati v operativne. Za to morajo
- Page 64 and 65: dolžnost v poklicni skupini častn
- Page 66 and 67: Z znanjem pridobimo sposobnost ozir
- Page 68 and 69: Podčastnik se mora kontinuirano iz
- Page 70 and 71: z doseganjem rezultatov. Od častni
- Page 72 and 73: znanje podrejenih. Izvaja naloge v
- Page 74 and 75: 4.6.1.4 Uresničevanje nalog kadrov
- Page 76 and 77: potrebnim za vojaško delovanje. Fo
- Page 78 and 79: Poslanstvo zagotavljanja kadrovske
- Page 80 and 81: pogovori v pisarnah in nerealnimi
- Page 82 and 83: zagotavlja kontinuirano pridobivanj
- Page 84 and 85: 4.13 SODELOVANJE IN USKLAJEVANJE Z
- Page 86 and 87: ena tretjina pa popolnoma neprimern
- Page 88 and 89: 6 ZAGOTAVLJANJE RAZMER ZA RAVNANJE
- Page 90 and 91: - Kakšen bo postopek uvajanja novo
- Page 92 and 93: da bo lahko zasedel ciljno delovno
- Page 94 and 95: Cilj ureditve sistema je uvesti mot
- Page 96 and 97: ) vojaška strokovna usposobljenost
- Page 98 and 99: −−−−−izobraževanje pred
- Page 102 and 103: 7.4 REPUBLIKA HRVAŠKATako kot drug
- Page 104 and 105: Vojaško izobraževanje in usposabl
- Page 106 and 107: 8 ORGANIZACIJA SISTEMA IN ZASNOVA I
- Page 108 and 109: Na tretjem mestu pa je znanje, ki j
- Page 110 and 111: Že Marija Terezija je ustanovila T
- Page 112 and 113: Šol za rezervne častnike je bilo
- Page 114 and 115: V zadnjem letu se je popolnoma ukin
- Page 116 and 117: Častniki se med službovanjem v SV
- Page 118 and 119: Visoko šolstvo mora na vseh ravneh
- Page 120 and 121: članicami, ki bi se integrirale v
- Page 122 and 123: Naloga matične fakultete in drugih
- Page 124 and 125: fakulteti v povezavi z drugimi viso
- Page 126 and 127: podčastnikov in programi štabnega
- Page 128 and 129: pedagoške dejavnosti, vojaške psi
- Page 130 and 131: področjih, posebno pa na obrambnem
- Page 132 and 133: 10 PREVERITEV HIPOTEZDelo je dalo r
- Page 134 and 135: 11 PRISPEVEK RAZISKOVANJA K ZNANOST
- Page 136 and 137: 13 ZAKLJUČEKZ osamosvojitvijo je R
- Page 138 and 139: so se spremembe zgodile v zelo krat
- Page 140 and 141: Z znanjem pridobimo sposobnost ozir
- Page 142 and 143: 29. Kovač, Bogomir (1994). Menedž
- Page 144 and 145: 23. www.slovenskavojska.si/struktur
- Page 146 and 147: Priloga 1: VPLIVNI DEJAVNIKI ORGANI
- Page 148 and 149: Ministrstvoza okolje inprostorAgenc
- Page 150 and 151:
Priloga 4: MATRIKA ŠTABOV, POVELJS
- Page 152 and 153:
Priloga 6: MATRIKA TIPIČNIH DOLŽN
- Page 154 and 155:
MATRIKA TIPIČNIH DOLŽNOSTI V POVE
- Page 156 and 157:
Priloga 8: ORGANIGRAM FAKULTETE ZA
- Page 158 and 159:
Priloga 8b: ORGANIGRAM POVELJSTVA Z
- Page 160 and 161:
KARIERNE POTI V SLOVENSKI VOJSKIČA
- Page 162 and 163:
Priloga 10: PRILOGA I.A - NAZIVI V
- Page 164 and 165:
PRILOGA I.A - NAZIVI V SLOVENSKI VO
- Page 166 and 167:
Priloga 11: GENERACIJSKI PRILIVI IN
- Page 168 and 169:
Priloga 13: DIAGRAM POTEKA KADROVAN
- Page 170 and 171:
Priloga 15: DIAGRAM POTEKA PRIPRAVN