Å tevilka 20, januar 2011 - Carinska uprava Republike Slovenije

EXERCISES1. Evaluate.a. −(3) e. 6 i. −(9)b. − 3 f. − 4j. − 7c. −(−2) g. − − 8k. 10d. − − 2h. −(−5) l. −(14)2. Place the correct symbol, < or >, between the two numbers.a. − 5 7 b. 6 − 2 c. − 4 − 13. Which number has the greater absolute value?a. −5 or 3 b. −2 or 4KEY1. a. −3 d. −2 g. −8 j. 7b. −3 e. 6 h. 5 k. 10c. 2 f. 4 i. −9 l. −142. a. < b. > c. >3. a. −5 b. 4− 5 > 3 4 > − 2Because 5 > 3 Because 4 > 24

[ IZ STROKE ]Pivo, pijača bogovMed vsemi pijačami je pivo na tretjem mestu po svetovni porabi. Obračun trošarine je odvisenod vsebnosti alkohola v pivu.V toplih, a tudi v hladnih dneh se prileže kozarec piva,ki v zmernih količinah pozitivno vpliva na naše počutje.Pivo velja za najstarejšo in najbolj priljubljenoalkoholno pijačo na svetu. Med vsemi pijačami je pivona tretjem mestu po svetovni porabi. Pred njim sta levoda in čaj.Pivo so poznali že stari Egipčani in Mezopotamci, vendarje bilo njihovo pivo drugačno od današnjih vrst.Pivo naj bi izviralo iz Mezopotamije, kjer so ga izdelovaliže v 4. tisočletju pr. n. št. in so ga uvrščali medosnovna živila. V sumerskih tempeljskih državah so vzgodnjem 3. tisočletju pr. n. š. s pivom plačevali delavce.Preprost delavec je dobil na dan liter piva, nižjiuradnik dva litra, višji uradnik in vse njegove žene papo pet litrov piva dnevno.Glavne sestavine piva so voda, slad, hmelj in kvas.Varjenje piva je običajno razdeljeno na osem tehnološkihpostopkov: priprava slada, drozganje, odcejanje,kuhanje, fermentiranje, kondicioniranje, filtriranje inpolnjenje. Slad so namočena, nakaljena in zatem posušenaali pražena žitna zrna. Svetlost piva je odvisna odčasa praženja žitnih zrn, dlje ko se pražijo, temnejše jepivo. Med kaljenjem v zrnju nastajajo encimi amilaze,ki razgrajujejo škrob v vodotopne sladkorje. Hmelj dapivu grenek okus in na organizem vpliva blago pomirjevalno,kvas pa povzroči alkoholno vrenje, v kateremnastaneta etanol in ogljikov dioksid. Ker se sestavine(tudi voda, ki igra pomembno vlogo pri okusu te pijače)od kraja do kraja močno razlikujejo, prav tako pase razlikujejo tudi postopki varjenja, so različne tudi lastnostipiva (okus, barva, stopnja alkohola, pena itd.).Temperatura, pri kateri se posamezno pivo postreže, jeprav tako odvisna od kulture, vrste piva in zahteve pivca.Hladno pivo je bolj osvežilno, toplejše pa razkrivaveč okusa. Načeloma se najhladnejše streže svetlo pivovrste lager, nekoliko manj ohlajeno pivo vrst svetli alein stout pa naj bi se streglo s sobno temperaturo. Ker papivo nima samo bogate preteklosti, temveč predstavljapomemben del fiskalne politike vsake države, poglejmoše, kakšna je trošarino za pivo v Sloveniji.1. julija 2010 se je spremenila trošarina za pivo, vmesnepijače in etilni alkohol. Tako znaša trošarina za pivo10 evrov za 1 % prostorninske vrednosti alkohola naen hektoliter. Obračun trošarine je odvisen od vsebnostialkohola, ki se nahaja v pivu.Graf prikazuje strukturo drobnoprodajne cene piva:0,90 evra, vsebina 0,5 litra, vsebnost alkohola 4,5 %.0,23 €DELEŽ TROŠARINE VDROBNOPRODAJNI CENI0,15 €DELEŽ DDV VDROBNOPRODAJNI CENI0,52 €STROŠKI PROIZVODNJEIN TRGOVSKA MARŽAStroški proizvodnje in trgovska marža 0,52 €Delež DDV v drobnoprodajni ceni 0,15 €Delež trošarine v drobnoprodajni ceni 0,23 €Skupaj 0,90 €No, pa na zdravje!Marijan Hovelja, GCUCARINA.SI | 5

[ ZGODOVINA ] > > > >Carina v antičnem obdobjuPobiranje carin ima zelo dolgo zgodovino. Pojavilo se je že v antičnem času: v Grčiji, helenskemEgiptu, Selevkidskem in Rimskem imperiju, stari Kitajski in stari Indiji. Ena najstarejšihomemb carine je iz poznega Egipta, iz časa faraona Neha, 600 pr. n. š., njena višina pa je bila10 % vrednosti blaga.Carina po svoji osnovni naravi spada med posrednedavke, saj gre za splošno obvezno dajatev, ki bremeniporabo blaga, pri tem pa ta dajatev ni pogojena z neposrednomenjavo oziroma protistoritvijo. Obenem jeposebnost carine v tem, da je eno najstarejših sredstevdržavnega reguliranja trgovine med državami oziromamed velikimi območji v okviru skupne države.Do organiziranega pobiranja carin je lahko prišlo šeletedaj, ko je družba gospodarsko dovolj napredovala,da se je ustrezno razslojila, da je zgradila svoj državniustroj in okrepila svojo trgovino, uvedla splošno plačilnosredstvo in pričela nadzirati obseg trgovanja. Pritem so se načini, organizacija in cilji pobiranja carinskozi čas precej spreminjali. Vsekakor pa carina spadamed pozneje uvedene davčne dajatve, saj so bili prvidavki vezani predvsem na vrednost nepremičnin. Zatonas ne sme presenetiti, da v stari Mezopotamiji in vstarem Egiptu dolgo časa niso poznali carin.Ena najstarejših omemb carine se pojavi v poznemEgiptu v času faraona Neha, 600 pr. n. š., njena višinapa je bila 10 % vrednosti blaga. Z vzponom gršketrgovine in grške pomorske plovbe se je pojavila carinipodobna dajatev phoros, ki so jo plačevali ob uvozuali izvozu. Starogrška carinska dajatev je bila nizka, leokrog 2 % od vrednosti blaga, a se je v času vojn lahkoprecej povišala.Večanje potreb po javnih financah se je krepilo v časih,ko se je razširila trgovinska menjava ali ko se z vojnamini bilo mogoče dokopati do novega plena. Zato nipresenetljivo, da je do naraščanja carinskih obdavčitevprišlo neposredno po vzponu helenskega sveta konec4. stoletja pr. n. š. Ta svet, ki je vase vsrkal tudi Egiptin Mezopotamijo, je nekaj naslednjih stoletij težil hkulturni in trgovinski integraciji. Organiziranje stalnecarinske službe pa je bilo za helenistične vladarje tudiv teh razmerah še vedno precej drago. Zato je od uvedbenajzgodnejših carin prevladoval sistem zakupništva.Država je s posameznimi gospodarskimi združbamisklenila zakupno pogodbo, zakupnik pa je imel pravicodo pobiranja carin, pri čemer ga je k iznajdljivostispodbujala pravica do določenega dobička. Kljubzakupništvu je bilo pobiranje carin vezano na obstojdržave.EgiptZa primer iz helenskega sveta lahko vzamemo ptolemajskiEgipt. Država je uveljavila celo prave zaščitnecarine za uvoz olivnega olja, medu in vina. Tako jeEgipt ščitil domače proizvajalce, ki so sicer pridelovaliizdelke slabše kakovosti, a se je iz njihovega bogastva podrugih poteh krepila tudi faraonova hiša. Egipčani sov 3. stoletju pr. n. š. še posebej močno dvignili uvoznocarino za olivno olje iz Grčije in Sirije, saj je uvoznacarinska stopnja dosegala 50 % vrednosti blaga. Takovisoka carinska stopnja pa je povzročila velik razrasthudodelskih združb, ki so tihotapile olivno olje. Prav izptolemajskega Egipta že poznamo kazni za tihotapljenjeoziroma izogibanje plačilu carinske dajatve. Egiptovskaoblast je bila verjetno tudi prva, ki je spoznala,da ima višanje carinskih stopenj svojo zgornjo dopustnomejo. Če jo presežemo, zaradi širjenja tihotapstvanaglo izginjajo gospodarske prednosti zaščitne carine.Zato so višino carinske dajatve na uvoz olivnega oljaEgipčani že kmalu prepolovili, a so bile carine še naprejprecej visoke, med 20 in 25 % vrednosti blaga.6 | CARINA.SI

[ ZGODOVINA ] > > > >stoletje) imperij razdelili na velika carinska okrožja, kiso obsegala po več rimskih provinc. Skupaj jih je bilomed osem do enajst, in sicer Sicilija, Hispanija, Galija,Britanija, Ilirik, Azija, Afrika in Italija, med tem ko jebil Bližnji vzhod najverjetneje razdeljen še na več carinskihokrožij. V carinskih okrožjih so se nahajali številnicarinski uradi, na njihovo čelo pa so Rimljani postavilienega ali dva carinska upravnika (vilicus). Delo carinikovso opravljali bodisi cesarski sužnji bodisi osvobojenicesarski sužnji in po današnjih ocenah je imperijvzdrževal okrog 20.000 takšnih carinskih uradnikov innjihovih družin. Cariniki so se že tedaj delili na višjecarinike (inšpektorje) in na nižje uslužbence.Slovensko ozemljeZahodni in osrednji deli današnje Slovenije so spadaliv italsko carinsko pristojnost, severovzhodni deli pa vveliko ilirsko carinsko okrožje, ki je obsegalo provinceNorik, Panonijo, Dakijo in Trakijo. Ko je cesar Hadrijanna Ptuju zgradil most čez reko Dravo, je mesto postalosedež davčne uprave inobenem eden ključnihcarinskih uradov ilirskegaokrožja. Ptujskicariniki so se rimskimvojakom pridružili pričaščenju Mitre, sončnegabožanstva iranskegaizvora. Na mejimed italskim in ilirskimokrožjem se jena ozemlju današnjeSlovenije nahajala enanajbolj poznanih ilirskihcestninskih, poštnihin carinskih postaj– Trojane. Tam jenižji carinski uslužbenecEvtih dal postavitimarmorni oltar, posvečenbogu Mitri.Tako je izgledal rimski carinik.Avtor: Willmann Werner,Wikimedia CommonsRimske carine so bilevisoke predvsem na zunanjihmejah. Najvišjestopnje so imeli navzhodni meji, od koder so tekle trgovske poti proti Perziji,Indiji in Kitajski in kjer je še od helenističnih časovobstajala tradicija visokih carin. Tod je uvozna carinskastopnja dosegala kar okrog 25 % vrednosti blaga. Drugačneso bile razmere v notranjosti, kjer so bile carineznatno nižje. V hispanskem carinskem območju so sena primer gibale le med 2 in 2,5 % vrednosti blaga,v ilirskem carinskem območju pa med 2 in 5 % ali leizjemoma do 10 % vrednosti blaga. Takšne višine carinniso zavirale trgovine in so zato bile ustrezno sredstvorimske fiskalne politike.Načeloma je bilo plačilo carine obvezno za vse uvoženotrgovsko blago, vključno s sužnji. Kadar so carinikiodkrili neprijavljeno blago, je bilo takšno blago takojzaseženo v korist rimske države.Rimska carinska politika je poznala carinske oprostitve.Veljale so za tisto blago, ki je bilo namenjenoosebni uporabi, razen za luksuzno blago in lepe sužnje,ko je bilo v vsakem primeru potrebno plačati carinskedajatve. Carinska oprostitev je veljala tudi za blago,ki so ga uvažali ali izvažali vojaki, vendar ne, če so ganameravali prodati. Tretja vrsta carinskih oprostitev jebila vezana na izvoz in uvoz blaga, ki je bilo v lasti rimskedržave, pri čemer je moral guverner province izdatilistino z navedeno kvoto za izvoz/uvoz, cariniki pa somorali paziti, da kvota ni bila presežena.Prva carinska tarifaVrhunec v razvoju rimskega carinskega sistema nedvomnopredstavlja uvedba prve poznane carinske tarifena svetu, ki se je oblikovala na vzhodu cesarstva, v pomembnemtrgovskem središču Palmiri. To mesto je ležalona začetku prometnih poti proti azijskim in arabskimdeželam, zato se je prav tam pojavila potreba pokompleksnejšem carinskem sistemu. Obenem je Rimpooblastil Palmiro za samostojno pobiranje davščin inmitnin. Palmirska tarifa iz leta 136 je odredila stopnjedajatev za naslednje leto. Te so bile nižje za blago širokepotrošnje in višje za luksuzne dobrine, prav tako so biletranzitne carine precej višje od uvoznih. V 2. stoletjuje Rimski imperij pričel zahajati v vse večjo gospodarskokrizo, zaradi česar se je razvoj rimske carine ustavil.Če so v zgodnjem cesarstvu carine ostajale zmerne, sose v poznem cesarstvu zaradi prazne državne blagajne8 | CARINA.SI

[ ZGODOVINA ]pričele zviševati; tako so se v 4. stoletju verjetno dvignileza 4- do 5-krat in dosegle učinek prohibicije, karje povzročalo zastajanje trgovanja. Velik udarec za carinskoslužbo, katere obstoj je pogojen z naprednejšodržavno ureditvijo, je bil nastajanje kolonata, zlasti vZahodnorimskem cesarstvu pa tudi zamiranje trgovinein propadanje mest.V naslednji številki glasila bomo spoznali carinsko zgodovinov srednjem veku.Viri:Boštjan Hepe, CU Ljubljana• ASAKURA, Hironori. 2003. World history of thecustoms and tariffs. Bruselj: World Customs Organization.• BOVO Elisabeta et al. 1997. Veliki imperiji. Ljubljana:Mladinska knjiga (Zbirka Človek in čas).• BOŽIČ et al. 1998. Zakladi tisočletij: ZgodovinaSlovenije od neandertalcev do Slovanov. Ljubljana:Modrijan.• CASSON, Lionel. 1991. The ancient mariners: seafarersand sea fighters of the Mediterranean in ancienttimes. New Jersey: Princeton University Press.• CHEN, Shao-Kwan. 2008. The System of Taxationin China in the Tsing Dynasty, 1644-1911. NewYork: BiblioBazaar, LLC.• DUNCAN-JONES, Richard. 2002. Structure andScale in the Roman Economy. Cambridge: CambridgeUniversity Press.• LOUIS, Paul. 2006. Ancient Rome Ancient Romeat Work: An Economic History of Rome from theOrigins to the Empire. Velika Britanija: Taylor &Francis, Routledge.• REDDY, Krishna. 2008. Indian History for theUPSC Civil Services Preliminary Examinations.New Delhi: Tata McGraw-Hill.• ROSTOVTZEFF, Michael Ivanovitch. 1967. Thesocial & economic history of the Hellenistic world.Oxford: Clarendon Press.• SIDEBOTHAM, Steven E. 1986. Roman economicpolicy in the Erythra Thalassa, 30 B.C.-A.D. 217.Leiden: E. J. Brill.• SIMONIČ, Vladislav et al. 2008. Srednjeročni planobčine Hajdina. Hajdina.• SMITH, William. 1853. Dictionary of Greek andRoman Antiquities. London: Walton and Maberly.• ŽIBERT, Franc. 1993. Teorija javnih financ. Ljubljana:Uradni list Republike Slovenije.Anonimni telefon že pred 600 letiBenečani so se v 15. stoletju borili proti tihotapcem na domiselen način. Z levjimi usti. Lepprimerek anonimnega »telefona« je tudi v Kopru.Beneška republika je v zgodovini vzpostavila pravi imperij,ki je zajemal Dalmacijo, južno jadransko obalodo Krete in Cipra, na severu je segal do Alp, na zahodupa vse do Milana. Višek svoje moči je dosegla v 15.stoletju. Benetke so s pomorskim trgovanjem povezovaleEvropo z Vzhodom, obvladovale so trgovino obJadranskem morju in v vzhodnem Sredozemlju. Takoso dobile izjemno bogastvo, ki pa ga je bilo treba učinkovitonadzirati in upravljati z njim.Za blago, ki je prispelo v republiko, je bilo treba plačatidavek na uvoz, za blago v tranzitu tranzitni davek,nato še davek na potrošnjo. Poleg tega so bile še drugedajatve, na primer desetina na povržene jagenjčke inCARINA.SI | 9

[ ZGODOVINA ] > > > >Levja usta so bila predal za vlaganje anonimnih prijav tihotapcevin podkupljivih uradnikov.kozličke itd. Vzporedno se je razbohotilo tihotapstvo,predvsem so tihotapili olje, vino, sol, slane ribe, pa tuditobak in žito. Z višanjem dajatev in različnih omejitevse je povečevala tudi korupcija v občinskih upravah.Da bi čim bolj omejili tihotapstvo in preprečili korupcijo,so poleg poostrenih neposrednih kontrol nakopnem in morju, na glavnih trgih mest v Beneški republiki(tudi v Kopru) postavili kamnite plošče z odprtino.Podobne so bile današnjim poštnim predalom,namenjene pa so bile anonimnim prijavam oz. ovadbamtihotapcev in podkupljivih občinskih uradnikov.Te predalnike so poimenovali »bocce di leone« (levjausta). Na njih so bili upodobljeni levi z odprtimi usti,ki so služila kot odprtina za vlaganje ovadb.Za ilustracijo naj povem, kakšne so bile kazni za tihotapcein podkupljene uradnike. Za manjše prekrške sobile predvidene denarne kazni – globe, za večje prekrškepa sta bila predvidena zaplemba vsega imetja in izgoniz republike. Predvidena je bila tudi smrtna kazen,predvsem v primerih prebega steklarskih mojstrov izMurana, ki so s seboj odnesli svoje znanje o oblikovanjustekla (današnja intelektualna lastnina – know--how).Kamnita plošča za anonimne ovadbe v Kopru.V Kopru je kamnita plošča za anonimne ovadbe vgrajenav zid v podhodu na začetku Čevljarske ulice izsmeri Titovega trga.Na vrhu plošče je napis PRIJAVE, spodaj sledi besedilo:»Po obredu in tajnosti njegovega ecc. odbora Xrazr. za sajenje in tihotapstvo tobaka in proti »velikimribam« ponarejanja v tem mestu in regiji.«Na spodnjem delu plošče je zapisano: »Anonimne prijavezoper tajnike, njihove pomočnike in druge uradnike,ki izvajajo posle v nasprotju z zakoni ter izvajajoizsiljevanje in podobno v nasprotju s kazenskim pravosodjem.«Na tretji plošči je napis: »Anonimne prijave za sol«, sajje bila sol najbolj občutljivo blago tistega časa na temobmočju.Pa naj rečejo, da smo si mi izmislili anonimni telefonali intelektualno lastnino.Addiscunt iuvenes, quod cecinere senes. (Mladi se naučijotega, kar so stari peli.) Latinski izrek.Djuro Potočnjak s pomočjoKlavdije in Sebastiana, CU KoperFoto: arhiv CU Koper10 | CARINA.SI

[ DOGODKI ]Najvišje priznanje za Igorja Peternela iz Generalnegacarinskega urada.Prejemniki priznanj 2010 z generalnim direktorjem.Vaja vodnikov in psov v Carinskem uradu SežanaDelavci Mobilnega oddelka Sežana smo 24. novembra2010 organizirali redno mesečno skupno vajovodnikov in službenih psov za specialistično uporabo.Ko smo se vodniki in drugi udeleženci zjutrajzbrali v sejni sobi urada, so sledili uvodna pozdravadirektorja Carinskega urada Sežana Milivoja Novičain podžupana Občine Sežana Boža Marinca terpredstavitev carinskega urada.Potem smo se preselili v skladišče, kjer je moral vsakvodnik s psom preiskati določen prostor, v kateremje bilo na paletah naloženo različno blago. Med blagomje bil skrit vzorec heroina.Uspešno opravljeni vaji v objektu je sledilo delo naparkirišču gradbenega podjetja. Vodnike in pse ječakala preiskava tovornih vozil, v katerih je bil skritGasilska fotografija udeležencev. Foto: Žarko VolkCARINA.SI | 13

[ DOGODKI ] > > > >kokain. Tudi pri tej vaji so se vodniki in psi uspešnoizkazali. Nadaljevali smo z vajo poslušnosti, pri katerise prikaže ubogljivost psa na ukaze vodnika.Vaje so se udeležil vodniki Darko Vavpotič iz CULjubljana, Peter Maček iz CU Brežice, KristjanBembič iz CU Koper, Marjan Kirbiš iz CU Maribor,Štefan Kuhar iz CU Murska Sobota, Andrej Lesjakiz CU Celje in Marko Medved iz CU Sežana, vsis svojimi štirinožci, inštruktor Oddelka za šolanjeslužbenih psov Gmajnice Igor Parežnik z bodočimavodnikoma iz CU Jesenice in CU Nova Gorica, polegnjih pa tudi predstavnika GCU Dušan Rajgelj inTomaž Suša.Skupna ocena sodelujočih je, da je bila vaja dobroorganizirana in uspešno izvedena, da so tako psikot vodniki dobro usposobljeni, kar je osnova za šeuspešnejše delo v bodoče.Namen rednih mesečnih vaj je pripomoči k uspešnemudelovanju psov in njihovih vodnikov v dejanskihsituacijah, omogočajo izmenjavo izkušenj med vodniki,poenotenje dela in odpravo morebitnih napak.Fotoreportažo z vaje si oglejte na zadnji straniglasila.Marko Medved, CU SežanaMoja nova sodelavka Rea6. september 2010, ura je pet zjutraj, zbudim se nervozen. Pripravim se za službo. Oblečemuniformo, se počešem, še kanček parfuma, uredim vse ostale formalne in neformalne zadeve,ker … dobim novega sodelavca. In to ne kar nekega sodelavca. Sodelavko!Za sprejem sodelavke pa moramo biti fantje karsedalepo pripravljeni. Odpravim se na pot. Na avtocestisledim izhodu Brezovica, pri podvozu pod avtocestozavijem desno, zagledam železniški prehod … Človekv takem bližanju novi sodelavki postane že rahloživčen, ker ga skrbi, ali se je dovolj dobro pripravilna sprejem. Po nekaj kilometrih prispem pred velikkompleks policijskega oddelka za šolanje službenihpsov v Gmajnicah. Pred vrati je zvonec. Pozvonim.Oglasi se prijazen vratar: »Pasja šola, prosim.« Takratsem se zavedel, da se je začelo moje šolanje zavodnika psa. In da me za vrati čaka nova sodelavka,spet ženska, ki bo »lajala« name. Ampak nič hudega,vedel sem, da mi bo predana.Kmalu po mojem prihodu sta se mi pridružila še dvabodoča vodnika psov, prvi je prišel Bojan Grintovz Gorenjske, drugi je bil Koprčan Marko Močinič.Prvi naj bi prevzel psa, ki ga je prej uporabljal vodnikPrimož Glavič, kolega iz Kopra pa je bil predvidenza vodnika edinstvenega psa v Sloveniji – zaodkrivanje tobaka in cigaret.Ob prihodu v Gmajnice sta nas pričakala MarkoMedvešek in Andrej Muhvič iz policije. Povabila stanas v predavalnico, kjer sta nam razložila, kako potekatadelo in šolanje. Predstavila sta nam inštruktorja,s katerimi smo sodelovali naslednje tri mesece– to sta bila Marjan Levstik in Igor Parežnik. Pokončanem uvodnem delu je sledilo še spoznavanjenaših novih sodelavk in sodelavcev.Bojanu so dodelili belgijsko ovčarko po imenu Tisa,ki jo bo moral voditi skozi celoten proces šolanja.Njegov pes Ferdl namreč velja že za veterana medpsi, tako da se je moral izšolati samo vodnik. Markoje dobil prav tako čudovito ptičarko, ki sliši na14 | CARINA.SI

[ DOGODKI ]ime Kora. Psička je zelo elegantna, velika in prijazna.Ostal sem še jaz, Rok. Dodelili so mi belgijskoovčarko z imenom Rea.Inštruktorja sta nam povedala, da prvi teden še nebomo delali zelo natančno, ker se morajo psičke najprejnavezati na nove vodnike. Tako smo s psičkamihodili na sprehode, z njimi vadili odpoklice in podobno.Seveda smo opravili tudi osnovni trening.Začeli smo z manjšimi, lahkimi treningi iskanja,pri katerih je bila poleg droge še žogica ali »kongo«.Aha, tega še nisem povedal. Psov za iskanje drogene drogirajo, kot nekateri zmotno mislijo. Pes iščežogico ali drugo igračo in psa skozi serijo treningovsamo pripravijo do tega, da si zapomni, da je zravendroge vedno žogica. Se pravi, če pes odkrije drogo,se bo vodnik z njim poigral. Pasja motivacija je torejigra, inštruktorji morajo psu le pokazati, pri kateremvonju je skrita žogica.V naslednjih dneh smo trenirali na raznih lokacijah,tako da so psi izgubili strah pred objekti, vozili aličem drugim. Čakalo nas je še šolanje o veterini, ki gaje izvedel mag. Rok Pelc. Poučili smo se o boleznihpri psih, nevarnostih in prvi pomoči psu.Po prvem vmesnem preizkusu smo bili vsi vodnikisamozavestnejši, saj so se naši psi odlično odrezali.Sledile so samo še kondicijske priprave psa. Vsetežave pri psih sta naša inštruktorja rešila že v nekajtreningih, kar kaže na njuno veliko izkušenostin poznavanje psov. Skozi celoten proces šolanja stanam delila tudi nasvete in priporočila, kako ravnativ posameznih primerih.Pozneje so policijski inštruktorji okrepili svoje vrsteše s carinskim sodelavcem Primožem Glavičem. Pomagalnam je s svojimi izkušnjami s terena, ko je bilše s psom Ferdlom.Moja nova sodelavka belgijska ovčarka Rea.Foto: arhiv CU Nova GoricaŠolanje se je hitro končalo. Zaključne preizkusesmo imeli 8. in 9. decembra 2010. Vse smo opraviliodlično, za kar gre zahvala inštruktorjem in našimpasjim sodelavcem, pa tudi mi smo šolanje opraviliz veliko zavzetostjo in veseljem.Zdaj smo polni znanja in želje po delu nazaj v svojihdelovnih okoljih. Svojo novo sodelavko Reo semže predstavil kolegom v carinskem uradu. Postala jeprava ljubljenka in vsi jo z veseljem srečajo in pozdravijo.Zdaj pa hitro k čisto pravemu in resnemudelu, saj si kot vsakdo tudi mi želimo, da bi biliuspešni.Rok Mikuž, CU Nova GoricaCARINA.SI | 15

[ IZMENJAVE ] > > > >Delovni obisk v RigiOd 30. novembra do 2. decembra 2010 sva Ivan Živkoin Katarina Hrovatin Maraž v okviru programa Carina2013 spoznavala delo latvijske carine na področju tranzitnihpostopkov. Najin obisk sta vodili kolegici Ilona Kazaka,odgovorna za zaključevanje tranzitnih postopkov zzvezkom TIR, in Gita Viksne, vodja oddelka za pomočuporabnikom za področje NCTS-a.Temeljni cilj najinega obiska je bil spoznavanje dela latvijskecentralne tranzitne pisarne oziroma oddelka zakontrolo tranzita in izvoza. Sestavlja ga pet enot: obdelavadokumentov, poizvedbe o nezaključenih tranzitnih postopkih,izterjave, vzdrževanje NCTS-a, kontrola izvoza.V primerjavi s slovensko centralno tranzitno pisarno jedelo v latvijskem oddelku veliko bolj specializirano, medtemko pri nas ena oseba vodi nezaključen tranzitni postopekod začetka do konca.Statistično gledano Latvija beleži enako število tranzitnihpostopkov kot mi, ima pa bistveno manj poizvedovalnihpostopkov, še manj pa nezaključenih postopkov – približnopet do šest na mesec. Najverjetneje je to posledica vrstetranzitnih postopkov. Večina jih poteka iz pristaniščav Rigi proti Belorusiji, kamor pa je skoraj nemogoče vstopitibrez zvezka TIR. Zvezek TIR se za tranzitni postopeknamreč v Latviji zelo uporablja. Pomembnejše je dejstvo,da skoraj ne beležijo pritožb na odločitev carinskega urada,saj glavni zavezanci brez obotavljanja poravnajo obveznosti,ki izvirajo iz nezaključenega tranzitnega postopka.Pri tem ne morem prezreti dejstva, da je njihova odločba oobračunu dajatev, ki izvirajo iz nezaključenega tranzitnegapostopka, napisana na treh do štirih straneh in ne na najmanjsedmih, kot jih veleva slovenska zakonodaja.Sicer pa sta naju gostiteljici popeljali tudi po glavnemmestu Latvije – Rigi. Zelo lepo mesto iz srednjega vekaje prava paša za oči. Prijetno si je bilo ogledati večinomaobnovljeno srednjeveško arhitekturo, na kateri sovjetskaokupacija ni pustila prevelikega pečata. Za neukega popotnika,ki se odpravlja v Rigo, pa velja opozorilo, da ježivljenje tam za naš standard zelo drago. V starem deluRige stane običajna črna kava približno 2,20 evra.Če sem poštena, moram priznati, da mi je najbolj ostalv spominu neizmeren mraz, ki je vladal v dneh najinegaobiska v Rigi. Ob izhodu iz letališke stavbe nas je pričakalokar –15° C, in to ob 4. uri popoldne. Zvečer se je temperaturaspustila na –19° C. Tako je bilo skoraj vse tri dni.Za Primorca, vajenega zimskih vsaj 9 stopinj nad ničlo, soto za preživetje človeka skoraj nemogoče razmere.Katarina Hrovatin Maraž, CU Nova GoricaFoto: arhiv CU Nova GoricaVodja izpostave Rīgas brīvostas MKP Lauris Mičulis z IvanomŽivkom in avtorico prispevka.Z delavci izpostave MKP 0206.16 | CARINA.SI

[ IZMENJAVE ]Delovni obisk v NijmegenuNovembra 2010 sem se v okviru programa Carina 2013 udeležil delovnega obiska pri nizozemskicarini, kjer sem obiskal sedež sektorja za poreklo v Nijmegenu. Osnovni cilji obiska so biliizmenjava izkušenj in dobre prakse, seznanitev s potekom predhodnih kontrol v primeru izdajedovoljenj pooblaščenim izvoznikom in naknadnih kontrol imetnikov dovoljenj za poenostavljenpostopek potrjevanja porekla blaga ter preverjanje zahtevkov o naknadnem preverjanju državpartneric.Ob prihodu me je sprejel gostitelj Gert van't Spijker,svetovalec v sektorju za poreklo v Nijmegenu.Najprej sem spoznal nizozemsko carinsko upravo, kizaposluje 5.000 ljudi in ima poleg sedeža v Rotterdamuše osem regionalnih centrov, eden izmed njihje Nijmegen. Obravnavali smo problematiko t. i.balkanske kumulacije in Sporazum o prosti trgovinimed EU in Republiko Korejo, ki bo začel veljati1. julija 2011. Glavne naloge sektorja za poreklo sonaknadne kontrole potrdil o poreklu, plačila v primerunegativnega rezultata preverjanja dokazil, preverjanjeizdanih potrdil o poreklu na zahtevo državpartneric, izdaja zavezujočih informacij o poreklu,izdaja dovoljenj za pooblaščene izvoznike ter strokovnapomoč carinskim uslužbencem in gospodarskimsubjektom.Carinski urad v nizozemskem Nijmegenu.Gert vant´ Spijker je predstavil urad v Amersfoortu,ki je ena izmed izpostav regionalnega centra v Nijmegenu.Obisk se je pričel s predstavitvijo dela napodročju izdaje in kontrole dovoljenj pooblaščenihizvoznikov v Sloveniji, čemur je sledila daljša predstavitevEverta Stolmana, ki je zaposlen v oddelku zaizdajo dovoljenj za pooblaščene izvoznike, dovoljenjza postopke z ekonomskim učinkom in dovoljenj zacarinske poenostavitve pri uvozu in izvozu. Oddelekopravi predhodno kontrolo in prvo naknadnokontrolo v roku šestih mesecev po izdaji dovoljenja.Po opravljeni prvi kontroli se dokumentacija predaoddelku, ki opravlja poznejše kontrole imetnikovdovoljenj. Predstavil je način dela in poudaril vlogogospodarske zbornice v postopku izdaje dovoljenj.Sledil je obisk v oddelku za ponaredke in prevare,kjer je Huub Langeweg pojasnil njegovo vlogo. Prekrškipošiljk do 25 kosov se obravnavajo v uradu,ostali prekrški se posredujejo sodišču, ki odredi uničenjeponarejenega blaga. Izpostavili so predvsemodlično sodelovanje s podjetji svetovnih blagovnihznamk, ki jim pošiljajo pripomočke za delo. Zaposleniv tem oddelku pridobijo z izobraževanjemcertifikat. Vsakih pet let sledi preverjanje znanja zobnovo certifikata.V uradu v Nijmegenu sem predstavil delo slovenskecarinske uprave in njeno organizacijo s poudarkomna poreklu. Predstavitev je zajemala predhodne innaknadne kontrole pooblaščenih izvoznikov ter preverjanjezahtevkov držav partneric.Delovni obisk na Nizozemskem sem končal z obiskomoddelka za preverjanje pristnosti dokumentov.Jaap Veldhuizen je predstavil metode in načindela oddelka. Na Nizozemskem obstaja šest takšnihoddelkov z desetimi zaposlenimi. Le oddelek v Nij-CARINA.SI | 17

[ IZMENJAVE ] > > > >Moja gostitelja v sektorju za poreklo.megenu ima tri zaposlene in je imel v letu 2009 trimilijone evrov plačil. Poudarili so vrhunsko zaščitosvojih pečatov in dokumentov, s katero so seznanjenile zaposleni v teh oddelkih, skupaj deset ljudi.Vsi zaposleni v oddelku za kontrolo pristnosti dokumentovmorajo opraviti posebno izobraževanje inpridobiti ustrezen certifikat.Mesto Nijmegen leži ob reki Waal, ki je eden večjihrokavov delte reke Ren, in je najstarejše nizozemskomesto, saj je leta 2005 obeležilo 2000 let svojegaobstoja. Ima 165.000 prebivalcev in je hkrati sedežUniverze Radboud, ki je bila ustanovljena leta 1923.V mestnem muzeju Valkhof je na ogled stalna zbirkazgodovinskega razvoja mesta. Med drugo svetovnovojno je bilo mesto slučajno cilj bombardiranja zavezniškihsil, tako da so bile uničene številne zgodovinskestavbe. Zanimivost Nijmegena je tudi, da imaprav tako kot Maribor predel, ki se imenuje Lent.Tako so ob reki Waal namreč poimenovali del, kjerpristajajo ladje. Po njej poteka gost rečni promet, sajje pomembna prometna žila med nemškim Porurjemin pristaniščem Rotterdam, kjer letno pretovorijoveč kot 400 milijonov ton blaga.Čeprav sem na Nizozemsko prispel pozno ponoči,me je takoj prevzela odlična organizacija njihovihjavnih prevoznih sredstev. Nizozemske železnice vozijoz amsterdamskega letališča pozno v noč, vlakiso pogosti in zelo točni, obvestila za potnike vednov nizozemskem in angleškem jeziku, na vsakem peronuso potniku na voljo omarice za prtljago. Velikavečina prebivalcev uporablja za prevoz na deloTradicionalno prevozno sredstvo na Nizozemskem je kolo.dve sredstvi: tradicionalno nizozemsko kolo in vlak.Pred vsako železniško postajo so garažne hiše za kolesa.Prvi stik z domačini je bil spodbuden, saj so me vsi vsektorju zelo lepo in predvsem sproščeno sprejeli. Vnizozemski carini so zaposleni ljudje iz različni delovsveta in različnih veroizpovedi ter so temu primernourejeni in oblečeni. Do uniforme je upravičen le deluslužbencev, tisti, ki lahko osebe legitimira. Ker jev regionalnem uradu v Nijmegenu zaposlenih tudinekaj invalidov, so jim uredili dostop do delovnegamesta in odstranili vse ovire. Omogočili so jim tudi,da delo opravljajo od doma, prek računalniške povezave,štiri dni v tednu, en dan pa pridejo na delov urad. Vsi davčno-carinski uradi imajo lastno restavracijo,kjer je kosilo neverjetno poceni, tudi za slovenskižep, povsod v stavbi pa so na voljo brezplačniavtomati za kavo, čaj in vodo.Po prisrčnem slovesu od nizozemskih kolegov inpovabilu v Slovenijo sem se odpravil proti Amsterdamuin naprej proti Bruslju, od koder sem poleteldomov. Ker se je ponudila prilika, sem vsakemumestu kljub deževnemu in vetrovnemu vremenunamenil po en dan. V Amsterdamu sem se popeljalpo kanalih, nad katerimi se dvigajo ozke in visokehiše, pretežno zgrajene med sredino 17. in koncem19. stoletja, ko je bila Nizozemska trgovska velesila.Če popotnika pot zanese v Amsterdam, si je vrednoogledati Rijksmuseum in Van Goghov muzej, kjer jerazstavljenih prek 200 del tega umetnika, hkrati pamuzej predstavlja pravo učno uro o Van Goghu.18 | CARINA.SI

[ IZMENJAVE ]Kot »evropski birokrat« sem izkoristil priložnost insi ogledal še Bruselj, kjer so me prevzele ozke ulice,ki obkrožajo Grand place z mestno hišo in številnimičokoladnicami, ter se pozno zvečer preko Frankfurtavrnil v Gradec.Amsterdam je mesto kanalov, nad katerimi se dvigajo ozkein visoke hiše.Delovni obisk na Nizozemskem je bila moja prvatovrstna izkušnja in ob odhodu sem imel cmok vgrlu. A nizozemski kolegi so bili odlični gostitelji,sproščeni, komunikativni in brez predsodkov. Lahkosklenem, da mi je ta izkušnja zelo koristila, saj semspoznal delo kolegov, ki imajo na področju poreklablaga izjemne izkušnje in so jih pripravljeni posredovatidrugim državam članicam. Hkrati sem spoznalmiselnost okolja, ki je že stoletja v središču trgovskihtokov, odprto na vse strani naše oble. Boljšeizkušnje si nisem mogel želeti. Ob tem ugotavljam,da v Sloveniji kljub materialnim omejitvam delamodobro, celo zelo dobro, na številnih področjih smocelo dobro opremljeni. Marsikaj pa je mogoče še izboljšatiin cilj teh izmenjav je, da vidimo, kje moramostopiti korak naprej.Aleš Vrščaj, CU MariborFoto: Aleš VrščajV Carinskem uradu Michalovec na SlovaškemV okviru programa Carina 2013 sem bil od 6. do10. septembra 2010 na delovnem obisku v carinskemuradu Michalovec na Slovaškem. Namen mojegaobiska je bil pridobiti izkušnje in spoznati slovaškodobro prakso pri carinskih postopkih. Uradima pet mejnih izpostav in štiri notranje izpostave.V njem je zaposlenih 444 pooblaščenih uslužbencev,ki opravljajo vsa dela, povezana s carinskimi postopkiin pokrivajo področje meje Evropske skupnosti zUkrajino. Moja gostitelja sta bila Luboš Smriga inMichael Čuhrač.Mejne izpostave z Ukrajino so:• Čierna nad Tisom (železniški potniški in tovornipromet),• Matovce (železniški tovorni promet),• Vyšne Nemecke (cestni tovorni in potniški promet),• Ubla (cestni potniški in tovorni promet vozil do3,5 t nosilnosti),• Velke Slemence (pešci in kolesarji).Notranje izpostave so:• Dobra TCT (blagovna izpostava),• Michaluovce (blagovna izpostava),• Trebišov (trošarinska izpostava).Prvi dan obiska sem spoznal carinski urad Michalovcein njegove oddelke: pravni oddelek, carinskioddelek, oddelek za naknadno kontrolo, oddeleknotranje kontrole, kadrovski oddelek, oddelek zagospodarstvo in logistično službo, oddelek za informacijskotehnologijo, oddelek za organizacijo, oddelekza trošarine, oddelek za posebno tehnologijo(mobilne enote) in oddelek lokalne analize tveganja.Največje težave na mejnih prehodih so čakalni dobeCARINA.SI | 19

[ IZMENJAVE ] > > > >in kršitve pri uvozu cigaret, goriva, mesa in mlečnihizdelkov.Drugi dan smo obiskali podjetja Bel (proizvodnjasira), Siemens (proizvodnja električnih motorjev inčrpalk) in Yazaky (proizvodnja električnih kablov zaosebna vozila). Podjetje Bel se ukvarja s proizvodnjotopljenega sira. Ogledal sem si proces izdelave. Izvozblaga z izvoznim nadomestilom so uporabljalido januarja 2010 in so ga izvajali v skladu z predpisi(najava v 24 urah, vložitev izvozne deklaracije inpregled blaga v skladu z odločitvijo carinika). Blagovečinoma dobavljajo v druge države članice Evropskeskupnosti. V tretje države izvažajo prek hčerinskegapodjetja v Franciji.Podjetje Siemens proizvaja električne motorje inčrpalke za gospodinjske aparate (za sušilne, pralnein pomivalne stroje). Podjetje je prvo na Slovaškempridobilo potrdilo AEO. V podjetju imajo carinskioddelek in vse carinske postopke opravljajo v prostorihpodjetja. Postopek pridobitve potrdila in postopekcarinjenja blaga je popolnoma enak kot prinas. Siemens dobavlja blago v druge države članicein tudi izvaža v tretje države.Podjetje Yazaki se ukvarja s sestavljanjem kompletaelektričnih kablov za osebna vozila. Ker ima podjetjepodpisano pogodbo s koncernom BMW, nimajonobenega opravka s carinskimi zadevami.Obiskali smo tudi trošarinsko izpostavo Trebšov introšarinsko skladišče Progress Trading a.s. Obdelujejooziroma skladiščijo naftne derivate in drugamineralna olja. Pri prevzemu naftnih derivatov senatančno kontrolirata količina in kakovost. Predenblago pošljejo iz skladišča na trg, morajo skupaj spredstavnikom carine odvzeti vzorec blaga in ga poslativ analizo. Za blago, ki zapusti skladišče oziromagre v prodajo, je potrebno obračunati trošarino.Obračun in kontrola plačil se ne razlikujeta dosti odslovenskega sistema.Notranja izpostava Dobra TCT se ukvarja s sprostitvijoblaga v prost promet, tranzitnim postopkom,odpiranjem zvezka TIR, izvoznim carinjenjem terpretovorom blaga v cestnem tovornem prometu inzabojnikov, pripeljanih z vlaki. Izpostava ima tudinadzor nad devetimi carinskimi skladišči. Izvoznipostopki in tranzitne deklaracije se obdelujejo z elektronskimsporočilom. Blago se sprosti v prost prometz vložitvijo pisne deklaracije. Pri izdaji potrdilao poreklu blaga za tretje države upoštevajo izjavedobavitelja in pogoje za pridobitev preferencialnegaporekla.Četrti dan smo se napotili na cestno mejno izpostavoVyšne Nemecke. Mejni prehod ima pet vstopnihin pet izstopnih pasov za osebna vozila in avtobuse.Posebej imajo zgrajene dva izstopna in tri vstopnepasove za tovorna vozila. Blago na vozilih sproščajosamo v carinski postopek tranzita do notranje izpostave.Pri izstopu iz Skupnosti so večinoma v uporabizvezki TIR. Pri vstopu v Skupnost sta nameščenaportalni detektor in stacionarni skener, čez kateregaMejni prehod Vyšne Nemecke ima pet vstopnih in pet izstopnihpasov za osebna vozila in avtobuse ter dva izstopna intri vstopne pasove za tovorna vozila.Matovce je mejni prehod samo za železniški tovorni promet.20 | CARINA.SI

[ IZMENJAVE ]usmerijo vsako polno vozilo in na osnovi analize tveganjatudi prazno tovorno vozilo. Lahko povem, daje skener v veliko pomoč carinikom pri odkrivanjuskritega in neprijavljenega blaga.Matovce je mejni prehod samo za železniški tovornipromet. Mejna izpostava nadzoruje vstop blaga,tranzit blaga, izstop blaga in dve carinski skladišči.Posebnost pri železniškem prometu je, da pri izstopuin vstopu ne uporabljajo CIM, ampak SMGS. Obvstopu kompozicije sta nameščena portalni detektorin stacionarni skener za pregled tovornih vagonov.Blago prispe s SGMS, agent slovaških železnic pavloži papirje za carinski postopek, in sicer:• za carinski postopek tranzita v Slovaško T1 inSMGS;• za carinski postopek tranzita v državo članicoEU T1 in CIM (vagone z dvigalom dvignejo inpostavijo na drugo podvozje);• za carinski postopek sprostitve blaga v prost prometIM in CIM.Zadnji dan smo obiskali mejni prehod in izpostavoČirne nad Tisou, kjer kontrolirajo železniški potniškiin tovorni promet. Ob vstopu je nameščen portalnidetektor. Pri postopku vstopa blaga agent slovaškihželeznic vloži skupno prijavo za vsako kompozicijoin se mora odločiti, kateri carinski postopek bo uveljavljal.Pri izvozu blaga iz Skupnosti obstajata dvanačina:1. Na izpostavo prispe izvozno blago z dokumentomCIM. Če je v polju 58 označen kvadratz x in v polju, rezerviranem za carino, vpisanaMRN, je CIM izvozna carinska deklaracija.CIM se zamenja s SMGS.2. Na izpostavo prispe izvozno blago z dokumentomCIM. V polju 58 kvadrat ni izpolnjen inCIM spremlja SIL. SIL se razbremeni in CIMzamenja s SMGS.Mejni prehod Velke Slemence je namenjen pešcem inkolesarjem.Izpostava ima dvanajst tirov za pregled, pretovor indotovor carinskega blaga, naloženega na tovorne vagone,ter tri tire za pregled in prečrpavanje blaga izcistern. Izpostava opravlja nadzor nad šestimi skladišči.Mejni prehod Velke Slemence je namenjen samo pešcemin kolesarjem. Delovni čas mejnega prehoda jeod 7. do 20. ure.Med slovaško in ukrajinsko carino ni elektronskegaobveščanja o poslanem in prejetem blagu. Izvoznipostopki, potrjevanje potrdila o poreklu blaga in postopkiodpiranja zvezka TIR so enaki kot pri nas. Prisproščanju blaga v prost promet je še vedno prisotnapapirna deklaracija.Delovni obisk v carinskem uradu Michalovce innjegovih izpostavah je ponudil izziv, da primerjamorazlične načine dela, potrdimo dobro prakso in sprejemamonovo znanje. Prizadevnima gostiteljema,obema koordinatorkama programa Carina 2013Jani Vahčič in Martini Balajkovi gre zahvala, da sobili program in načrtovani cilji delovnega obiskauresničeni.Siniša Krivokapič, CU BrežiceFoto: arhiv CU BrežiceCARINA.SI | 21

[ IZMENJAVE ] > > > >Delovni obisk kolegov iz Estonije in SlovaškeOd 20. do 22. septembra 2010 sta Sektor za nadzorin preiskave oziroma Analitsko-informacijski oddelekin Carinski urad Koper gostila tri kolegice iz estonskein dva kolega iz slovaške carine. Dve Estonki delujetana področjih analize tveganja, sprostitve blaga v prostpromet, proste cone in organizacije dela v estonski lukiMuuga blizu glavnega mesta Talin, tretja udeleženka paje zaposlena v nacionalnem oddelku za analizo tveganja.Delovno področje slovaških kolegov je analiza tveganjain sistem EORI na območni ravni v carinskemuradu Prešov.Prvi dan delovnega obiska je bil namenjen predstavitviorganiziranosti carinske službe v Sloveniji, Generalnegacarinskega urada in Sektorja za nadzor in preiskaveoziroma Analitsko-informacijskega oddelka. Udeleženciso z zanimanjem prisluhnili predstavitvam ustvarjanjaprofila tveganja, uporabe informacijskih virov prianalizi tveganja in sodelovanja z drugimi državnimiorgani.Drugi dan smo si ogledali delo v Izpostavi Dragonja. Poprijaznem sprejemu so nam vodja izpostave in carinikiprikazali analizo tveganja na lokalni ravni. Estonskekolegice so naslednji dan obiskale Oddelek za analizein kontrole Carinskega urada Koper, kjer so podrobnejespoznale delo carinikov v koprskem pristanišču,slovaškim kolegom pa smo predstavili svojo aplikacijoINFONET. Sledila je še predstavitev delovanja sistemaEORI v Sloveniji. Na koncu smo si ob evalvaciji delovnegaobiska v sproščenem pogovoru izmenjali izkušnje.Za organizacijo obiska bi se rad zahvalil vodstvu Carinskegaurada Koper, carinikom iz Oddelka za analizo inkontrole CU Koper, vodji in carinikom, ki so sodelovalipri predstavitvi dela na mejnem prehodu Dragonja,ter sodelavcem iz Sektorja za nadzor in preiskave.Robert Kos, GCUFoto: Robert Kos in arhiv Izpostave DragonjaUdeleženci so z zanimanjem prisluhnili predstavitvamustvarjanja profila tveganja, uporabe informacijskih virovpri analizi tveganja in sodelovanja z drugimi državnimiorgani.Na Dragonji so vodja izpostave in cariniki prikazali analizotveganja na lokalni ravni.22 | CARINA.SI

Pohod po koprskem zaledju – Pot za srce< < < < [ ŠPORT IN PROSTI ČAS ]Zanesenjaki v koprskem carinskemuradu smo konec septembra 2010pripravili že tradicionalno srečanjez nekaterimi zastopniki imetnikovintelektualnih pravic. To pot jebilo pohodniško obarvano. V zgodnjemsobotnem jutru, ki nas jekljub močnemu deževju preteklegadne obdalo z jasnino, in pozneje napoti tudi v soncu smo se pohodnikiz vseh koncev Slovenije zbrali vVanganelu in se po blatnem terenuodpravili na pohod. Matjaž, ki si jetraso kljub močnemu deževju prejšnjegadne ogledal, je bil odličenvodič.Cariniki in zastopniki imetnikov intelektualnih pravic skupaj na pohodu po Poti zasrce.Označena Pot za srce omogoča približno tri ure hojepo primorskih gričih, kjer je narava tako drugačna kotv drugih slovenskih pokrajinah. Oljčni nasadi, vinogradi,češnjeva drevesa, borovci, brinje, šparglji, šipek,čudoviti slapi, jezerce in Marezige, znane kot srce deželerefoška, dajejo tej poti še poseben čar. V Marezigah,kjer se je zgodil tudi marežganski upor v času fašizma,smo si pohodniki za kratek čas odpočili (prijazni domačivinar nam je ponudil domač mošt) in uživali včudoviti panorami celotnega koprskega zaliva in okoliceKopra.Vrnitev v dolino je bila posebej prijetna, saj nas je vprijaznem okolju čakala prava domača hrana, ob katerismo se udeleženci srečanja naklepetali in se lepo imelido poznih popoldanskih uric. Za konec smo carinikipripravili gostom ogled koprskega pristanišča in razstavonajzanimivejših ponaredkov, za kar so se še posebejpotrudili sodelavci Oddelka za analizo in kontrole.Vsi skupaj se že veselimo naslednjega srečanja, ki boverjetno spomladansko obarvan, kako in kje pa več vnaslednji številki.Nedjan Jerman, CU KoperFoto: arhiv CU KoperVanganelsko akumulacijsko jezero.Zanimiv kažipot na poti.CARINA.SI | 23

[ NAŠI SODELAVCI ] > > > >Legende carinske službe: Milan ĐuretićNe spomnim se točno, kje sem bil, ko nam je urednica glasila Carina.si Sabina poslalasporočilo, da se pripravlja nova številka in da bi bilo dobro začeti zbirati spomine naših kolegov– legend carine. Takih je kar nekaj, sem pomislil, le kdo bi bil tisti, ki je carinsko službo posebejzaznamoval. Nisem prav dolgo razmišljal in sklenil sem, da se oglasim pri Milanu Đuretiču,dolgoletnem »carinskemu mačku«, ki je zaznamoval carinsko službo še v bivši Jugoslaviji, šeposebej pa v Novi Gorici.Milan Đuretić ali Mičo, kot smo ga klicali prijatelji,se je rodil 25. novembra 1933 v vasi Mojanovići vČrni gori, kjer je končal srednjo ekonomsko šolo.25. maja 1956 se je zaposlil kot pripravnik carinik vCarinarnici Nova Gorica, kjer je ostal do svoje upokojitve31. maja 1996. Tu si je z ženo Jolando kmaluustvaril družino, rodile so se jima hčerke Marina,Milena in Jadranka. Zaradi ženine zgodnje smrti jesam skrbel za otroke. Vlogo očeta je znal kar najboljeopraviti in vse tri hčerke je uspešno pospremil vsamostojno življenje.Naloga povedati o Milanu kar največ na strani inpol, je izjemno težka. Tako razgibana in vsestranskaosebnost, kot je Milan, si zasluži debelo knjigo spominovin prigod.Po opravljenem pripravništvu je zelo hitro napredoval,v carinski službi praktično ni področja, kjer neMilan je bil vedno rad v dobri družbi. Od desne proti levi sona fotografiji Mirko Šešum, Milan Đuretič in Tomo Sekulić.bi delal. Ob delu se je izobraževal in leta 1964 diplomiralna ekonomski fakulteti, tako da je bil edenredkih delavcev z univerzitetno izobrazbo. Pot ga ježe na samem začetku zanesla na področje splošnegain finančnega poslovanja, kjer je bil referent in poznejevodja odseka. Nekaj časa je delal kot referent vreviziji, bil je šef izpostave železniška postaja, opravljalje naloge namestnika upravnika in 20. januarja1964 postal šef Carinske izpostave Rožna dolina, kije bila takrat najpomembnejša izpostava v carinarnici.V osmih letih vodenja je dodobra zaznamovaldelo in življenje v izpostavi. V časih, ki so bili zelodrugačni od današnjih, je bilo treba veliko iznajdljivostiin čuta za ljudi in gospodarstvo, Milan je imeloboje. Leta 1967 je kandidiral za prosto delovnomesto upravnika carinarnice, vendar kljub dejstvu,da je edini izmed prijavljenih kandidatov izpolnjevalpogoje, ni bil izbran.Njegovo življenjsko kariero je posebej zaznamovalodelo šefa odseka za revizijo, ki ga je opravljal od 21.septembra 1972. To najodgovornejše delovno mestov carinarnici je opravljal nad 20 let. Tedaj semga spoznal tudi sam. Kot mlad inšpektor z maloizkušnjami sem bil premeščen v odsek revizije leta1986. Spomnim se, kako me je moj tedanji šef NikolaDučić pripeljal k njemu. Malo nejeverno me jepogledal, saj so bili takrat revizorji izkušeni carinskidelavci in ne mladeniči, ki so komaj okusili carinskiposel. Moram priznati, da sem se Milana bal, takratsem ga prvič videl, o njem pa sem veliko slišal. Kose je pri carinjenju kaj zapletlo, so nekateri lahkopoklicali Milana domov in težavo v trenutku rešili.Milan je bil službi resnično zvest, ob vsaki uri je ne-24 | CARINA.SI

[ NAŠI SODELAVCI ]sebično pomagal komur koli, ki je potreboval njegovnasvet, tudi podjetjem. Moj strah se je kmalu razblinilin v vsej veličini sem občutil Milanovo človeškoširino. Prepričan sem, da se z mano strinjajo vsi njegovipodrejeni, da nam je bil kot lastni oče. Vednoje bil pošten in spoštoval je naše mnenje. Nikoli nebom pozabil, kako zelo rad je videl, da se nisi strinjalz njim, in je prav užival v tem, da se je strokovnospopadel in iskal pravo rešitev.Milan je prav gotovo sodil v skupino največjih strokovnjakovv zgodovini jugoslovanske carine. Mislim,da ga ni bilo carinskega strokovnjaka v Jugoslaviji, kiga ne bi poznal. Bil je carinska legenda, pravi leksikonin poznavalec carinskega sistema. Carina je bilapreprosto njegova ljubezen, s katero je živel praktično24 ur. Po osamosvojitvi Slovenije je svoje znanjenesebično delil naprej in pomagal iskati rešitve zapopolnoma nove izzive vse do svoje upokojitve.Milan je bil šef revizije v najtežjih časih. Prebujajočegospodarstvo se je srečevalo s številnimi preprekamitoge in omejujoče zakonodaje. Potrebno je biloresnično veliko iznajdljivosti in dobre volje, da solahko podjetja kolikor toliko nemoteno poslovala,kupovala novo opremo in se posodabljala. Ni ga večjegapodjetja na severu Primorske, v katerem Milanne bi presedel dolgih ur in pomagal najti rešitev,kako priti do opreme, repromateriala ali rezervnihdelov. Veliko direktorjev in drugih uslužbencev podjetijmi je pripovedovalo, kako veliko razumevanjein čuta za gospodarstvo je imel Milan. Brez njega nebi bilo novih linij, celo novih tovarn. Takrat je bilacarina oblast, ki je gospodarstvu prej kaj otežila kotolajšala, Milan pa nas je vzgajal v duhu zaupanja insodelovanja z gospodarstvom. V strokovnih krogihtakratne Zvezne carinske uprave je bil zelo cenjenin njegova beseda je imela veliko težo. Le malo jebilo navodil, katerih avtorji se niso posvetovali z Milanom.Njegov pristop je dodobra zaznamoval tudimoj poznejši odnos do gospodarstva in vloge carinekot kakovostnega servisa, ki zna pobrati vse dajatvena podjetjem najbolj prijazen način. Danes je taknačin dela povsem samoumeven, včasih je bilo pačdrugače.Milan je bil pokončen in ponosen človek. Svoja stališčaje zagovarjal zelo odločno, za svoje ideale jevečkrat plačal visoko ceno. Nikoli se ni uklonil pritiskom,to sem pri njem posebno cenil in prepričansem, da je to lastnost, ki je ne premoremo vsi. V temduhu nas je vseskozi vzgajal, bodril in cenil, da smobili tudi sami lahko pokončni in odločni.Milan je žal na začetku pisanja tega članka nenadomaumrl, dan pred svojim rojstnim dnem, tako danama ni uspelo srečati se. Prav gotovo pa si v našemglasilu zasluži spomin, zahvalo za svoj dolgoletniprispevek in tudi opravičilo za marsikatero krivico,ki mu je bila storjena. Bil je velik človek in velikstrokovnjak.Stanislav Mikuž, GCUFoto: arhiv CU Nova GoricaNaša Vera je postala upokojenkaSkoraj 33 let v carinski službi v Novi Gorici je trajaladelovna doba Vere Močilnik Gašparin. Od leta1978. Ves ta čas je Vera vodila splošne in finančnezadeve, kakor koli že se je ta del carinske službe vpreteklih dobrih treh desetletjih imenoval.Leta 1998 je Vera postala pomočnica direktorja zasplošne zadeve, tako rekoč desna roka direktorja. Into je dejansko tudi bila v svoji celotni carinski karieri.Zamenjala je štiri upravnike oz. direktorje inkot sama pravi, je z vsemi odlično sodelovala. Kakotudi ne, saj je Vera vzor odgovornosti, resnosti, de-CARINA.SI | 25

[ NAŠI SODELAVCI ] > > > >Vera Močilnik Gašparin ob odhoduv pokoj – nujnost pokojninskereforme.lavnosti in predvsempripadnostislužbi. Svoje deloje jemala skorajpreveč resno, težaveje reševala zizjemno osebnoangažiranostjo,hitro, tekoče, vednoje imela rada»čisto« mizo.Skratka sodelavka,ki jo bomozelo pogrešali.Ko nekdo tak,kot je Vera, zapustinaše vrste,ostane za njim praznina. Tega se v celoti zavemošele, ko dejansko odide. Še posebej v njenem primeru,saj je bila prav do zadnjega dne (in še dlje)aktivna in vključena v svoje delo. Zato smo še posebejveseli, ker nam je v carinskem uradu uspelo najtiustrezno zamenjavo. Tako je od 1. januarja 2011pomočnik direktorja za splošne zadeve v Carinskemuradu Nova Gorica Maks Kolenc, dosedanji vodjaOddelka za trošarine. Želimo mu uspešno delo.Veselimo se tudi, ker Vera odhaja na višku svojihmoči, in to v vseh pogledih. Predvsem pa Vera nivideti kot upokojenka. Verjetno si vsakdo želi, da bitretje življenjsko obdobje začel v podobnih okoliščinah.Ko smo se v prijetni družbi in okolju poslavljaliŠe zadnji nasveti tistim, ki ostajajo. Novi pomočnik direktorjaMaks Kolenc se še smeji, ker ne ve, kaj ga čaka.od nje, verjetno še ni prav dojemala, da je nekegadolgega in pomembnega obdobja nepreklicno konec.Veri se iskreno zahvaljujemo za njeno delo inji želimo, da bi bilo njeno tretje življenjsko obdobjekot dolge počitnice, polne sonca in toplote, brezskrbnostiin sreče. Pa seveda zdravja.Jure Bačar, CU Nova GoricaFoto: arhiv CU Nova goricaVera s prejšnjim in sedanjim direktorjem CU – pravi, da nobenegani bilo nikoli v pisarni in je bila za vse vedno sama.Verino slovo od njene četice punc in dveh fantov.26 | CARINA.SI

[ ZANIMIVOSTI ]Okoljska učinkovitost Carinske uprave RSPodnebne spremembePodnebne spremembe so tudi za našo državo edenključnih razvojnih izzivov v prihodnjih desetletjih,zato slovenska vlada sprejema in izvaja usklajeneukrepe zmanjševanja emisij toplogrednih plinov,še posebej CO 2, in preprečevanja njihovih negativnihposledic. Eden teh ukrepov je uvajanje okoljskeučinkovitosti v državni upravi. Dejavno okoljskoupravljanje na ravni posameznih organizacij jenajcenejši in najhitrejši način zniževanja emisij toplogrednihplinov in drugih negativnih vplivov naokolje, hkrati pa ustvarja ugodnejšo delovno ozračjez večjo kakovostjo in učinkovitostjo dela. Pri uvajanjuukrepov za znižanje emisij toplogrednih plinovje dobro, če država poleg sprejemanja predpisov inspodbujevalnih ukrepov tudi sama s svojim zgledompokaže zaželene načine ravnanja.Naš dolgoročni cilj je, da v 21. stoletju zagotovimoenakovredno varnost pred negativnimi posledicamipodnebnih sprememb kot v 20. stoletju.Ogrevanje Zemlje je dejstvo. Napovedi za Slovenijokažejo, da se bo temperatura do konca stoletjadvignila za 3 do 4 stopinje, segrevanje pa je najboljobčutno na Kredarici. Pričakuje se večje število naravnihkatastrof, kot so neurja, poplave, suše, vročinskivalovi. Začelo bo primanjkovati pitne vode,predvsem na množično skoncentriranih delih sveta,Vsako uro: 10.000 ljudi več na svetu,1.500 ha gozda posekanega,1,7 milijona kg dušika porabljenega za gnojenje,4 milijone ton izpusta CO 2v ozračje,3 živalske vrste izumrejo,44 milijonov plastičnih vrečk zavrženih.kot so Indija, Kitajska, Afrika, medtem ko bo na severnipolobli padavin iz leta v leto več.Spletno energetsko knjigovodstvoTo je ukrep, ki je za upravljavce stavb že predpisan zenergetskim zakonom. Zakon o spremembah in dopolnitvahEnergetskega zakona določa, da morajo zajavne stavbe s površino nad 500 m 2 upravljavci stavbvoditi spletno energetsko knjigovodstvo in da zanjeNa spletni strani www.slovenija-co2.si najdete informacijeo podnebnih spremembah in okoljski učinkovitosti.Odkloni letne temperature zraka v Sloveniji v obdobju1954–2008.CARINA.SI | 27

[ ZANIMIVOSTI ] > > > >lahko vlada sprejme letne cilje energetske učinkovitosti.V spletnem energetskem knjigovodstvu sebo vodila poraba energije za ogrevanje in električneenergije; na podlagi teh parametrov se bodo ugotavljaleemisije posamezne stavbe v zrak.Ukrepi Carinske uprave RSNa podlagi sklepov vlade za okoljsko učinkovito državnoupravo 22. julija 2010 je Carinska uprava RSsprejela nekatere ukrepe.Zaposleni:• dokumente tiskamo obojestransko,• dokumente usklajujemo v elektronski obliki,• ločujemo odpadke (plastiko in papir),• ugašamo luči ob koncu delovnega dne,• vodo točimo iz pipe in jo strežemo v vrčih.Služba:• je ukinila plastenke z vodo, vodne balone in plastičnekozarce,• je zamenjala navadne žarnice z varčnimi,• skrbi za recikliranje tonerjev in kartuš za tiskalnike,• naroča energijsko varčnejše izdelke,• javna naročila opravlja v skladu z zelenim javnimnaročanjem.Sabina Langus Boc, GCUZ novim letom nova varnostna pravila v EUPo 1. januarju 2011 morajo podjetja vlagati elektronskedeklaracije z varnostnimi podatki, še preden blago vstopiv EU ali jo zapusti.Konec leta 2010 je poteklo prehodno obdobje, ki je trajalood julija 2009 in v katerem so podjetja imela čas za prilagoditevsvojih elektronskih sistemov novim varnostnimČas, v katerem mora podjetje sporočiti varnostne podatke,je odvisen od vrste prometa: giblje se od 24 ur pred prihodomblaga v pomorskem prometu do ene ure pred prihodomblaga v cestnem prometu.zahtevam. Podatki, ki jih bodo podjetja sporočala vnaprej,bodo carini omogočali boljšo analizo tveganja še pred prihodomblaga in učinkovitejše določanje tveganih pošiljkza natančnejši pregled. Carinske uprave v EU bodo takopovečale varnost v mednarodni trgovini, ne da bi oviraleposlovanje zanesljivih in zaupanja vrednih podjetij.Varnostni podatki, ki jih bodo podjetja sporočala vnaprej,so odvisni od vrste prometa in vključenih podjetij.Ti podatki so lahko opis blaga, informacije o pošiljatelju,izvozniku ali pot pošiljke. Čas, v katerem mora podjetjesporočiti varnostne podatke, je prav tako odvisen od vrsteprometa: giblje se od 24 ur pred prihodom blaga vpomorskem prometu do ene ure pred prihodom blaga vcestnem prometu.Države članice EU in Evropska komisija se zavedajo, dase bodo vsa podjetja težko v celoti prilagodila novim pravilom,zato v začetnem obdobju ne bodo kaznovale podjetij,ki svojih obveznosti ne bodo izpolnila zaradi objektivnihrazlogov.Sabina Langus Boc, GCUFoto: Nedjan Jerman28 | CARINA.SI

[ ZANIMIVOSTI ]Kako nas vidijo drugiV knjigi Sežana – sonce nad prestolnico Krasa jeavtor Pavel Skrinjar prikazal, kakšna je bila Sežana,kako je živela v preteklosti, kako se je skozi čas spreminjalain razvijala ter kdo vse, od posameznikov dopravnih oseb, je zaznamoval neko obdobje. V knjigije našla mesto tudi carinska služba v Sežani. Takolahko v njej preberemo:»Sežanci smo že na dan priključitve, septembra1947, dobili carinarnico in z njo carinsko službo.Prvi delavci so v carinarnico prišli iz CarinarniceRakek, ki je bila tam ustanovljena že leta 1945, indelno tudi iz Carinarnice Ljubljana.Krajevna pristojnost Carinarnice Sežana se je v letu1948 raztezala od železniškega mejnega prehoda vSežani, do cestnih prehodov: Fernetiči, Repentabor,Gorjansko, Gropada, Bazovica, Kozina, Mihele,Beka, Kastelec, Osp - Gabrovica, Kocjančiči in Truške.K sežanski carinarnici je takrat sodil tudi carinskioddelek Rižana.Že leta 1949 so ob železniški postaji v smeri protiItaliji zgradili prostore carinarnice, ki je temu namenuslužila cela tri desetletja. Šele v letu 1976 jebila zgrajena nova sodobna stavba na terminalu,kjer je še danes sedež carinskega urada.«(Skrinjar, 2006, str. 184).V nadaljevanju so omenjeni pomembni mejniki vživljenju carine nasploh in s tem tudi na Sežanskem(v letih 1991, 1999, 2004). Kakor je zapisal avtor,ima danes carinska služba pomembno vlogo pri zaščitifinančnih interesov držav članic EU in s temtudi Republike Slovenije, saj varuje Skupnost prednepoštenim in nezakonitim trgovanjem in podpirazakonite gospodarske dejavnosti. In še:»Vse večji je njen pomen pri preprečevanju trgovanjaz nedovoljenimi snovmi, drogami, orožjem in drugimnevarnim blagom. … pomembna naloga je tudiizvajanje prepovedi in omejitev vnosa in iznosa blagav interesu javnega reda, javne morale, zdravja inživljenja ljudi, živali in rastlin ter varstva narave.«(Skrinjar, 2006, str. 184).Zapis v knjigi nas je razveselil. Sami vemo, da carinas svojo prisotnostjo sooblikuje življenje na nekemobmočju. Pomembno pa je, ko njeno prisotnost inpomen ocenijo in umestijo v prostor tudi drugi.CU SežanaFoto: Dušan GrošeljOb stavbi železniške postaje so bili leta 1949 zgrajeniposlovni prostori za carino.V novi stavbi poslujemo od leta 1976.CARINA.SI | 29

[ ZANIMIVOSTI ] > > > >Uničenje ponaredkovEna pomembnejših nalog sodobnih carinskih uprav je varovanje pravic intelektualne lastnine.To so pravice, ki izhajajo iz intelektualne dejavnosti na industrijskem, znanstvenem aliumetniškem področju.Varovanje intelektualne lastnine pomeni zaščito moralnihin ekonomskih pravic avtorja v zvezi z njegovostvaritvijo ter spodbujanje poštene trgovine, ki prispevah gospodarskemu in socialnemu razvoju.Slovenska carina lahko začasno zadrži blago, za katerosumi, da se z njim krati neka pravica intelektualne lastnine(blagovna znamka, model, patent, dodatni varstvenicertifikat, geografska označba porekla, avtorskain njej sorodna pravica ali zaščitena rastlinska vrsta).O tem obvesti imetnika pravice (npr. nosilca blagovneznamke). Ta lahko zahteva uničenje blaga, s čimer uvoznikoziroma oseba, ki z blagom razpolaga (domnevnikršitelj), lahko soglaša ali pa temu nasprotuje. Čenasprotuje, mora imetnik pravice zoper njega vložititožbo in na sodišču dokazati, da so bile njegove pravicekratene. Če pa uničenju ne nasprotuje, se lahko blagona stroške imetnika pravice uniči, ne da bi se v sodnempostopku dokazovalo oziroma ugotavljalo, ali se z blagomdejansko kratijo pravice intelektualne lastnine. Čese domnevni kršitelj kljub pozivu ne izreče o naraviblaga, se šteje, da je dal privolitev za uničenje blaga pot. i. poenostavljenem postopku.Eno takih uničenj ponarejenega blaga pod carinskimnadzorom je bilo 12. januarja 2011 v Sneberjah priLjubljani. Več kot osem ton ponaredkov, od majic, torbic,brisač, ročnih ur do logotipov znamk Hello Kitty,Louis Vuitton in Playboy je končalo v mlinu.Razkladanje blaga pod budnim očesom carinika.Sabina Langus Boc, GCUFoto: Sabina Langus BocPonaredek torbice Louis Vuitton.Končni rezultat: torbice in majice.30 | CARINA.SI

[ CARINSKA KIŽANKA ]

Vaja službenih psov in vodnikov,Carinski urad Sežana, november 2010Foto: Žarko VolkPredstavitev sežanskega urada in »bojni posvet«.Delo na višini.Le kam so spet skrili?Tudi občinstvo je bilo dobrodošlo.Inštruktorjev pes ni bil prav nič privilegiran.Četudi poškodovana, je odlična pri iskanju.Lepotec.Najmanjši sem in spet so skrili tako visoko.Zaslužena igra za odlično opravljeno delo.