NAVODILA ZA IZDELAVO IN PISANJE DIPLOMSKE NALOGE 1 ...

NAVODILA ZA IZDELAVO IN PISANJE DIPLOMSKE NALOGE 1 ... NAVODILA ZA IZDELAVO IN PISANJE DIPLOMSKE NALOGE 1 ...

ffa.uni.lj.si
from ffa.uni.lj.si More from this publisher
12.07.2015 Views

diplomant ravna po kriteriju: ali lahko uporabljena aparatura kakorkoli vpliva na rezultat?Ce diplomant presodi, da uporaba dolocene tehtnice ali magnetnega mešala dolocenegaproizvajalca lahko vplivala na rezultate, potem ju mora navesti med opremo. Pogosto jeaparatura zadovoljivo opisana, manjkajo pa pogoji njene uporabe.Pogosto je diplomsko delo posveceno eni ali vecim metodam, kar naj diplomantpoudari že v Uvodu. Podobno naj ravna, ce naloga obravnava delo na dolocenem strojuali aparaturi. Tudi v tem primeru naj bo princip delovanja omenjene aparature opisan že vuvodu.V poglavju Eksperimentalno delo diplomant opiše poskuse in pogoje, pod katerimi jih jeizvajal. Podobno velja za meritve, ki jih je v okviru svojega diplomskega dela opravil.Velja nacelo, da diplomant citira postopek, metodo, poskus, ce gre za ponavljanje in dapostopek, meritev, sintezo v celoti opiše, ce so pogoji drugacni.Pri pisanju so pomembne predvsem tri vrline: preglednost, natancnost incelovitost. Slednja je pogosto problematicna, ker se diplomant mnogokrat nekaterihznacilnosti rutinskih opravil in postopkov enostavno ne zaveda in jih niti ne opiše.Primer: v zelo natacno opisanemu postopku je proces sušenja oblikovan takole: ... posušenju pri znižanem tlaku, sledi.... Ker diplomant ni navedel pogojev sušenja:temperature, casa in tlaka (vrste crpalke), niti ni opredelil kriterija, kdaj je predmetsušenja suh, je tak opis nepopoln.Ce je potrebno naj poglavje, opremi tudi z ustreznimi slikami, preglednicami inshemami kemicnih reakcij.RezultatiV tem poglavju diplomant odgovari na vprašanje: Kaj sem ugotovil s svojimiposkusi in meritvami? Rezultate navaja v enakem zaporedju, kot so opisani poskusi,meritve ali analize, pri cemer upošteva nacelo preglednosti in natancnosti. Ponavadi je topoglavje najobsežnejši del vsake diplomske naloge, ker je opremljeno s številnimislikami, grafi in razpredelnicami. Primarnih rezultatov vecinoma ni potrebno navajatirazen tistih, ki so že prešli nekaj stopenj obdelave (npr. normalizacijo, korelacijo,statisticno obdelavo itd.). Diplomant se glede na naravo rezultatov odloci, ali jih bopredstavil z enacbo, numericno (s preglednico) ali graficno (z grafi, histogrami).Priporocamo, da se odloci za tisto obliko, ki je po njegovem mnenju najprimernejša.Predstavitev istih rezultatov z enacbo, numericno in graficno (npr. umeritvena krivuljakoncentracij na UV-spektrometru) je nesmiselna in prostorsko potratna.Pri numericnih rezultatih se pogosto dogodi, da diplomant rezultate meritev, ki sonatancni na dve decimalni mesti po obdelavi z ustrezno programsko opremo prikaže nastudij99.doc

štiri ali vec decimalnih mest, kar nima smiselne osnove. Obširnejše racunalniške izpise,risbe, obsežne numericne predstavitve meritev, daljša izvajanja in izpeljave lahkopredstavi v posebnem poglavju na koncu diplomskega dela, ki ga naslovi Priloga aliDodatek.Zaradi razlicnosti diplomskega dela obstaja tudi formalna možnost, da se poglavjeRezultati združi s poglavjem Razprava v enotno poglavje Rezultati in razprava.RazpravaV tem poglavju, ki je srcika vsake diplomske naloge, diplomant skuša odgovoriti navprašanje: Kaj rezultati pomenijo? Tu diplomant svoje delo in rezultate vrednoti inkriticno analizira, jih primerja z znanimi in objavljenimi podatki iz literature ter takoopredeli vrednost svojega dela. Ustrezno vrednotenje rezultatov je tisti intelektualninapor, ki diplomskemu delu da ustrezno veljavo, sicer se lahko zgodi, da celo izrednirezultati ostanejo zaradi pomanjkljivega vrednotenja brez primerne veljave. TudiRazprava je pisana v enakem zaporedju, kot so navedeni rezultati.V to poglavje spada tudi analiza procesov, poskusov, meritev, itd., ki so dalinepricakovane rezultate. Diplomant z analizo svojih sistemov in svojega dela skuša najtirazloge, zakaj mu doloceni poskusi, meritve itd., niso uspeli oziroma so bili odzivinepricakovani. Pri tem izhaja iz kriticnega odnosa tako do svojega dela kot do aparatur,pogojev in snovi, ki jih je pri delu uporabljal. Kriticnost v tem delu Razprave je zlastipomembna, ker diplomanta navaja na razmišljanje o novih priredbah eksperimentalnegadela, predlogih izboljšav postopkov in morebitnih novih predpostavkah.Ker je Razprava intelektualna in kreativna nadgradnja dobljenih rezultatov, najdiplomanti intenzivno in poglobljeno razmišljajo o snovanju tega poglavja. Pomagajo najsi z enostavnima vprašanjema: ZAKAJ se kaj dogaja tako, kot kažejo rezultati, in KAJ vdanih okolišcinah rezultati pomenijo.Iz dosedanjih izkušenj lahko povzamemo, da so diplomanti v zadregi, kaj naj pišejo vtem pogalvju. Najveckrat je to poglavje po obsegu ne samo silno skromno, ampakzasledimo v njem tudi nepotrebno in neumestno ponavljanje vsebin iz Uvoda,Eksperimentalnega dela ali Rezultatov. Po obsegu kratka, nesistematicna, plitva, ozka innedorecena razprava razvrednoti vso vloženo delo in rezultate.SklepV tem koncnem poglavju diplomant skrbno oceni opravljeno delo, strni rezultate inpovzame težave, s katerimi se je sreceval. Vanj spadajo tudi ideje, ki so se porodile meddelom in bi lahko bile predmet nadaljnjih raziskav.studij99.doc

štiri ali vec decimalnih mest, kar nima smiselne osnove. Obširnejše racunalniške izpise,risbe, obsežne numericne predstavitve meritev, daljša izvajanja in izpeljave lahkopredstavi v posebnem poglavju na koncu diplomskega dela, ki ga naslovi Priloga aliDodatek.Zaradi razlicnosti diplomskega dela obstaja tudi formalna možnost, da se poglavjeRezultati združi s poglavjem Razprava v enotno poglavje Rezultati in razprava.RazpravaV tem poglavju, ki je srcika vsake diplomske naloge, diplomant skuša odgovoriti navprašanje: Kaj rezultati pomenijo? Tu diplomant svoje delo in rezultate vrednoti inkriticno analizira, jih primerja z znanimi in objavljenimi podatki iz literature ter takoopredeli vrednost svojega dela. Ustrezno vrednotenje rezultatov je tisti intelektualninapor, ki diplomskemu delu da ustrezno veljavo, sicer se lahko zgodi, da celo izrednirezultati ostanejo zaradi pomanjkljivega vrednotenja brez primerne veljave. TudiRazprava je pisana v enakem zaporedju, kot so navedeni rezultati.V to poglavje spada tudi analiza procesov, poskusov, meritev, itd., ki so dalinepricakovane rezultate. Diplomant z analizo svojih sistemov in svojega dela skuša najtirazloge, zakaj mu doloceni poskusi, meritve itd., niso uspeli oziroma so bili odzivinepricakovani. Pri tem izhaja iz kriticnega odnosa tako do svojega dela kot do aparatur,pogojev in snovi, ki jih je pri delu uporabljal. Kriticnost v tem delu Razprave je zlastipomembna, ker diplomanta navaja na razmišljanje o novih priredbah eksperimentalnegadela, predlogih izboljšav postopkov in morebitnih novih predpostavkah.Ker je Razprava intelektualna in kreativna nadgradnja dobljenih rezultatov, najdiplomanti intenzivno in poglobljeno razmišljajo o snovanju tega poglavja. Pomagajo najsi z enostavnima vprašanjema: <strong>ZA</strong>KAJ se kaj dogaja tako, kot kažejo rezultati, in KAJ vdanih okolišcinah rezultati pomenijo.Iz dosedanjih izkušenj lahko povzamemo, da so diplomanti v zadregi, kaj naj pišejo vtem pogalvju. Najveckrat je to poglavje po obsegu ne samo silno skromno, ampakzasledimo v njem tudi nepotrebno in neumestno ponavljanje vsebin iz Uvoda,Eksperimentalnega dela ali Rezultatov. Po obsegu kratka, nesistematicna, plitva, ozka innedorecena razprava razvrednoti vso vloženo delo in rezultate.SklepV tem koncnem poglavju diplomant skrbno oceni opravljeno delo, strni rezultate inpovzame težave, s katerimi se je sreceval. Vanj spadajo tudi ideje, ki so se porodile meddelom in bi lahko bile predmet nadaljnjih raziskav.studij99.doc

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!