NAVODILA ZA IZDELAVO IN PISANJE DIPLOMSKE NALOGE 1 ...

NAVODILA ZA IZDELAVO IN PISANJE DIPLOMSKE NALOGE1. DIPLOMSKA NALOGASplošno o diplomski nalogiPrijava na diplomsko deloPostopek za prijavo teme diplomske nalogeIzvajanje diplomske naloge2. NAVODILA ZA PISANJE DIPLOMSKE NALOGE3. STRUKTURA DIPLOMSKE NALOGENaslovVsebinaPovzetekSeznam okrajšavUvodNacrt za delo ali delovna hipotezaMateriali in metodeRezultatiRazpravaSklepLiteratura4. DIPLOMSKI IZPITPostopek za zagovorProtokolKoncna ocena študijskega uspeha5. PRILOGEProšnja za dvig teme diplomske nalogePrimer organizacije strani laboratorijskega dnevnikaPrimer vodenja diplomantovega laboratorijskega dnevnikaDnevnikVsebina in oblika platniceNaslovna stranInformacija o mestu izdelave diplomske naloge, mentorju , ter izjavaFFA, januar 2006studij99.doc

1. DIPLOMSKA NALOGASplošno o diplomski nalogiIzdelava in zagovor diplomske naloge sta zadnji študijski obveznosti absolventauniverzitetnega študija farmacije za pridobitev naziva magister/ra farmacije oziromaabsolventa visokošolskega strokovnega programa laboratorijske biomedicine zapridobitev naziva diplomirani inženir laboratorijske biomedicine. Naloga je samostojnostrokovno-raziskovalno delo, ki ga absolvent opravi pod vodstvom svojega mentorja.Pogoj za zacetek diplomskega dela je, da je študent uspešno opravil vse z izobraževalnimprogramom predpisane laboratorijske vaje, seminarje in predmetne izpite in da se je zmentorjem dogovoril za temo diplomske naloge v okviru razpisanih tem. Izdelavadiplomskega dela obsega najmanj tri mesece prakticnega dela.Diplomska naloga in njeni rezultati so izkljucna intelektualna lastnina FFA, mentorja,mentorja/somentorja, diplomanta oz. ustanove, ki je sodelovala pri zasnovi in izvedbi. Zaobjavo ali uporabo ugotovitev, dosežkov in rezultatov iz diplomske naloge je potrebnopisno soglasje mentorja in fakultetnega senata.Študent pri izdelavi diplomske uporablja, poglablja in dograjuje svoje znanje, razvijaustvarjalno sposobnost za strokovno-raziskovalno delo ter osvoji pisni nacin predstavitveter vrednotenja z eksperimentalnim delom dobljenih rezultatov.Priprava na diplomsko deloZmotno je mišljenje, da študent zacne s pripravo na diplomsko delo po prvemsrecanju z mentorjem, ko se kot diplomant zacne seznanjati s problematiko diplomskenaloge in z ustrezno literaturo. Takšno gledanje pravzaprav razvrednoti diplomo kotsklepno dejanje univerzitetnega študija. Priprave na diplomsko delo se zacno od prvegaletnika študija naprej. Odgovoren odnos študenta do vsakega predmeta posebej ter resen,poglobljen in kakovosten študij so najboljša priprava na diplomsko delo, na kasnejšostrokovno kariero in hkrati najboljša osnova za pogovor z mentorjem, za razumevanjeproblema diplomske naloge ter ustrezne strokovne literature. Uporaba dostopnihpodatkov preko knjižnic in interneta.Študent, ki odgovorno nacrtuje svoj nadaljni razvoj, je pri izbiri diplomske nalogepred pomembno odlocitvijo. Zavedati se mora, da uspešnost pri diplomi zahteva njegovopolno motivacijo, ki jo lahko doseže le, ce ga tematika naloge privlaci, ce je v njegovemstudij99.doc

interesnem podrocju in ce budi v njem raziskovalni nemir, ki mu omogoci, da osvoji novaza izdelavo diplomske naloge potrebna znanja in si tako morda zacrta tudi svojobodocnost. Prihodnja kariera diplomanta je namrec odvisna od njegovega uspeha v casušolanja.Postopek za prijavo teme diplomske nalogeAbsolvent, ki izpolnjuje vse pogoje za zacetek izvajanja diplomskega dela, se poinformativnem posvetu s potencialnim mentorjem odloci za razpisano temo diplomskenaloge. Po seznanitvi s problematiko naloge, študijem ustrezne literature in prviheksperimentalnih rezultatih, diplomant po dogovoru z mentorjem zaprosi Senat FFA zaodobritev predlagane teme. Mentor diplomske naloge na univerzitetnem programufarmacije ali visokošolskem programu laboratorijske biomedicine, je lahko ucitelj tegaprograma, naveden v seznamu predavanj kot nosilec oz. soizvajalec predmeta, oziromadrug redno zaposlen delavec fakultete, ki ima naziv ucitelja. Somentor je lahkostrokovnjak s podrocja farmacije oziroma laboratorijske biomedicine z magisterijem, sspecializacijo ali z odobrenim direktnim prehodom na doktorski študij. Primer prošnje zadvig teme diplomske naloge, ki je naslovljena na fakultetni senat, je v prilogi I. SenatFFA na svojih sejah, ki so vsak mesec razen julija in avgusta, obravnava prošnje in zodobritvijo teme hkrati imenuje tudi komisijo, ki jo sestavljajo: predsednik, mentor(somentor) in clan. Komisija je sestavljena tako, da clani pokrivajo razlicna podrocjafarmacevtske stroke. Študentski referat fakultete v tednu dni po seji Senata pisno obvestištudenta o rezultatu obravnave prošnje in o sestavi komisije za pregled diplomske nalogein zagovor. Zaradi razlicne narave diplomskih nalog priporocamo kandidatom, da prvirazgovor z mentorjem opravijo že prej. Tako si zagotovijo delo v okolju, ki se je medtemže pripravilo na njihov prihod (nakup ustreznih kemikalij in podobno). Diplomant moraopraviti zagovor diplome najkasneje v dvanajstih mesecih od dneva, ko mu je bilaodobrena tema, sicer izgubi pravico diplomirati z odobreno temo. Komisija za študijskopodrocje lahko v opravicljivih razlogih ta rok podaljša. Sprememba odobrenega naslovadiplomske naloge ali sprememba komisije je možna le s sklepom Senata FFA.Izvajanje diplomske nalogeIzdelava diplomskega dela in pisno porocilo o opravljenih poskusih uresnicita vrstovzgojno-izobraževalnih ciljev študijskega programa. Po zacetnem uvajanju v delovnookolje, problematiko naloge ter njeno razumevanje, v metode ter tehnike dela, zacnestudij99.doc

diplomant vedno samostojneje opravljati svoje delo, ki ga sproti ustrezno dokumentira.Samostojnost še ni popolna, vendar je v primerjavi s predhodnim študijem veliko vecja.Diplomant postopoma dosega stopnjo, ko ob dolocenih omejitvah lahko sam nacrtujesvoje delo, poskuse, meritve, obdelavo podatkov in smotrno izrabo svojega casa.Optimalno stanje doseže, ko svoje delo nacrtuje tako, da izrabi vsak trenutek bodisi zaopravljanje poskusov, za obdelavo rezultatov in njihovo vrednotenje.Nadalje diplomant kaj kmalu ni vec samo izvajalec narocil mentorja, ampak mora osvojem delu in rezultatih tudi kriticno in kreativno razmišljati ter se pri vrednotenjurezultatov poglobljeno pogovarjati s svojim mentorjem. Rezultat razgovorov so številnevmesne odlocitve, ki postopoma vodijo do cilja. Tako se diplomant ob nasvetih inusmerjanju mentorja privaja na samostojno delo, na analizo rezultatov, sprejemanjudelnih odlocitev in njihovem preverjanju. Najveckrat mora diplomant hkrati upoštevativec dejavnikov in rezultatov, ki so medsebojno v bolj ali manj znanem odnosu in iz njihizlušciti odlocitev ali sklep. Vrsta takih korakov lahko postopoma pripelje do novegaspoznanja ali ugotovitve, kar je eden temeljnih ciljev diplomskega dela.Diplomant lahko izdela diplomsko delo na Fakulteti za farmacijo, na Zavodu zafarmacijo in preizkušanje zdravil ter v soglasju s Senatom maticne fakultete še naFakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo, na Medicinski fakulteti, v farmacevtskiindustriji, zdravstvenih zavodih in raziskovalnih inštitutih. Pri delu mora diplomantstrogo upoštevati pravila hišnega in laboratorijskega reda ter pravila o varstvu pri delu.Mentor se mora pred zacetkom zahtevnih in nevarnih del v sklopu diplomske naloge, pridelu z nevarnimi, škodljivimi, strupenimi snovmi ali kužnim materialom prepricati, alidiplomant suvereno obvlada celoten postopek, delo z doloceno napravo ali poznalastnosti snovi in materialov, s katerimi dela, oz., ce so zagotovljeni in upoštevani vsivarnostno-tehnicni pogoji za varno izvedbo dolocene kemicne reakcije ali tehnološkegaprocesa. Diplomant mora spoštovati vsa navodila in nasvete mentorja, njegovihsodelavcev, asistentov in stažistov, ki že imajo ustrezne izkušnje pri delu z napravami alisnovmi. Kadar pri izvedbi diplomskega dela nastajajo nevarni in za okolje škodljiviodpadki, mora diplomant upoštevati vsa navodila mentorja in njegovih sodelavcev oravnanju z njimi.Kandidat opravlja diplomsko delo samostojno pod vodstvom mentorja. Redno gaobvešca o opravljenem delu. Z vednostjo mentorja se lahko posvetuje še z drugimisodelavci na maticni fakulteti ali zunaj nje. Diplomant lahko uporablja zunanje usluge, šezlasti, ce so povezane z materialnimi stroški (razne meritve, analize, slikanja, itd.) le zmentorjevo predhodnjo odobritvijo in dogovorom o placilu nastalih stroškov.studij99.doc

Brezpogojno mora upoštevati mentorjeva navodila o varovanju podatkov. Priporocamotudi, da diplomant izdela diplomsko nalogo brez daljših prekinitev.Diplomant med izdelavo svojega diplomskega dela skrbno, natancno, pregledno,sproti in popolno dokumentira vse poskuse, meritve, analize, procese in druga dela vsvojem laboratorijskem dnevniku. Ceprav je vodenje laboratorijskega dnevnika odvisnood narave diplomskega dela, pa mora dnevnik vsebovati nekaj splošnih elementov, ki soskupni vsem laboratorijskim dnevnikom. Dobro voden laboratorijski dnevnik je napisantako, da omogoca ponavljanje opisanih poskusov in meritev ne samo avtorju, ampak tudidrugim.Ker je laboratorijski dnevnik osnova za pisanje dobršnega dela diplomske naloge jepomembno, da so v njem zbrani, urejeni in obdelani vsi podatki. Dobro vodenlaboratorijski dnevnik je natancni vsakodnevni zapis o opravljenem poskusu, postopkumeritvi in podobno. Poleg naslova (npr.: Sinteza ….., Dolocanje topnosti ...,), datuma inmorebitnega navedka literature mora zapis vsebovati še posebnosti, ki izvirajo iz naravedela, nadalje opažanja diplomanta njegove opombe, rezultata in njihovo analizo ter svojougotovitev. V prilogi II. predstavljamo dva znacilna primera dobrega laboratorijskegadnevnika.Diplomant pri izdelavi dela poleg splošnih, v tem prirocniku navedenih napotkov,upošteva še specificna navodila, ki izvirajo iz konkretnega dela. Med izdelavo diplome semora obnašati kot dober gospodar, kar pomeni, da strokovno, odgovorno, skrbno, varnoin vestno ravna z literaturo, s spojinami, biološkim materialom, priborom, aparaturami indelovnim mestom. S svojim delom ne sme ovirati dela drugih diplomantov in delavcevfakultete.Diplomant konca eksperimentalno delo, ko mentor presodi, da je dosegel zastavljenecilje diplomske naloge. To je resno opravilo, ki zahteva prav toliko naporov kotprakticno delo. Ker je drugacne narave, zahteva od diplomanta drugacno pripravo inorganizacijo. Ce se je diplomant na zacetku seznanil s problematiko in kasneje meddelom pri svojem konkretnem problemu prišel do dolocenih spoznanj, mora predpisanjem zaceti o vsem premišljati celoviteje in v širših okvirih. Ker ima diplomsko delopredpisano obliko, so vsebinska snovanja s predpisano obliko omejena.Predno se diplomant loti pisanja, napravi nacrt, kako bo svoje delo vsebinskopredstavil ob upoštevanju formalnega okvira, ki ga bomo v nadaljevanju predstavili.Nacrt je nujno potreben, ker se diplomant na ta nacin izogne naštevanju nepovezanihvsebin, ki zameglijo dosežke in odvracajo od branja, obenem pa diplomant pokaže indokaže, da je svoje delo sposoben predstaviti povezano, celovito in popolno. Kodiplomant napiše osnutek diplome, s katerim je po kriticnem branju in vrednotenjustudij99.doc

zadovoljen, odda tiskan izvod v branje in pregled mentorju (in somentorju). Razmikvrstic v oddanem izvodu mora biti obvezno 1,5, da je možno vpisati komentarje. Ce jepotrebno, mentor in diplomant posamezne dele naloge skupno ovrednotita. Popravljenosnutek (diplomant v besedilo diplome vnese vse popravke in upošteva vse mentorjevenasvete) odda diplomant v pregled še predsedniku in clanu diplomske komisije. Njunepripombe in nasvete po posvetu z mentorjem smiselno upošteva ter ju seznani sspremembami.Sledi izdelava koncne oblike (diplomant mora obvezno upoštevati pisna navodila ooblikovanju naslovnice in prve strani) in vezava diplomske naloge. Diplomant pripravi poen izvod diplome za vsakega clana komisije, za morebitnega somentorja in zase, torejnajmanj 4 izvode. Po en izvod diplomskega dela odda clanom komisije najkasneje 5delovnih dni pred datumom zagovora. Predsedniku komisije in mentorju odda vezanizvod. Diplomant se dogovori s clani komisije za datum zagovora. Zagovorov diplomskihdel ni v juliju in avgustu.2. NAVODILA ZA PISANJE DIPLOMSKE NALOGEPri pisanju diplomske naloge diplomant osvoji nacin pisanja strokovnega porocila oopravljenjem raziskovalnem delu. Preprosto izražanje misli v kratkih in jasnih stavkih jeprvo pravilo za pisanje diplomske naloge, drugo pa jedrnat, informativen, strokovnonatancen in pravilen slog pisanja. Ti dve pravili mora diplomant pri pisanju diplomskenaloge upoštevati.Pisanje diplomske nalogePri pregledovanju osnutkov diplomskih nalog mentor in clani komisije pogostozasledijo pretirano in slovenskemu jeziku tujo rabo trpnega nacina (pasiva), ki jeposledica naslonitve na tuje vire informacij. Tudi medij kot nacin izražanja ni primerenza natancno opisovanje reakcij in procesov. Nadalje diplomanti pretirano, nekriticno indostikrat brez potrebe uporabljajo tujke. Pravilo je: tujke uporabljamo le, ce ni (ce še ni)ustrezne slovenske besede oziroma, ce je raba tujke v našem jeziku že ustaljena. Priuporabi pravilnih slovenskih strokovnih izrazov je diplomatu lahko v veliko pomocFormularium Slovenicum –dodatek k evropski farmakopeji. Vsakoletna izdaja prinašaposamezne slovenske izraze, nazive, naslove, zahteve in pravila v poenotenemstrokovnem farmacevtskem jeziku.Diplomant piše diplomsko nalogo v 1. osebi množine; pisanje v 1. osebi ednine jeredkeje uporabljen stil pisanja. Znane in z navedki literature podkrepljene ugotovitve,studij99.doc

dejstva so opisani v sedanjem casu, nacrt za delo je napisan v prihodnjiku,eksperimentalno delo, rezultati in ugotovitve pa v preteklem casu.Nacinu pisanja: 'en stavek - en odstavek' se mora pisec diplome na vsak nacinizogniti. Tak stil pokaže avtorjevo nezmožnost za predstavitev, razvoj, razširitev insklenitev dolocenih misli v zaporedju stavkov, ki so med seboj povezani in tvorijosklenjeno celoto v obliki odstavka. Še hujša oblika te hibe je stil: en stavek - eno poglavjeali podpoglavje. Kaj takega si diplomant lahko privošci le, ko si beleži zamisli zavsebinsko zasnovo besedila, nikakor pa take oblike ne more izrociti mentorju, kaj šeleclanom komisije. Pretirana 'atomizacija' besedila na številna podpoglavja ne prispeva nitik oblikovni niti k vsebinski kakovosti besedila hkrati pa kaže na majhno prizadevanjediplomanta pri oblikovanju besedila diplomske naloge.Obseg diplomske nalogeDiplomska naloga naj obsega praviloma 60 tipkanih strani. Obsežnejše naloge, zlastice je obsežnost posledica preobširnega uvodnega dela, so nesmiselne, ker pravilomavsebujejo prevelik delež prispevkov drugih avtorjev. Diploma naj ne bo 'pregledniclanek', ampak diplomantovo avtorsko delo, kjer so obsegi posameznih poglavij vravnotežju. V diplomski nalogi naj diplomant ne navaja ali prepisuje izvajanj in daljšihrazlag drugih avtorjev. Namesto tega naj navaja le njihove predpostavke, izhodišca,ugotovitve in sklepe, ki se neposredno nanašajo na njegovo temo.Format diplomske nalogeDiplomska naloga ima dolocen format A4 (210 x 297 mm), besedilo je treba napisatina bel papir s crnimi crkami ter s priporocenimi robnimi razmiki : levi 3,0 cm, desni 2,5cm; zgornji: 2,5 cm in spodnji: 3.0 cm, razmik vrstic 1,5. Strani so oštevilcene spodajsredinsko. Velikost crk za obicajno besedilo je 12 (Times new Roman CE, SL Dutch;Word for Windows), za naslove poglavij in podpoglavij pa velikost izbere diplomant posvoji estetski presoji. Prav tako diplomant presodi rabo krepkega tiska oziroma drugihmožnosti, ki jih nudi sodobno oblikovanje besedila. Pogosto diplomanti, nevešcioblikovanja besedila in/ali rabe urejevalnika besedila, s številnimi nepotrebnimi presledkiin nepotrebnim locevanjem odstavkov s presledki slabo izrabijo površino lista. S tem ponepotrebnem lahko povecajo obseg diplomske naloge tudi do 25%.Navajanje literature, slik in preglednicDiplomant navaja vire (literaturo) med besedilom z arabsko številko v oklepaju nakoncu stavka (npr.: (6)), spojine s podcrtano arabsko številko v krepkem tisku (npr.: 7),studij99.doc

enacbe s poševno arabsko številko (italic) (npr.: enacba 2), slike so oštevilcene zarabskimi številkami (npr. slika 1) in preglednice z rimskimi številkami (npr. preglednicaIII).Pri slikah opozarjamo, da njihove neposredne kopije iz knjig in clankov z besedilom vtujem jeziku v diplomski nalogi niso dovoljene brez dovoljenja avtorjev. Svetujemoustrezno prilagoditev slike ali sheme ter slovensko besedilo. Slik in preglednic, kiskrajšujejo besedilo ali pripomorejo k razumljivosti, naj bo cim vec. Preglednice, slike alifotografije morajo biti oštevilcene in navedene v besedilu ter tako naslovljene, da je iznaslova razvidno, kaj predstavljajo. V besedilo so umešcene neposredno za citatom. Slikenaj bodo pregledne in skladne z besedilom, ki ga podpirajo. V besedilu je naslovpreglednice nad njo, naslov slike pa pišemo pod sliko.PlatnicaNa vezani platnici (priloga III) je napisan celoten naziv ustanove (univerza, fakulteta)z velikimi tiskanimi crkami 25 mm pod zgornjim robom. Diplomantovo ime in naslovdiplomske naloge sta natiskana z velikimi tiskanimi crkami na sredini, kraj zagovora zmalimi (25 mm od spodnjega roba), leto pa z arabskimi številkami. Kraj in leto stalocena z vejico.Pri spremembi priimka med študijem naj diplomantka navede veljavni uradni priimek,ki mu v oklepaju sledi prejšnji priimek. Enako velja za morebitno spremembo imena.Naslovna stranNaslovna stran je enaka platnici, le da je pod slovenskim naslovom diplomske nalogeše angleški naslov (priloga IV).Naslednja stranNa naslednji strani diplomant navede mesto (ustanova, inštitut, zavod, labotatorij itd.),kjer so bile opravljene raziskave, poskusi, analize, statisticna obdelava, racunalniškaobdelava, nato ime in priimek ter naziv mentorja in somentorja (Priloga V). Na koncu sediplomant, ce želi, zahvali vsem, ki so mu pri nastajanju njegovega diplomskega delapomagali. Sledi diplomantova podpisana izjava:studij99.doc

IzjavaIzjavljam, da sem diplomsko delo samostojno izdelal pod vodstvom mentorja (ime,priimek, naziv)/in somentorja (ime,priimek, naziv)./Diplomantov lastnorocni podpis3. STRUKTURA DIPLOMSKE NALOGEV nadaljevanju bomo predstavili strukturo diplomske naloge, ki ima vse elementeznanstvenega clanka in se od njega razlikuje v glavnem samo v uvodnem delu. Z nasvetiin navodili želimo diplomantu prihraniti cas pri odkrivanju formalnih zakonitosti pisanjain omogociti, da bo lahko vložil vec energije v pripravo za pisanje bistvenih vsebindiplomskega dela. Predstavili bomo zgradbo diplomskega dela, vsebino in oblikoposameznih poglavij ter opozorili na najpogostnejše napake, ki se jim morajo diplomantiizogibati.Diplomsko nalogo sestavljajo vsebinsko razlicna, vendar medsebojno smiselnopovezana in uravnotežena poglavja. Naloga obsega poleg naslova, izjave in vsebine še:povzetek, seznam okrajšav, uvod, namen dela ali nacrt za delo ali delovno hipotezo,materiali in metode ali eksperimentalni del, rezultate, razpravo, sklep in literaturo.NaslovNaslov mora z nekaj izbranimi besedami predstaviti vsebino in glavni poudarekdiplomskega dela. Pri njegovi izbiri obstaja nevarnost, da je presplošen in lahko zaraditega zavaja, ker nakazuje nekaj, cesar v diplomski nalogi ni. Naslednja skrajnost jepreobširen naslov, ki utrudi bralca, še predno ga prebere do konca. Izbira naslova je prizanstvenem clanku zelo pomembna, ker je od naslova odvisno, koliko ljudi se bo odlociloclanek podrobneje pregledalti ali celo prebrati, po drugi strani pa naj bi bile že v naslovukljucne besede, ki opredeljujejo vsebino clanka.Okvirni naslov naloge je dolocen že v razpisu tem diplomskih nalog, podrobnega padoloci mentor, potrdi pa ga fakultetni senat, ki sledi pravilu, da v naslovu ni okrajšav,kemijskih formul in da ga sestavlja najmanjše možno število besed, ki še ustrezno opišejovsebino diplomske naloge.studij99.doc

VsebinaVsebina je pri diplomski nalogi takoj za naslovno stranjo (prvi list) in za stranjo znavedbo mentorja, zahvalo in izjavo (drugi list). Obsega seznam vseh poglavij inpodpoglavij diplomske naloge, razvršcenih tako, kot se pojavljajo v diplomi. Vsebina jeza naslovom prva stvarna predstavitev strukture in vsebine diplomske naloge, s katero sesreca bralec.Diplomant smiselno razdeli diplomsko gradivo na poglavja, podpoglavja in morebitiše na razdelke, ki jih oštevilci. Predolgi in prezahtevni naslovi poglavij/podpoglavij,prevelika razpršitev besedila (tri in vec številk pred podpoglavij) delujejo nepregledno inneprivlacno. Pri pisanju diplomskega dela je iz razumljivih razlogov pisanje vsebinezadnje na vrsti. Priporocamo, da diplomant vpiše strani šele, ko je v besedilo vneselzadnji popravek.PovzetekVsebini sledi povzetek diplomskega dela, dolg najvec eno stran. Taka omejitev prisilidiplomanta, da skrbno pretehta vsako besedo in vsak stavek. Vsebina povzetka morabralca seznaniti z jedrom naloge, nacini, metodami in seveda z rezultati ter novimispoznanji, ugotovitvami ter zakljucki. Zaradi prostorske omejitve je povzetek zgošcen,vendar ne suhoparen ali faktografski. Ne sme vsebovati okrajšav in kratic, ker ga tonapravi nepreglednega. V povzetku diplomant pokaže svojo sposobnost, da zna na kratekin jedrnat nacin predstaviti svoje delo in rezultate, hkrati pa se mora zavedati dejstva, dabo povzetek poleg naslova deležen najvecje pozornosti bralcev.Zaželen je prevod povzetka v angleškem jeziku (Abstract)Seznam okrajšavDanes prakticno ni nobene veje znanosti, ki ne bi uporabljala okrajšav, kratic insimbolov. Pri rabi okrajšav in simbolov mora diplomant upoštevati pravilo, da ima istisimbol/okrajšava lahko samo en pomen v njegovem diplomskem delu. Crka P ne morebiti v diplomi hkrati oznaka za fosfor, permeabilnost, porazdelitveni koeficient ali tlak.Sodobni urjevalniki besedil omogocajo z razlicnimi nabori znakov dobre rešitveopisanega problema, zlasti pri elementih in spojinah veljajo mednarodna pravila, za enoteje potrebno sprejeti mednarodni sistem merskih enot. Diplomant mora, ne glede nauporabljene vire, v svojem diplomskem delu zagotoviti enotnost uporabe posameznegasimbola.Poznamo splošno znane simbole (npr.: K za kalij, P za fosfor itd.), ki jih ni potrebnoposebej pojasniti, prav tako ni potrebno pojasnevati formule spojin (npr.: NaCl). Manjstudij99.doc

ne zaveda vkljucitve svojega dela v širši okvir raziskav. Drugi primer pa daje slutiti, daizrazita obširnost uvoda skuša zakriti skromnost ostalih poglavij.Svetujemo dolžino, uravnoteženo z ostalimi poglavji diplomske naloge. Nedopustnoje, da diplomant tu navaja samo splošno znane in casovno odmaknjene podatke terspoznanja, ne navede pa najnovejših dognanj s podrocja diplomske naloge. Diplomantnaj v uvodu navaja le literaturo, ki jo je resnicno prebral in preštudiral, hkrati pa najnavede le nujno potrebna dejstva in podatke o obravnavani tematiki, tako da bo lahkovsakdo nemoteno prebiral besedilo. Povzemanje kot npr... pri ponovnem vrednotenjuprvotnih ugotovitev (4) so Thomas in sod. (5) ugotovili, da proces vezave lahkorazložimo na vec nacinov ... brez navedbe, kakšne so prvotne ugotovitve in brezkonkretizacije prispevka Thomasa in sod., je za diplomsko nalogo nesprejemljivo, ker veza vsebino citata (4) in (5) le diplomant.Pri pisanju uvoda odsvetujemo že omenjeno nepotrebno razpršitev vsebine.Namen dela ali nacrt za delo ali delovna hipotezaDiplomant že v uvodu s primerno izbiro vsebin pripravi temelj za to poglavje, ki jezelo pomemben del diplome. V tem poglavju diplomant skuša odgovoriti na enostavnovpršanje: Kaj je problem moje naloge in kako ga nameravam reševati ter rešiti?Problem naloge mora diplomant kratko in jasno predstaviti. Pri tem se opira na vsebinopredhodnjega poglavja. Sledi njegov nacrt - delovna hipoteza - oziroma zamisel, kakoproblem rešiti, ki je podkrepljen z metodami, ki jih bo uporabil za dosego cilja. Dobrooblikova nacrt oziroma delovna hipoteza pripomoreta k uspešnosti izvedbe naloge in knjeni kvaliteti. To poglavje diplomant napiše v prihodnjiku.Materiali in metodeZ vsebino tega poglavja diplomant odgovori na vprašanje: Kako sem prouceval svojproblem oziroma uresniceval svoj delovni nacrt/hipotezo? Pri pisanju tega poglavjamora diplomant spoštovati naslednje pravilo: opis uporabljenih materialov in metod morabiti tako popoln, da je možno brez težav ponoviti njegovo delo. Ce to poglavje ne zadostiomenjeni zahtevi, je delo unikat, ki ga ni mogoce ponoviti.V tem poglavju diplomant natancno opiše, katere materiale in metode je pri svojemdelu uporabljal ter kakšne poskuse in procese je izvajal. Poglavje mora vsebovati vseinformacije, potrebne za uspešno ponovitev opisanih reakcij, postopkov meritev itd. Pristudij99.doc

pisanju tega poglavja se opira na svoj laboratorijski dnevnik. To poglavje je stilno najboljrazclenjeno na podpoglavja, ki si slede v logicnem zaporedju.Do tega poglavja so diplomske naloge iz razlicnih podrocij enotne. Specificnost delana razlicnih podrocjih narekuje prilagojeno formalno porazdelitev vsebin v tem innaslednjih poglavjih. V nadaljevanju bomo predstavili le splošne napotke za pisavo.Možne so razlicne kombinacije poglavij, ki so prikazane na shemi.VsebinaPovzetekSeznam okrajšavUvodNamen dela ali Nacrt za deloA Materiali in metode B Materiali in metode C Materiali in metode-priprava vzorcev-pogoji meritevEkspermentalno deloRezultati Rezultati Rezultati in razpravaRazpravaRazpravaSklepLiteraturaPriloga ali DodatekDiplomant glede na naravo svojega dela smiselno izbere ustrezno kombinacijopoglavij.V poglavju Materiali in metode diplomant najprej navede uporabljene kemikalije innjihovo kakovost, uporabljena topila in njihovo kakovost, sestavo reagentov, ki jih je sampripravil; raztopine, ki jih je uporabljal oziroma pripravil; nadalje izvor, sestavo inkakovost vzorcev; izvor in identifikacijske znacilnosti surovin (npr. rastlinskega porekla);skratka vse, kar je pri delu uporabljal, mora opredeliti z razpoznavnimi znacilnostmi. Prinavajanju materialov naj se diplomant v najvecji možno meri izogiba trgovskih imen vkorist uporabe genericnih imen. V primerih, ko se lastnosti uporabljenega materialarazlicnih proizvajalcev razlikujejo, mora poleg trgovskega imena obvezno navesti tudiproizvajalca. Nesmiselno je, ce poleg NaCl, p.a. kakovosti navede še proizvajalca. Konavaja snovi, ki ustrezajo dolocenim zahtevam (npr. doloceni farmakopeji) navajanjeproizvajalca ni nujno, ce pa zahteve niso natancno dolocene, potem mora navestiproizvajalca (npr. gojišce za celice).V drugem delu tega poglavja diplomant po kronološkem principu navede vse metode- navajanje literature, ce je metoda znana oziroma opis metode, ce je prilagojena alimodificirana in aparature (tip in proizvajalca), ki jih je pri delu sam uporabljal oziroma sojih opravili na drugih inštitucijah (razne meritve ali analize). Pri navajanju aparatur sestudij99.doc

diplomant ravna po kriteriju: ali lahko uporabljena aparatura kakorkoli vpliva na rezultat?Ce diplomant presodi, da uporaba dolocene tehtnice ali magnetnega mešala dolocenegaproizvajalca lahko vplivala na rezultate, potem ju mora navesti med opremo. Pogosto jeaparatura zadovoljivo opisana, manjkajo pa pogoji njene uporabe.Pogosto je diplomsko delo posveceno eni ali vecim metodam, kar naj diplomantpoudari že v Uvodu. Podobno naj ravna, ce naloga obravnava delo na dolocenem strojuali aparaturi. Tudi v tem primeru naj bo princip delovanja omenjene aparature opisan že vuvodu.V poglavju Eksperimentalno delo diplomant opiše poskuse in pogoje, pod katerimi jih jeizvajal. Podobno velja za meritve, ki jih je v okviru svojega diplomskega dela opravil.Velja nacelo, da diplomant citira postopek, metodo, poskus, ce gre za ponavljanje in dapostopek, meritev, sintezo v celoti opiše, ce so pogoji drugacni.Pri pisanju so pomembne predvsem tri vrline: preglednost, natancnost incelovitost. Slednja je pogosto problematicna, ker se diplomant mnogokrat nekaterihznacilnosti rutinskih opravil in postopkov enostavno ne zaveda in jih niti ne opiše.Primer: v zelo natacno opisanemu postopku je proces sušenja oblikovan takole: ... posušenju pri znižanem tlaku, sledi.... Ker diplomant ni navedel pogojev sušenja:temperature, casa in tlaka (vrste crpalke), niti ni opredelil kriterija, kdaj je predmetsušenja suh, je tak opis nepopoln.Ce je potrebno naj poglavje, opremi tudi z ustreznimi slikami, preglednicami inshemami kemicnih reakcij.RezultatiV tem poglavju diplomant odgovari na vprašanje: Kaj sem ugotovil s svojimiposkusi in meritvami? Rezultate navaja v enakem zaporedju, kot so opisani poskusi,meritve ali analize, pri cemer upošteva nacelo preglednosti in natancnosti. Ponavadi je topoglavje najobsežnejši del vsake diplomske naloge, ker je opremljeno s številnimislikami, grafi in razpredelnicami. Primarnih rezultatov vecinoma ni potrebno navajatirazen tistih, ki so že prešli nekaj stopenj obdelave (npr. normalizacijo, korelacijo,statisticno obdelavo itd.). Diplomant se glede na naravo rezultatov odloci, ali jih bopredstavil z enacbo, numericno (s preglednico) ali graficno (z grafi, histogrami).Priporocamo, da se odloci za tisto obliko, ki je po njegovem mnenju najprimernejša.Predstavitev istih rezultatov z enacbo, numericno in graficno (npr. umeritvena krivuljakoncentracij na UV-spektrometru) je nesmiselna in prostorsko potratna.Pri numericnih rezultatih se pogosto dogodi, da diplomant rezultate meritev, ki sonatancni na dve decimalni mesti po obdelavi z ustrezno programsko opremo prikaže nastudij99.doc

štiri ali vec decimalnih mest, kar nima smiselne osnove. Obširnejše racunalniške izpise,risbe, obsežne numericne predstavitve meritev, daljša izvajanja in izpeljave lahkopredstavi v posebnem poglavju na koncu diplomskega dela, ki ga naslovi Priloga aliDodatek.Zaradi razlicnosti diplomskega dela obstaja tudi formalna možnost, da se poglavjeRezultati združi s poglavjem Razprava v enotno poglavje Rezultati in razprava.RazpravaV tem poglavju, ki je srcika vsake diplomske naloge, diplomant skuša odgovoriti navprašanje: Kaj rezultati pomenijo? Tu diplomant svoje delo in rezultate vrednoti inkriticno analizira, jih primerja z znanimi in objavljenimi podatki iz literature ter takoopredeli vrednost svojega dela. Ustrezno vrednotenje rezultatov je tisti intelektualninapor, ki diplomskemu delu da ustrezno veljavo, sicer se lahko zgodi, da celo izrednirezultati ostanejo zaradi pomanjkljivega vrednotenja brez primerne veljave. TudiRazprava je pisana v enakem zaporedju, kot so navedeni rezultati.V to poglavje spada tudi analiza procesov, poskusov, meritev, itd., ki so dalinepricakovane rezultate. Diplomant z analizo svojih sistemov in svojega dela skuša najtirazloge, zakaj mu doloceni poskusi, meritve itd., niso uspeli oziroma so bili odzivinepricakovani. Pri tem izhaja iz kriticnega odnosa tako do svojega dela kot do aparatur,pogojev in snovi, ki jih je pri delu uporabljal. Kriticnost v tem delu Razprave je zlastipomembna, ker diplomanta navaja na razmišljanje o novih priredbah eksperimentalnegadela, predlogih izboljšav postopkov in morebitnih novih predpostavkah.Ker je Razprava intelektualna in kreativna nadgradnja dobljenih rezultatov, najdiplomanti intenzivno in poglobljeno razmišljajo o snovanju tega poglavja. Pomagajo najsi z enostavnima vprašanjema: ZAKAJ se kaj dogaja tako, kot kažejo rezultati, in KAJ vdanih okolišcinah rezultati pomenijo.Iz dosedanjih izkušenj lahko povzamemo, da so diplomanti v zadregi, kaj naj pišejo vtem pogalvju. Najveckrat je to poglavje po obsegu ne samo silno skromno, ampakzasledimo v njem tudi nepotrebno in neumestno ponavljanje vsebin iz Uvoda,Eksperimentalnega dela ali Rezultatov. Po obsegu kratka, nesistematicna, plitva, ozka innedorecena razprava razvrednoti vso vloženo delo in rezultate.SklepV tem koncnem poglavju diplomant skrbno oceni opravljeno delo, strni rezultate inpovzame težave, s katerimi se je sreceval. Vanj spadajo tudi ideje, ki so se porodile meddelom in bi lahko bile predmet nadaljnjih raziskav.studij99.doc

LiteraturaPri pisanju diplomske naloge diplomant uporablja tri vrste virov: objavljene clanke,knjige in drugo dostopno literaturo. Navedena naj bo samo tista literatura, ki jo jediplomant prebral, razume njeno sporocilo in je objavljena dognanja uporabil pri pisanjuuvoda, pri sestavljanju delovnega nacrta, pri navajanju metod in pri vrednotenjurezultatov.Navedeni viri literature so v tem poglavju v enakem zaporedju, kot se pojavljajo medbesedilom naloge. Diplomant navaja le najpotrebnejše in preverjene vire kot podporonjegovim navedbam. Smiselno je, da to poglavje sestavlja hkrati s pisanjem uvoda indrugih poglavij diplomske naloge. Za primer navajamo nekaj razlicnih nacinov citiranja:Navajanje knjig z enim ali vec avtorji: avtor(ji), naslov dela, izdaja, založba, kraj izdaje,leto izdaje, strani. Primer: Tyle P: Specialized drug delivery system, Marcel Dekker, NewYork, 1990: 310-26.Navajanje clankov: avtor(ji) clanka, naslov clanka, naslov revije, volumen revije, letoizdaje revije, strani od ... do. Primer: Srcic S, Kerc J, Urleb U, Kanalec A, Kofler B,Šmid-Korbar J: Compatibility study between N-acethylcysteine and some commonlyused tablet excipients. J Pharm Pharmacol 1992; 44: 515-8.Navajanje uradnih listov: naslov pravilnika oz. zakona, letnica, naslov uradnega lista,letnik, številka, strani od ... do.Navajanje standardov: naziv standarda in njegova okrajšava, številka, naslov, letnica terstrani. Pri prvem navajanju standarda diplomant obvezno razloži njegovo kratico.Navajanje patentov: avtor(ji), naslov patenta, naziv, kratica in številka patenta, letnicapriglasitve oz. objave. (primer: Pecar S, Kikelj D, Urleb U, Sollner M, Marc G, KrbavcicA, Kotnik V, Wraber B, Simcic S, Ihan A, Klamfer L, Povšic L, Kopitar Z, Štalc A:Trans-2-acylaminocyclohexyloxyacyldipeptides. United States Patent, Patent number5,231,216, date of patent Jul. 27, 1993.-navajanje internetnih virovhttp.//www.fda.gov/bbs/topis/news/2005/newo1259,htmlstudij99.doc

4. DIPLOMSKI IZPITŠtudent opravlja diplomski izpit potem, ko je izpolnil vse obveznosti, dolocene zvzgojno-izobraževalnim programom in izdelal diplomsko nalogo. Diplomski izpit jejaven in ga diplomant lahko opravi v dnevih, po dogovoru s clani komisije vsak mesec,razen julija in avgusta.Diplomant opravlja diplomski izpit pred komisijo, ki jo sestavljajo predsednik,mentor, mentor/somentor in clan. Pri imenovanju predsednika in tretjega clana Komisijefakultetni senat upošteva nacelo, da imenovani clani cimbolj ustrezno pokrivajo glavnaznanstvena in strokovna podrocja farmacije.Postopek za zagovorPreden se bo lahko študent prijavil za diplomski izpit, mora oddati v študentskireferat Fakultete za farmacijo:- prošnjo za diplomski izpit z datumom zagovora (datum in uro predhodno uskladis clani komisije)- indeks z vsemi podpisi,- originalno spricevalo o koncani srednji šoli,- rojstni list in- prijavnico za oceno diplomske naloge.Diplomant odda po en izvod diplomske naloge clanom komisije najkasneje 5delovnih dni pred zagovorom. Predsedniku komisije in mentorju odda vezan izvod.Študentski referat objavi cas opravljanja diplomskega izpita najmanj en teden preddiplomskim izpitom. Diplomski izpit je praviloma v slovenskem jeziku.ProtokolProtokol diplomskega izpita je naslednji: kandidat najprej predstavi svojediplomsko delo, kar traja najmanj 10 minut in ne dalj kot 20 minut. Diplomant jasno inpregledno predstavi obravnavano snov, metode dela, rezultate in njihovo ovrednotenje.Pri tem lahko uporablja racunalniško projekcijo. Prosojnice naj vsebujejo le sheme,reakcije, razlicne predstavitve rezultatov in procese, nikakor pa ne besedila, ki ga pripredstavitvi diplomant bere. Ce tega ne upošteva, lahko predsednik komisije prekinediplomski izpit.studij99.doc

Po predstavitvi diplomske naloge sledijo vprašanja clanov komisije, ki sopovezana s problematiko diplomske naloge in imajo namen ugotoviti diplomantovostrokovno razgledanost. Diplomant mora izkazati sposobnost, da zna razložiti in obranitiv diplomski nalogi zapisane trditve. Diplomski izpit sme trajati skupaj s predstavitvijonajvec 60 minut.Koncna ocena študijskega uspehaKomisija oceni diplomski izpit s koncno oceno od zadostno(6) do odlicno(10) obupoštevanju posameznih prispevkov.Koncno oceno študijskega uspeha sestavljajo:C: povprecne ocene izpitov in vajD: 0,5 x(ocena diplomskega del + ocena predstavitve)E: ocena odgovorov na vprašanja komisijeKoncna ocena = 0,25x(2xC+D+E)V primeru neuspešnega zagovora, doloci predsednik po posvetu s clani komisijeponovni rok za diplomski izpit, ki pa ni krajši od enega meseca.Diplomant dobi v študentskem referatu po uspešno opravljenem diplomskemizpitu zacasno potrdilo, da je koncal študij na Fakulteti za farmacijo. Diplomo, ki je javnalistina, vroci diplomantu dekan, na svecani podelitvi diplom skupaj s prilogo k diplomi.studij99.doc

5. PRILOGEPriloga I: Prošnja za dvig teme diplomske nalogeIme in priimekNaslov absolventa/keSenatu Fakultete za farmacijoAškerceva 7, LjubljanaProšnja za dvig teme diplomske nalogePodpisani/a absolvent/ka (ime in priimek - UP Farmacija oz. VSP Laboratorijskabiomedicina )…………………………………. v šol. letu ..............., prosim senatFakultete za farmacijo, dami odobri izdelavo diplomskega dela z naslovom...………. (tocen naslov diplomske naloge) pod mentorstvom .....………...... (naziv,ime in priimek mentorja in somentorja).Izjavljam, da imam opravljene vse študijske obveznosti.Obrazložitev: Napišite kratko obrazložitev vsebine teme .Oznacite, ce je vsebina diplomske naloge del aplikativnih raziskovalnihprojektov z gospodarstvom:? Lek ? Krka ? drugo ? ni del projektovPodpis mentorjaPodpis absolventa/kePriloga:Fotokopija indeksa(prva stran ter strani, ki izkazujejo opravljene študijske obveznosti: izpite in vaje)Ljubljana, ..............studij99.doc

Priloga II: Primer organizacije strani laboratorijskega dnevnika:A Diplomsko delo na katedri za farmacevtsko kemijoStran v dnevnikuOznaka spojine:Datum:Kemicna reakcija, formule in molske mase:Literatura, ce gre za ponavlja nje opisane sintezo:Kolicine reagentov v g in molih in topil v ml (g) (po potrebi tudi kakovost reagentov intopil):Opis dela:diplomant opiše postopek, zabeleži vrednosti njegovih posameznihparametrov (temperaturo, tlak, cas, koncentracije, pH-vrednosti) indokumentira spremljanje nastajanja izdelka (kromatograme, mobilnefaze), izracuni.Opis izolacije izdelka (postopkov) in cišcenja:Osebni komentar:zabeležba raznih opažanj in morebitnih ugotovitev ter sugestijeza spremembe postopkaRezultat:izkoristek, tališce/vrelišce, Rf (mobilna faza), IR (nacin), UV (topilo,koncentracija), MS (tehnika), NMR (topilo), sucnost (T, koncentracijatopilo), elementna analiza: ugotovljene in izracunane vrednostiSklepi in ugotovitve:Vsak diplomant ima svoj sistem oznacevanja spojin, ki ga doloci mentor na zacetkuza vsakega diplomanta posebej. Diplomant uporablja oznake za svoje spojine tudi prispektroskopskih ter drugih analizah in ne nazadnje zato, da se njegova spojina ne bipomešala s spojinami drugih diplomantov in delavcev na katedri, npr. pri shranjevanju vhladilniku.studij99.doc

Priloga II: Primer vodenja diplomantovega laboratorijskega dnevnika:B Diplomsko delo na katedri za farmacevtsko tehnologijoDatum:Materiali:ime, oznaka, izdelovalec, šifraPriprava vzorca:sestava in tehnološki postopek za pripravo posamezne vrstepripravkov, npr. granulati, tablete, raztopine, disperzije, geli itd.Številka poskusa/meritve in vrsta poskusa:npr. reološke meritve, sprošcanje, meritve kontaktnega kota, itd.Laboratorijski pogoji in eksperimentalni pogoji:naprava, pogoji delovanja, tlak, temperatura, pH, koncentracija itd.Kratek opis delaRezultati meritev:Primarno, z meritvami pridobljene podatke smiselno razvrstimo vrazpredelnice, nato pa statisticno obdelamo in ustrezno graficnopredstavimo.Osebni komentar in opombe: morebitne težave (pogoji meritev, priprave vzorcev) pridelu na posamezni napravi, predlogi izboljšav....studij99.doc

Priloga III: Vsebina in oblika platniceUNIVERZA V LJUBLJANIFAKULTETA ZA FARMACIJOSAŠA MLEKUŽDIPLOMSKA NALOGAUNIVERZITENI ŠTUDIJ FARMACIJE ALI VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJLABORATORIJSKE BIOMEDICINELjubljana, 2006studij99.doc

Priloga IV: Naslovna stranUNIVERZA V LJUBLJANIFAKULTETA ZA FARMACIJOSAŠA MLEKUŽVREDNOTENJE VISKOELASTICNIH LASTNOSTI HIDROGELOVŽELATINE Z OSCILACIJSKO METODOEVALUATION OF VISCOELASTIC PROPERTIES OFGELATINE HYDROGELS WITH OSCILLATION METHODLjubljana, 2008studij99.doc

Priloga V: Informacija o mestu izdelave diplomske naloge in mentorju ter izjavaDiplomsko nalogo sem opravljal/a na Fakulteti za farmacijo (inštitutu, zavodu,fakulteti, itd.) pod mentorstvom (naziv, ime in priimek mentorja insomentorja). Spektroskopske meritve, elementne analize, mikroskopijo indruga merjenja so opravili… ….(diplomant navede laboratorije, fakultete,inštitute itd., katerih usluge je uporabljal pri svoji diplomski nalogi.Ce želi, se diplomant na tem mestu zahvali vsem, ki so mu pri nastajanjudiplomske naloge pomagali.IzjavaIzjavljam, da sem diplomsko nalogo samostojno izdelal pod mentorstvom(naziv, ime in priimek mentorja).Diplomantov lastnorocni podpisstudij99.doc