Suhokranjske poti, julij 2009 - Občina Žužemberk

Glasilo ObčineŽužemberkŠt. 34Leto IXJulij 2009Gornji KotFoto: Dušan Šetina

2 | IZ NAŠE OBČINE |julij 200919. seja Občinskega sveta Občine ŽužemberkDobra, pregrešnodraga voda polzi skozidotrajane cevi!Vroča razprava na 19. seji je sledila že pri potrditvidnevnega reda, saj je bil svetnik mag. JožeJenkole proti dodatni točki dnevnega reda, kerse z gradivom še ni seznanil. Župan Franc Škufcaje pojasnil, da je gradivo izvedbo projektovgradnje odprtega širokopasovnega omrežjaelektronskih komunikacij po hitrem postopkuobravnaval že odbor, sam pa od svetnikov pričakuječim hitrejše sprejetje vseh treh odlokov,ki so pomembni in v korist občanov.Po sprejetju odloka o kategorizaciji cest v ObčiniŽužemberk, sprejetem po krajšem postopku,so se svetniki seznanili s poročilom pitne vodeKomunale Novo mesto. Na tokratni seji pa stabila prisotna tudi vodja sektorja ekonomike prinovomeški Komunali Ladislav Jaki in vodjasektorja vzdrževanja Istok Zorko. PredsednikOdbora za okolje in prostor, komunalo in prometJože Papež se je spraševal, zakaj se izgubanenehno povečuje in ne zmanjšuje. Zagotovilunovomeških komunalcev, ki se opirajo na ustreznemeritve, predvsem pa prevelikih stroških ino pregrešno velikih izgubah, številnih okvarahna sistemu je opozoril tudi svetnik Dušan Papež.Dejstvo, da kar 45 odstotkov zajete vode izGlobočca ponikne iz prerešetnih vodovodnihcevi, položenih v šestdesetih in sedemdesetihletih, še preden pride do zadnjega uporabnika vGornjem in Dolnjem Kotu, je spodbudilo tudisvetnika Jožeta Zupančiča, ki je na občinskoupravo, župana in Komunalo postavil kar nekajvprašanj v zvezi kanalizacije v Žužemberku, kipa je bila položena pred kratkim in povzročatežave, o čemer se je skliceval na pisanje Dolenjskegalista. Posledica ogromnih izgub jetudi slabo vzdrževanje vodovodnega omrežja,ki je razpršeno po 51 naseljih, pa bodo občutilipredvsem občani v svojih žepih. Svetnikiso po razpravi sprejeli tudi letno poročilo JPKOMUNALE Novo mesto za leto 2008 terzaradi strožjih razpisnih pogojev razveljavililanskoletni odlok o elektronskih komunikacijahin sprejeli novega, s katerim bodo lahkoskupaj z občinami Šentrupert, Mokronog-Trebelno,Trebnje in Mirno Pečjo kandidirali zaevropska sredstva. Svetniki so sprejeli tudi Načrtrazvoja širokopasovnega omrežja v ObčiniŽužemberk.V nadaljevanju seje so svetniki dopolnili letninačrt o pridobivanju in odtujitvi stvarnegapremoženja občine, podali soglasje k novimcenam storitve pomoči na domu in izdali pozitivnomnenje kandidatke Marije Breceljnikza ravnateljico OŠ Prevole. Marjan Romih jes pisno izjavo preklical odstopno izjavo, ki jo jepodal na zadnji lanskoletni seji. Tako je predsednikKomisije za mandatna vprašanja, volitvein imenovanja Dušan Papež podal sklep, ki soga sprejeli na seji odbora, da svojo funkcijo lahkoopravlja naprej. Na seji Občinskega sveta paje pisno podal izjavo o odstopu iz Odbora zadružbene dejavnosti mag. Jože Jenkole. Večinasvetnikov je na koncu seje šokirala tudi vest, kije padla med vprašanja in pobude svetnikov.Dušana Papeža je namreč zastavil vprašanjeo Industrijski coni Hinje, ki je postala zopetkmetijsko zemljišče. Na tej coni namreč žeobratuje ena tovarna, morebitni vlagatelji, kiže trkajo na vrata te cone, pa bodo morali, kotkaže, drugam. S tem bodo prikrajšani tudi številniobčani, ki leta čakajo na delovna mesta vtem koncu Suhe krajine. Župan Franc Škufca jepojasnil, da je Ustavno sodišče leta 2006 zaradipritožbe občanov razveljavilo dva občinska odloka,ki sta urejala poseganje v prostor.Mag.Jelka Mrvar je opozorila na slabo izgradnjoin težave, ki se pojavljajo na fasadi in ograjiob novi podružnični šoli na Dvoru, pa tudi orazglasitvi dveh znanih Suhokranjcev.Urednik18. seja Občinskega sveta ObčineŽužemberkKrajevni urad Hinje ne bo zaprl svojih vratRazprava se je že na začetku, še pred glasovanjemo dnevnem redu, razvnela o svetnikuMarjanu Romihu, ki je konec decembra minulegaleta podal svoj odstop. Svetniki so se vnadaljevanju seje seznanili z letnim inventurnimporočilom za leto 2008 in poslovnim načrtomZD Novo mesto za leto 2009, ki ga jeobrazložila direktorica ZD Novo mesto MilenaKramar Zupan in ga v celoti potrdili. Sledilo jesprejemanja in obravnavanje sklepa o izplačiludelovne uspešnosti direktorice ZD Novo mesto,čemur je nasprotoval svetnik mag. Jože Jenkole,sklicujoč se na recesijo, in izrazil začudenje svetnikom,ki so na zadnji seji varčevali pri denarjuza šport in jih pozval k boljšemu gospodarjenju.Predlog za nagrado pa so podprli številnisvetniki, med drugim Marjan Romih in JožePapež, ki je pohvalil direktorico ob uspešnemposlovanju Zdravstvenega doma z željo, da biše naprej imela posluh za Zdravstveno postajoŽužemberk. Marica Ban je poudarila veliknapredek v delu žužemberške postaje, svetnikDušan Papež pa je pojasnil, da ima končno besedopri tem Ministrstvo za zdravje, ki tudi določatudi višino nagrade, občinski svet pa dajele soglasje, tako da se »nagrada ne bo izplačalaiz proračuna občine«, je zaključil. Svetniki sorazpravljali tudi o novem delovnem času Krajevnegaurada Hinje. Veliko truda in sestankovje bilo potrebnih, da Krajevnega urada Hinjeniso ukinili, je v tej točki poročal predsednikOdbora za lokalno samoupravo Dušan Papež.Sklenili so, da se Krajevni urad v Hinjah neukine, vendar se temu primerno zmanjša delovničas. Ostali uradi so precej oddaljeni, zato bisamo zaprtje tega pomenilo hud udarec za vseobčane. Pojasnilo o delovanju urada in novemdelovnem času je podal tudi načelnik upravneenote Novo mesto Jože Preskar.Razprava in obravnava predloga Odloka o Zaključnemračunu proračuna Občine Žužemberkza leto 2008 je bila je bila dokaj živahna,več vprašanj županu in občinski upravi pa jepostavil Jože Zupančič. Dušan Papež je predlagal,da se poveča predvsem delež pri projektih,ki so financirani iz evropskih sredstev. Kotvedno je bila zanimiva zadnja točka dnevnegareda, pri vprašanjih in pobudah članov občin-Direktorica ZD Novo mesto Milena Kramar Zupanin Jože Preskarskega sveta. Svetnik Jože Pečjak je izpostavilvprašanje o gradnji ceste Beli graben do mejeobčine; svetnika mag. Jožeta Jenkoleta so zanimalasredstva porabljena v prejšnjem letuza gasilstvo, povprašal pa je tudi za delo obehpodžupanov. Svetnik Milan Ivkovič je postavilveč vprašanj o stanju mostov: v Drašči vasi,Tomaževem mostu in mostu v Žužemberku,svetnica mag. Jelka Mrvar pa je med drugimseznanila svetnike o visokem vpisu v vrtec in onujni investiciji, ki so jo izvedli v telovadnici inbo potrebna pomoč občine. Med razpravo, ki joje začel Jože Zupančič, je več svetnikov, še predkoncem protestno, zapustilo sejo.Urednik

julij 2009| IZ NAŠE OBČINE |3Ne spreglejtelllllPrilogaPoziv in seznamupravičencev dovračila vlaganj v javnotelekomunikacijskoomrežje na območjuobčine ŽužemberkPrilogaTrški dnevi 2009stran 5Telegrafsko o komunalnihzadevah št. 06OBRTNOINDUSTRIJSKA CONAHINJE ALI KMETIJSKOZEMLJIŠČE ?Hinjska in ajdovška obrtno- industrijska cona nistaveč zazidljivi?Na majski seji Občinskega sveta Občine Žužemberkje bilo zastavljeno vprašanje, ali jemogoče v obrtno industrijski coni Hinje graditi?Žal je namenska raba zemljišča v coni spetkmetijsko zemljišče.Občinski svet Občine Žužemberk je zadnjespremembe prostorskega plana sprejel julija2004. Ustavno sodišče pa je maja 2006 spremembeprostorskega plana iz leta 2004 razveljavilo,kar pomeni, da imajo zemljišča iz predmetnegaprostorskega plana prvotno namenskorabo. Tako so cona v Hinjah in na Ajdovcu,zemljišča v Praprečah in več manjših lokacijspet kmetijska zemljišča. Poudariti je potrebno,da je bil postopek sprememb prostorskegaplana voden v skladu z zakonodajo in da jeMinistrstvo za okolje in prostor spremembeprostorskega plana po pregledu in ugotovitvi,da je dokument pripravljen v skladu z veljavnozakonodajo, posredovalo Vladi Republike Slovenije,ki ga je s sklepom potrdila, nato pa gaje sprejel še Občinski svet Občine Žužemberk.Žal je Ustavno sodišče na pobudo nekaterihkrajanov spremembe prostorskega plana razveljavilo.Tako so v tem prostorskem planu opredeljenastavbna zemljišča spet postala kmetijska.Občina Žužemberk pripravlja občinskiprostorski načrt in upamo, da bomo ne glede naspremenjeno zakonodajo uspeli zemljišča spetspremeniti v stavbna, da bodo investitorji lahkopridobili gradbena dovoljenja.OBČINSKA UPRAVAtudi občan Anton Pasar, ki je med prvimi dalzemljišče, da se bo lahko širil razvoj cone inpodjetništva tudi v Žužemberku.«Jože Šteingel, podžupan Občine Žužemberk:»Ne razumem nekaterih svetnikov, ki so polnausta hvale v prizadevanju za dobrobit občanov,ob glasovanju pa stiskajo fige in nasprotujejo pomembnimodločitvam, ki so v korist vseh občanovin cele občine. Opažam nekatere svetnike,da kljub gradivu, katerega so prejeli 14 dni prej,le-to ne preberejo. Podpiram hitre odločitev inodloke, ki jih je pripravila uprava, sprejel odbor,ki bo odstranil bele lise in omogočil občanomv vsako vas v občini internet. Tudi glede conev Ajdovcu sem globoko pretresen. Namesto dabi zaposlovali mlade ljudi, nekateri občani to,s pritožbami vsepovsod, veselo preprečujejo.Sem za to, da bi se te občane dalo v javnost!«Stran 10Pogovor z novomašnikomSašom KovačJože Papež, podžupan Občine Žužemberk:»Zavzemam se za poštenost, sem proti širjenjuneresnic po terenu in raznim ovadbam, kijih nekateri občani pošiljajo na razne naslove.Tudi zame osebno je novica, da je hinjska conapostala nezazidlijiva, prava katastrofa. Tako sose dolgoletna prizadevanja svetnikov, ob tembi izpostavil prizadevno delo svetnika DušanaPapeža, ki se resnično vsa leta zavzema za kraj,za nova delovna mesta, ob nepremišljenostinekaterih padla v vodo. Javno pohvalo zaslužiSvetnica Marija Breceljnik: »V Hinjah smoleta 2005 začrtali industrijsko cono. Z vsemilastniki zemljišč smo sklenili dogovor, da je taindustrijska cona za razvoj kraja nujno potrebna,zato so vsi pristali, da prodajo zemljišče poceni, ki jo določi investitor. Pojavil se je investitor,ki je v tej coni odprl obrat, ki še danesdeluje. Vsi lastniki zemljišč smo upali, da se bokončno naš kraj začel razvijati. V letošnjem letuse je pojavil še drugi investitor in začel urejatipapirje za postavitev obrata. Ko je dobil lokacijskoinformacijo, je začudeno ugotovil, da jeta industrijska cona postala prvo kmetijsko zemljišče,čeprav je sam kamen in teren je v zaraščanju.Nad tem smo vsi zelo ogorčeni, ker smospoznali, če hočemo sami, da se bi razvijali, panam drugi to onemogočijo.

julij 2009VODOVODVODOVOD REBERProjekt po vasi je zaključen in vsi občani, ki soporavnali svoje obveznosti, imajo priključenvodovod.VODOVOD REBER(spodnja) IN ZALISECJunija 2009 se bodo začela zemeljska in montažnadela na nadaljevanju projekta vodovodKRIŽI – REBER – ZALISEC. Izvajalec zemeljskihdel je izbran. Montažna dela z materialombo izvedla Komunala Nm. Projekt obsegakompletno izvedbo s hišnimi priključki.Do katere faze bomo prišli do konca 2009, paje odvisno od rebalansa proračuna oziroma finančnihsredstev. Z vaščani bo opravljen sestanek,na katerem bomo predstavili projekt in jihinformirali o vsem potrebnem.odvajali odplake v kanalizacijo. Pripombe, daČN ne deluje v mejah normale, lahko takojovržemo s kontrolnimi testi, ki jih po pogodbi,tehničnih pravilnikih in zakonih izvaja KomunalNovo mesto. Dilemo, kaj je bilo prej, kuraali jajce (čistilna naprava ali kanalski sistem), kiso jo do nedavna komentirali nekateri občinskisvetniki z obveznim dodatkom, da je itak vsenarobe, je nekako zvodenela.PROJEKT DVOR –FEKALNA KANALIZACIJAIzdeluje se študija, ki bo povedala, ali se naDvoru gradi čistilna naprava, ali se odplake vodijov že zgrajeno ČN v Žužemberku, ki imanačeloma dovolj kapacitet. Vse ocene kažejo,da bo aktualna druga opcija s tlačnimi vodi inčrpališči. Po odločitvi bo izdelan projekt, ki boosnova za aktivno prijavo na primerne razpiseza nepovratna sredstva, kot je na primer projektPorečje Krke.| IZ NAŠE OBČINE |TELEGRAFSKO O KOMUNALNIHZADEVAH ŠT. 06V nadaljevanju vas bom na kratko obvestil o projektih na področju komunale, cest, elektrike, optike inostalega. Kot lahko razberete, imamo odprtih zelo veliko stvari na komunalnem področju. Ponovnobi prosil vse občane, da z razumevanjem sprejemajo občasne ovire na prometnicah in možnih krajšihprekinitvah dobav pitne vode.5VODOVOD ZGORNJICVIBELJProjekt je tik pred zaključkom. Manjši časovniodmik je povzročilo pridobivanje soglasij zapriklop začasnega črpališča na elektro omrežje.Do 15.06.2009 bo vodovod v obratovanju.VODOVOD ZAFARAProjekt je zaključen in pripravljen za prevzemin predajo v upravljanje.VODOVODNO OMREŽJEOBČINE ŽUŽEMBERKV črpališču Višnje smo zamenjali stare črpalkez novimi. Investicija bo zaradi izboljšave pokritav roku 2 let. Imamo velike probleme z izgubamivode. Lahko govorimo o 50% vode, kiodteče v zemljo, na črpališču jo moramo plačati100%. Rešitev je edino v uspešni izvedbi projektaSuhokranjski vodovod.FEKALNA KANALIZACIJCENTRALNA ČISTILNANAPRAVA ŽUŽEMBERKObremenitev ČN je trenutno le cca 10%. Vroku 2 let bodo praktično vsi v ŽužemberkuPROJEKT BREGNa tem delu projekta smo imeli kar nekaj problemovz izvajalcem. Problem je bil kratkoopisan v Dolenjskem listu. V samem članku jeprišlo tudi do neljube slovnične napake, ki jemočno razburila enega od občinskih svetnikov.Njegove zahteve po kazenski odgovornosti inpregonu dotičnih sodelujočih so sicer brezpredmetne,ker se reklamacije ne rešuje na tak način.S policijo, kriminalisti in sodišči. Seveda,če izvajalec 100% odpravi svoje napake v primernemčasu in na svoj račun, kar je bilo v temprimeru tudi narejeno. Cevovod je bil pregledans kamero in tlačno preizkušen. Projekt jepred prevzemom in priključitvijo v delovanje.G. svetniku je podan pismen odgovor v temčasopisu. Občinska uprava nima nič proti, prejnasprotno, da se projekti, ki jih izvaja na osnovisprejetega proračuna na občinskem svetu, kontrolirajos strani svetnikov. Vsaka konstruktivnakritika je dobrodošla.PROJEKT PRAPROČEIzvedba je praktično končana. Praproče se bodopriključile na fekalno kanalizacijo takoj, ko bozgrajeno načrtovano črpališče pri bivši Iskri.PROJEKT SKOZI CENTERŽUŽEMBERKATrasa se že načrtuje.CESTNAINFRASTRUKTURADRŽAVNE CESTEFoto: S.M.CESTA SKOZI PRAPROČECesta in vsa ostala infrastruktura skozi Prapročeje zaključena. Izvajajo se še dela na odtokumeteorne kanalizacije. Občina je večkrat urgiralana DRSC, da se nove oporne zidove obložiz naravnim kamnom. Zaenkrat še ni dokončnegaodgovora.CESTA SKOZI CENTERŽUŽEMBERKAPripravljajo se projekti za vso potrebno infrastrukturoin zgornji ustroj ceste. Projekt bomovodili po sistemu JOIN VENTURE, enakokot Praproče. Kljub obnovi ceste nam bo ostalproblem ozkega grla med starimi hišami. Takoza motorni promet kot za pločnik.CESTA BELI GRABEN– PAJČNAProjekti so izdelani in revidirani. Dela se bodopo zagotovilih DRSC začela izvajati v letošnjemletu.

6 | IZ NAŠE OBČINE |julij 2009CESTA SKOZI DVOR ZAVTOBUSNO POSTAJOProjekt se žal odmika že vsaj tri leta. S ŠD Fužinaiz Dvora še do danes nimamo sklenjenegadogovora o odstopu zemljišča in gradnji noveganogometnega igrišča pri šoli. Tukaj močnopogrešam sodelovanje občinskih svetnikov,posebej g. Jožeta Jenkoleta, s katerim sicer delnosodelujeva pri čistilnih akcijah, ki jih organiziraEkološko društvo Dvor. Vsi svetniki sopred časom dobili v roke kopije vseh dosedanjihdokumentov o dotični parceli s prošnjo, da skupajrazrešimo problem v dobro krajanov Dvora.Odziva ni bilo. Trenutno je parcela, last ŠDFužina v centru Dvora, eno čudno parkiriščeza osebne avtomobile, tovornjake, nepokošeno,neočiščeno, razni kosovni odpadki, skratkakaos, ki lepemu kraju Dvor ni v ponos. Resničnoje zadnji čas, da se zadeve razrešijo.CESTNAINFRASTRUKTURAOBČINSKE CESTEIN JAVNE POTIRedno vzdržujemo tako asfaltirane kot makadamskeceste. Zimsko službo smo izvedli na(pre)visokem nivoju, kar se občutno pozna napreostalih financah za redno letno vzdrževanjecest. V naslednji sezoni bomo primorani znižatistandard in s tem prihraniti kakšen evro zaletno vzdrževanje.S 01.06.2009 smo začeli s košnjo bankin ob cestah.Po tem opravilu bomo s posebnimi škarjamiin po potrebi tudi ročno obstrigli še bujnogrmovje, ki nam dela probleme pozimi.Na tem mestu bi vljudno prosil občane, ki imajosvoje parcele ob občinskih javnih cestah inpoteh, da sami obstrižejo žive meje, okrasnogrmičje in sadna drevesa. Prometna varnost jepomembna za vse, tudi za lastnika stare neobrezane»češplje«, ki ovirajo promet in vzdrževanjeceste. Primorani bomo uporabiti členeodlokov in zakonov, ki govorijo o nemajhnihkazni za odgovorno osebo. Enako velja tudi zaodstranitev razpadajočih nevarnih objektov vprivatni lasti.V primeru, ko se obdelovalna zemlja (ornanjiva) dotika cestnega telesa, mora gospodarspoštovati odloke in zakone in ne sme podoratiutrjeno cestno bankino. Primer na desni stranilokalne ceste od Sadinje proti Trebči vasi.CESTA V CONO OICSEJMIŠČE - ŽUŽEMBERKNadaljevanje projekta že narejene, cesta je vfazi pridobivanja zemljišč in projektiranja.CESTA PROTI ZAFARIZaradi množice cevi in kablov smo asfaltni slojpopolnoma obnovili.CESTA RATJE – SAMOTARCesta je kompletno obnovljena (vključno s prepustiza odvodnjavanje) v makadam izvedbiin pripravljena za asfaltno prevleko. Pohvalitimoram lastnike zemljišč, posebno g. Turk Stanislava,Ratje 16 in g. Škufca Jožefa, Ratje 15,da sta dovolila na svojih zemljiščih poravnavozemlje za bankine. Brez tega bi bili hudi problemipri opravljanju zimske službe. Upamo, dabo cesta čimprej asfaltirana.CESTA STAVČA VAS – JAMAIN PROTI CEGELNICICesti smo razširili in utrdili v makadamizvedbi.CESTA DRAŠČA VAS-IVANCLetos naj bi dobila asfaltno prevleko.PLOČNIKI DVORLetos bomo obstoječe pločnike asfaltirali.CESTA FRATAObčinsko cesto, ki poteka okrog doma na Frati,smo posodobili in asfaltirali.CESTA BREZOVA REBER– PREČNANarejen je geodetski posnetek. Pripravljamorazpis za izdelavo PGD. Hkrati se dogovarjamoz vsemi tangiranimi občinami o skupnemnastopu.CESTA PROTI TOMAŽEVEMMOSTU (ZAJČEV MLIN)DRSC je na našo zahtevo izvedla odvodnjavanjemeteorne vode s ceste v vodotok. Ta cevbo porabljena tudi za odvodnjavanje servisiraneceste skozi center Žužemberka. Izkoristili smopriliko in v okviru vzdrževanja cesto razširili.CESTA SREDNJI LIPOVEC– PODLIPALetos bomo izvedli večji servis na asfaltniprevleki.AVTOBUSNA POSTAJAŽUŽEMBERKPridobljeno je GD, izbran izvajalec (GPI TEH-NIKA), projekt je v delu in mora biti dokončando 30.06.2009. Planiramo, da bomo ob samempostajališču pridobili še vsaj 25 parkirnih mestv makadamu, ki jih bodo lahko uporabljali našiobčani, ki se z avtobusi vozijo na delo. S tembomo občutno sprostili parkiranje na samemtrgu pred gradom. Občani – vozači bodo dobiliposebne kartice (Tisti, ki so oddali pismenoprošnjo na osnovi ankete v enem od prejšnjihglasil!) in bodo na tej osnovi lahko parkiralisvoje vozilo za čas, ki ga potrebujejo. Kontrolobo izvajal občinski redar.Postajališče in nov pločnik bo končno pomeniluresničitev vseh želja in standardov po prometnivarnosti ljudi, predvsem učencem in dijakom.Odmik starega opornega zidu pri šoli pabo voznikom končno omogočil varno pot pripriključevanju na cesto NM – IV.Gorica izsmeri Trebnje.JAVNA RAZSVETLJAVARedno vzdrževanje poteka na zadovoljivemnivoju. Naročen imamo projekt Načrt JR, kiga moramo imeti zaradi novih zakonov. Načrtobstoječe JR nam bo »povedal«, kaj namje storiti, da bi zmanjšali stroške in svetlobnoonesnaževanje. Pridobili bomo tudi računalniškiprogram za spremljanje stroškov tokovinein samega vzdrževanja. Vsa odjemna mestabodo posneta z GPS in zelo natančno vnešenav program.Do konca leta ni sredstev za ostale predvideneprojekte na področju JR.JR DVORLetos bomo opremili s kandelabri in svetilkamiprenovljeni del državne ceste in ceste protišoli.JR ŽUŽEMBERKV sklopu avtobusnega postajališča bo montiranatudi JR od lekarne do šole.KOMUNALNI ODPADKIZRC obratuje po ustaljenem delovnem redu.Upam, dragi bralci Suhokranjskih poti, da steopazili pohvalo o urejenosti področja v Dolenjskemlistu. V imenu naših komunalnih delavcevse novinarju zahvaljujem in obljubljam, dabo tudi vnaprej tako ZRC kot tudi okolica ČNlepo urejena in pospravljena. Občani pripeljejozelo veliko odpadkov, kar se pozna v našemokolju. Letos bomo postavili še 4 EKO otokepo vaseh. Naročenih je tudi 20 novih zabojnikovza dopolnitve in zamenjavo dotrajanih.V vaseh se pojavljajo težnje določenih občanov,lastnikov zemljišč, po odstranitvi zabojnikov

julij 2009| IZ NAŠE OBČINE |7za komunalne odpadke, ki so bili pozicioniraniže od začetka vpeljave odvoza kom. odpadkov.Vzroki so različni. Apeliram na vse občane, damoramo pri tem najti skupni jezik in od vasido vasi reševati probleme. Samo zahteva po odstranitvine reši problema.Skupaj s KOMUNALO smo 1., 2. in 3.06.2009 organizirali odvoz kosovnih odpadkovpo vsej občini. Nabralo je se kar veliko stvari.V jeseni bo organizirano še zbiranje nevarnihodpadkov. O datumu in kraju boste obveščenipravočasno.MRLIŠKE VEŽICEIN POKOPALIŠČAŠMIHELIzvedli smo cenitev zemljišča, odmero parcele,potrebne za gradnjo vežice, širitev ceste inpločnika. Po prejetju podatkov iz geodetskeuprave bomo izvedli postopek nakupa zemljiščaod RKC, ki je z njihove strani že odobren.Pohvaliti moram g. župnika Uroša Švarca, daje izredno kooperativen pri tem projektu. VOPN-ju (novi prostorski načrt) je predlog ospremembi namembnosti zemljišča. Do koncaleta bo izdelan projekt.VELIKO LIPJEIzvedli smo cenitev zemljišča od privatnih lastnikov.Smo v razgovorih za odkup. Pridobitimoramo vsaj idejni projekt, ki bo zavzel tudiobnovo sedanjega gasilskega doma.POKOPALIŠČE ŽUŽEMBERKNa spodnjem delu pokopališča smo končnouredili popolnoma degradiran prostor. To niveč prostor za odpadke ampak urejen prostor zagrobove. Pripravili bomo nekaj žarnih grobov.V obnovljen ograjni zid pokopališča pa naj binaslednje leto vgradili tudi žarne niše. Projektše nima dokončne idejne rešitve.Pri vhodu na pokopališče je koncesionar Novakpostavil prostor za ločeno zbiranje biološkihodpadkov (CVETJE, ZEMLJA, PESEK). Vprihodnje bomo tudi ostala pokopališča opremilis podobnimi prostori.Vljudno prosimo, da vsi odlagate navedeneodpadke v te prostore!POKOPALIŠČE DVORObčani! Če zmanjka vode, vljudno prosim, dapokličete na občino ali NOVAKA! Zadeva botakoj rešena! (Hvala za zadnji opozorilni klicga. Jenkoletove z Dvora.)POKOPALIŠČA V OBČIN (8)Vseh osem pokopališč v občini je zelo dobrovzdrževanih. Pohvaliti moram našega koncesionarja,ki odlično izpolnjuje pogodbene obveznostiin naredi še veliko drobnih stvari, ki nisopogodbeno obvezne, po drugi strani pa dvignejonivo standarda pokopališč, vežic in okoliceteh objektov. Nekateri naši občani se dostikratizgovarjajo, češ, kako je vse na nivoju v sosednjihobčinah. V tem primeru se kvečjemu lahkopohvalijo, da je pri nas pač najboljše.UREJANJE PARKOVin OSTALIH JAVNIHPOVRŠINTrenutno imamo 4 komunalne delavce. Enegaredno zaposlenega, dva najemamo preko firmeTrenkwalder in enega nam je zaenkrat začasnoodstopila firma iz Kranja, in sicer brez plačila.Občasno pomaga v gradu, ostali čas pa dela zaobčino.Občina je letos nabavila motokultivator BCS spriključki v vrednosti cca 5.000,00 EUR.Redno čistimo (pometamo, kosimo …) centerŽužemberka in Dvora, avtobusna postajališča,področje Loke v Žužemberku, lokalne makadamskeceste in mulde na asfaltiranih cestah.Še kar naprej se srečujemo z vandalizmom,ki mu žal ne moremo pristriči peruti. Zadnjipodvig je razbitje dveh kaljenih stranskih stekelna postajališču Vrhovo. Strošek: vsaj 1.000,00EUR.Uredili smo stopnice ob gradu s poročji. Nadaljujemoz obnovo opornega zidu ob gradu speš potjo do Krke. Servisirali bomo celotno pešpot v dolžini cca 90 metrov. Postavljena bo tudivarovalna ograja in v bodoče primerna javnarazsvetljava.MOSTOVIMOST ŽUŽEMBERKIzdelan je geodetski načrt, pridobljen je idejniprojekt z variantnimi rešitvami, naročen je projekt,in sicer varianta obnove obstoječega mostu.Do konca leta 2009 bodo pridobljeni vsidokumenti, vključno z gradbenim dovoljenjem.Sanacija bo potekala v prvi polovici leta 2010.Sredstva so delno zagotovljena. Samo upamolahko, da bo mostna konstrukcija zdržala šecca 10 mesecev. Z ZVKD Novo mesto je dogovorjeno,da bomo skupaj s projektantom našlirešitev za obliko mostne ograje in razsvetljave.MOST DVOR – LESENIPotrebna je nujna sanacija ograje in delno voznepovršine. Soglasje ZVKD NM je pridobljeno,finančna sredstva se bodo prerazporedila z rebalansom.Dela bomo izvedli v ca 3 mesecih.Sanacija predvideva kovinske pokončne nosilceprečnih lesenih lat, ki se bodo lahko enostavnozamenjevale, ko bo to zaradi dotrajanostipotrebno.MOST DRAŠČA VASIzdelan je geodetski načrt. Skupaj z ObčinoIvančna Gorica bomo čimprej pripravili projektobnove in poskušali že v letošnjem letu mostobnoviti.ELEKTRIČNA ENERGIJANaše področje pokriva firma ELEKTROLJUBLJANA. Še vedno se nam dogajajo izrednokratkotrajne prekinitve električne energije.Elektrod je o tem obveščen in v naslednjih letihplanira veliko boljšo oskrbo z gradnjo novihdaljnovodov.ELEKTRO LJUBLJANA izredno dobro sodelujepri vseh naših projektih. Skupaj načrtujemopotrebne kablovode in transformatorsketer razdelilne postaje.PROJEKT ODPRTEGAŠIROKOPASOVNEGAOPTIČNEGA OMREŽJAV OBČINI ŽUŽEMBERKV prejšnji številki našega glasila smo objaviličlanek o tej zadevi in priložili anketni list, kinaj bi ga izpolnila večina družin v občini. Anketabi občinski upravi ogromno pomagala pripridobivanju dokazil, da resnično nujno potrebujemooptično povezavo po vsej občini in dana »belih lisah« nimamo le ca 500 družin, kotnam jih »dirigira« država, ampak skorajda vse!Rezultat:Vrnili ste 37 izpolnjenih anket !!Če je v občini 1.500 gospodinjstev je to 2,5%odziva !!To preprosto pomeni, da imajo vse ostaledružine, ki jih je 1.463, v svoji hiši oziromastanovanju priključen optični kabel in nobenihproblemov na področju sodobnih komunikacij!!??Še drobna zanimivost: Vsi naši občinski svetnikiso že priključeni na optiko, saj nihče nivrnil ankete. Če se motim, me lahko popravitein bom zadevo z opravičilom objavil v naslednjiizdaji. Na splošno je odzivnost naših občanovna informativne in strokovne članke zelomedla. Ta problem bom obdelal v posebnemčlanku.

8 | IZ NAŠE OBČINE |julij 2009Na zadnjem Občinskem svetu je bil sicer sprejetnov odlok, ki omogoča občini, da se začnejopostopki za prijavo na razpis za nepovratnasredstva za projekt optične povezave na celotnempodročju občine.Vseh 5 občin (Občine Mokronog – Rebelno,Mirna peč, Trebnje, Šentrupert inŽužemberk)je na svojih občinskih svetih sprejelo skupniodlok, pripravljena je sledeča dokumentacija:-Načrt razvoja odprtega širokopasovnegaomrežja elektronskih komunikacij v ObčiniŽužemberk.-Dokument identifikacije investicijskega programa(DIIP)-Osnutek Razpisne dokumentacije za izvedbopostopka sklenitve razmerja javno – zasebnegapartnerstva.Po izboru zasebnega partnerja, se bo občinaMokronog-Trebelno v imenu ostalih občin javilana razpis za nepovratna sredstva. V »vreči«naj bi bilo cca 37 mio EUR.PROJEKT NUJNIHVZRDŽEVALNIH DELOBNOVE DRŽAVNEGAOBJEKTA (Lončarja)ŽELEZARNA DVOROb svojem rednem delu, ki je trenutno dejanskonatrpan z različnimi projekti, poskušamstoriti vse, da bi sklenili dogovor (Pogodbo o100% sofinanciranju) z Ministrstvom za kulturoRS, da investira ca 90.000,00 EUR sredstevv nujna vzdrževalna dela na objektu »Lončarja«Železarne na Dvoru, ki je kulturni spomenikdržavnega pomena in lastništva. Občina jepripravila oceno potrebnih del, izvedla bi javnirazpis ter vodila dela. Na tej osnovi bodo vsapotrebna sredstva nakazana na občino, ki bo popogodbi plačala na razpisu izbranega izvajalca.Izvedla naj bi se obnova strehe (prekritje z bobrovcem)z odvodnjavanjem (žlebovi), menjavalesenih obojev, rušenje neoriginalnega prizidka,vhodnih vrat, manjša zidarska dela, odvodnjavanjeplatoja med stavbami.V primeru uspešnega »lobiranja« bi tako pridobilidva velika objekta na Dvoru. Lončarija bibila vsekakor primerna za muzej železarstva ins tem zbirko spoštovanega g. Marinca. Upravljavecbi bil Dolenjski muzej. Že obnovljenastavba »Trajberk« pa bi služila potrebam društev,ki delujejo na Dvoru.Z Ministrstvom za kulturo RS pričakujemopodpis pogodbe o rednem letnem vzdrževanjuokolice področja dvorske železolivarne. Delopa dejansko že opravljamo.Pred oddajo članka v redakcijo, sem dobil potrdilo,da je denar za redno letno vzdrževanjes strani ministrstva zagotovljen.In še slaba novica: Pri drugem rebalansu razporejanjasredstev na Ministrstvu za kulturoje prišlo do »odvzema« finančnih sredstev vvišini cca 300.00,00 EUR in s tem do izpadamožnosti planirane obnove strehe zgodovinskegaobjekta na Dvoru!S strani Občine Žužemberk in s pomočjoZVKD Novo mesto in Dolenjskega muzejabomo storili vse, da se izpad sredstev korigirain letos zagotovi denar za prekritje strehe.Za konec bi samo napisal misel, ki jo je izrekelg. Papež Dušan, občinski svetnik, na zadnjiseji: »Kol med »špice« kolesa zna vsak vtakniti!«Mišljeno je bilo »kolo« razvoja naše občine.Naša občina rabi dobre »motorje in voznike«,da bomo skupaj omogočili razvoj in napredek zavsa področja in s tem pridobili ali vsaj zadržalimladino v dolini Krke. Vsaka primerna kritikaali vprašanje na vse zapisano je – dobrodošlo!Martin Grčar, kom. inž.07-38-85-191 / 031-777-880ceste@zuzemberk.siPriprave naTrške dni vŽužemberkuFoto: S.M.Letošnji tradicionalni Trški dnevi 2009v Občini Žužemberk bodo trajali skupnodevet dni. Na željo prebivalcev občine inizvajalcev prireditev bodo posamezni dogodkiin prireditve razporejeni po celi občini,medtem ko bo osrednja prireditev inslovesnost ob samem občinskem praznikuter podelitev občinskih priznanj v Žužemberku.Med pomembnejše investicije, kibodo predane svojemu namenu, spadajootvoritev prenovljenega odseka regionalneceste skozi Prapreče in otvoritev noveavtobusne postaje v Žužemberku. Podvodstvom župana Franca Škufce in predsednikaTD Suha krajina Vlada Kostevcase je v sejni sobi Občine Žužemberk sestalširši organizacijski odbor in se seznanil sprogramom prireditve in njenim potekom.V samem programu letošnjih Trških dnisodelujejo številna društva v občini, predstavnikiteh pa so v širšem organizacijskemodboru, ki ga vodita župan občine FrancŠkufca in Vlado Kostevc, predsednik TDSuha krajina.Urednik19. seja svetaKS Hinje19. seja je potekala v soboto, 25. 4. 2009.Člani so najprej pregledali zapisnik prejšnjeseje in ugotovili:• da je bil opravljen pregled križišča naSmuki. Na križišče niso postavili nobeneprometne signalizacije, poskrbljenopa je bilo za izboljšanje preglednosti, koso križišče dobro obsekali;• da se bodo dela na cesti Žvirče -Ambruszačela naslednje leto, cesto bodorazširili in asfaltirali;• da bo Matični urad v Hinjah z majem odprtvsak torek od 8. do 12. ure.Pri drugi točki so se pogovarjali o predlogihza občinska priznanja. Predloge s kandidati zapriznanja bodo poslali komisiji.Pod problematiko je bila izpostavljena cestaproti Samotarju, ki je na novo nasuta s peskom.Ker je nasut material slab, se cesta v slabem vremenugloboko udira in je nevarna.Izpostavljena je bila tudi problematika delovanjain obstoja Kulturnega društva Hinje. DušanPapež je dal pobudo, da se skliče sestanek dosedanjihin novih članov. Na sestanku bise bilo potrebno dogovoriti o nadaljnjemdelu društva, kajti vsi člani so se strinjali,da je obstoj društva pomemben za kraj.Člani so se spraševali tudi, kdaj in kako bopotekalo vračanje sredstev od Telekomain ali bo do tega sploh prišlo. Prepričaniso, da mora biti to opravljeno natančno,sredstva, ki ostanejo na občini pa naj sesorazmerno s številom naročnikov porazdelijoza dela po posameznih vaseh.Mojca Papež

julij 2009| IZ NAŠE OBČINE |9Javni pismeni odgovor občinskemu svetnikug. Zupančič JožetuIn še odgovori občinskeuprave:G. Zupančič je na zadnji seji Občinskega svetaprebral in predal pismeni zahtevek za pojasnitevnekaterih zadev v zvezi z investicijami nakomunalnem področju v naši občini. Ker je zadevavsekakor zanimiva za širši krog naših občanov,mu odgovarjamo pismeno kar v našemčasopisu. Vzrok zahteve je preprosto lapsus ničkrivega novinarja Dolenjskega lista, g. Rustje,ki je naše podatke žal napačno definiral:Vprašanje novinarja do občine:- Ali bo treba zaradi neupoštevanja projektnedokumentacije in slabo izvedenih delkaj zamenjati tudi na drugih delih žužemberškekanalizacije?Podatek Občine do novinarja:- Preizkus tesnosti kanalizacije in posnetkiz video kamero so izvedeni na celotnemsistemu novozgrajene kanalizacije. Izvajalecje dolžan izvesti zamenjavo jaškovali cevi ali pa na ustrezen tehničen načinodpraviti ugotovljene napake na tistihmestih, kjer so meritve pokazale, da je topotrebno. To je tudi izvedeno. Na drugihmestih so meritve pokazale ustreznostizvedbe.Podatek novinarja v članku DL:- Grčar pravi, da so preizkus tesnosti in posnetkez video kamero naredili na celotnemsistemu novozgrajene kanalizacije, ponekodso meritve pokazale ustreznost izvedbe ...Prvo odgovori KomunaleNovo mesto d.o.o.:• Vse delujoče omrežje fekalne kanalizacije vŽužemberku je bilo tehnično pregledano,kontrolirano z video kamero, kontroliranona tesnost in na osnovi uporabnega dovoljenas strani UE Novo mesto predano v upravljanjeKomunali Novo mesto. Tukaj so mišljenivsi cevovodi, gravitacijski in tlačni, črpališčain čistilna naprava. Vse je zgrajeno v skladu sprojektno dokumentacijo.• Vsi vgrajeni materiali odgovarjajo tehničnimpredpisom.• Vsi zgrajeni kanalizacijski sistemi ustrezajotehničnim zahtevam.• Kanalski sistem, ki ni prevzet, ni v uporabi.Kanalski sistemi, ki obratujejo, imajo uporabnodovoljenje. Za kanalske sisteme, ki sov gradnji, se bo po prevzemu gradbišča od izvajalca,opravil tehnični pregled in pridobilouporabno dovoljenje.• Čistilna naprava ima uporabno dovoljenje.Zaradi premajhne obremenitve je še v poskusnemobratovanju. ČN Žužemberk delujetrenutno v skladu s pričakovanji. Procesi, kiso vezani na obremenitev ČN so se vzpostaviliin so pod zakonsko določenimi vrednostmiza izpust v vodotok. Proces denitrifikacijepa poteka počasneje in potrebuje za vzpostavitevdelovanja več časa in tudi obremenitve.Iz tega razloga tudi še ni optimalnegaodstranjevanja dušikovih spojin, vendarpoudarjamo, da glede na naše izkušnje, naenakih napravah, ki so v našem upravljanju,ne vidimo nobenih zadržkov, da se proces sčasom ne bi vzpostavil. Stanje je razvidno izporočil oz. analiz, ki jih opravlja KomunalaNovo mesto za spremljanje in optimalnonastavitev procesa. Analize so dostopne naObčini Žužemberk.• ČN trenutno ne deluje ekonomsko optimalno.Komunala se skupaj z Občino Žužemberkprizadeva, da bi bil ČN v najkrajšemmožnem času čimbolj obremenjena in takoslužila svojemu namenu.Komunala Novo mesto d.o.o.:Jordan Hrvatin, dipl. ing. str.• Navedba g. Zupančiča je že razložen lapsusnovinarja v uvodu članka. Kljub vsemu bi zanaprej predlagali, da se g. Zupančič zaradiporabe časa in s tem denarja, drugič ustnokratko prepriča o zadevi, preden pismenoobelodani zadevo.• Napake so se pojavile med gradnjo in takojšnjareakcija nadzora in investitorja – občineje povzročila, da je izvajalec odpravil očitnostorjene napake.• Ne obstaja nikakršen sum o vgradnji neustreznihmaterialov in ostalih na dolgo inpočez opisanih zadev. Operiramo lahko lez dejstvi. V normalnem poslovnem odnosuse zadeve rešujejo z reklamacijo in s temodpravo napak, ne pa s 145. členom Zakonao kazenskem postopku. Le-ta ali pa kateridrugi zakon in sodišče seveda pride v poštev,če se zadeve na rešijo na normalen, poslovennačin.Gospod Zupančič! Z vašimi konstantnimizahtevami po pismenih odgovorih, brez da bise prej ustno kratko in jedrnato pozanimali odejstvih v konkretnem primeru, ne boste pravnič prispevali za tako opevano dobrobit občine.Osebno sem vas večkrat povabil v pisarnoin tudi večkrat ste se odzvali. Opisal bom le en,zadnji primer Projekt avtobusnega postajališčav Žužemberku. Pokazal sem vam vse dokumente,od proračunske postavke, gradbenega dovoljenja,zahtevka za razpis, sam razpis in prispeleponudbe z izborom najcenejšega izvajalca, nadzor,varnostni načrt in ne nazadnje sem vam razložilvse prednosti, ki jih bo izvedba projektaprinesla na področju prometne varnosti. Nekajste si zapomnili, nekaj zapisali. Upam, da vamje vse jasno in da projekt podpirate.V razgovoru sva omenjala dolenjsko občino,kjer imajo zaposleni delo samo z doooolgimipismenimi odgovori na pismena vprašanja svojihobčinskih svetnikov. Le kam so s tem pripeljaliobčino? Po informacijah sodeč v »kozjirog«! Strokovni kader odhaja, projekti stojijo,ni vizije, ni strategije, čakajo se naslednje lokalnevolitve … Če je to vaš cilj, potem vas vljudnoprosim, da skupaj čimprej uberemo drugo pot,da se nam ne bodo zanamci smejali ali še huje,zgražali nad našimi potezami.Občina Žužemberk:Martin Grčar, kom. inž.(07-38-85-191)(031-777-880)(ceste@zuzemberk.si)

10 | IZ NAŠE OBČINE |julij 2009Delo odbora zaobnovo gradu vŽužemberkuPriprave nasrečanje žetečejoObčina Žužemberk in časopis Suhokranjskepoti so letos izbrane za gostitelja največjega letnegadogodka na področju lokalnih medijev, insicer 12. srečanja lokalnih časopisov Slovenije,ki bo 11. septembra 2009. Ta dogodek je tako zanašo občino kot Dolenjsko izredna priložnost,saj bomo gostili novinarje, urednike, fotografein tržnike od skoraj 300 registriranih časopisov,glasil in revij iz cele Slovenije, ki imajo vlokalnih okoljih nesporno pomembno mesto.Vželji, da bi ohranili tradicijo stanovskega druženja,prvo je bilo pred 12. leti, so nas na lanskoletnemsrečanju v gradu Slovenska Bistricapod organizacijo tednika Panorama izbraliza gostitelja 12. srečanja. Udeleženci srečanjabomo izmenjali izkušnje o vlogi lokalnih časopisovin občinskih glasil, kako delovati v časukrize, pomen lokalnih novic, svojo priložnostbodo dobili tudi fotografi z nagradnim natečajemin podobno. V svoji sredini bomo gostilitudi znana imena gospodarskega življenja, svojobisk pa je potrdil tudi predsednik vlade RS g.Borut Pahor.oblikovanje znaka: Jana ŠpendlOdbor za obnovo žužemberškega gradu je imelzadnjo sejo 26. novembra 2008, na kateri jepotrdil sklep o pripravah za zadnjo izdajo novega,četrtega Suhokrajinskega zbornika, ki boizšel letu 2010. Pripravljene vloge za sponzorjesmo začeli razpošiljati letošnjo pomlad. Todelo bo trajalo vse do priprave gradiva za tiskv letu 2010. Odziv sponzorjev je manjši kotpri prejšnjih zbornikih, saj se veliko naslovnikovizgovarja na gospodarsko krizo oziromarecesijo. Upamo, da bomo kljub temu uspelizbrati dovolj denarja za vse predvidene stroške.Okvirno se je odbor že odločil o vsebini zbornika,končno pa bo ta znana, ko bomo prejelivse napovedane prispevke. Nekaj jih je ostaloše od prejšnjega zbornika iz leta 2003. V junijubomo imeli v tej zvezi novi sestanek odbora.Z obnovitvenimi deli v letu 2008 in 2009 je bilstorjen velik korak naprej. Obnovljen in pokritje stolp številka 6, ki je bil že v zelo slabem stanju.Za letos imamo pripravljeno dokumentacijoza stolp številka 5 s spremljajočima zidovomav grajskem jedru (palaciju). Tako bi za leto 2010ostala le še obnova stolpa 7 (ob montažnemprireditvenem odru) in vzhodne stene v smerinekdanje klavnice. Sedmi stolp z armiranimibetonskim stebrom že dolgo čaka na svoje popravilo.S tem bi bila končana faza konzervacijepri obnovi gradu.V kleti prvega, največjega stolpa, bo dobiloprostor Društvo vinogradnikov Suhe Krajine,ki je k njegovi uporabnosti pripravljeno tudisamo prispevati.Ljubljana, 15.5.2009Slavko GlihaDobitnikiobčinskihpriznanj zaleto 2008Po javnem razpisu za zbiranje predlogov zaprejemnike priznanj Občine Žužemberk jeObčinski svet Občine Žužemberk na 20.seji, dne 29.06.2009, sprejel sklep o podelitvipriznanj Občine Žužemberk za leto2008. Prejemniki občinskih priznanj so:častni občan občine je postal Bojan Brulec,prof. in odbojkarski trener iz Meniške vasi,zlati grb je prejel Jože Hribar, ravnatelj vpokoju iz Ratja, srebrni grb Janez Boben,samostojni podjetnik iz Visejca, bronastagrba pa sta prejela: Osnovna šola Žužemberkin Andrej Jaklič, upokojeni šofer izLazine.Občinski svet je podelil tudi pisna priznanjaobčine, ki so jih prejeli: Konjerejskodruštvo Suha krajina, odbor za ustanovitevKulturnega društva Šmihel pri Žužemberkuin Jožefa Pelc s Prevol. Pisna zahvala pabo podeljena posthumno Veroniki Maveriz Češnjic.V skladu z odlokom pa je tudi župan FrancŠkufca sprejel sklep o podelitvi občinskihpriznanj, in sicer, bronasti grb je prejelaLjuba Šenica iz Žužemberka, pisni priznanjiVeterina Novo mesto d.o.o., izpostavaŽužemberk, in odgovorni urednik Suhokranjskihpoti Slavko Mirtič. Pisno zahvaložupana pa je prejel Branko Zaman.Vlado KostevcKoncertlegendeElda Viler10. julija. 2009,ob 21. urina grajskem dvoriščuŽužemberškega gradu.Vabljeni!

julij 20092009PROGRAM 13.POLETNIHGRAJSKIHPRIREDITEVfoto: Tomaž Grdin10. 7. 2009petek od 19. ure12. 7. 2009sobota od 9. ure12. 7. 2009nedelja od 9. ureod 21. ure13. 7. 2009ponedeljek, ob 20h19. 8. 2009sreda ob 19. uri23. 8. 2009sobota ob 19. uri30. 8. 2009nedelja ob 19. uri11. 9. 2009petek ob 19. uriTRŠKI DNEVI: pozdravni nagovori ob otvoritvi,otvoritev razstave slik Jožeta Kotarja, koncert Elde Viler,Matije Cerarja ter skupine LAVANDATRŠKI DNEVI: kolesarska dirka po Suhi krajini,otvoritev razstave ročnih del, otvoritve novih objektov,suhokranjska tržnica, predstavitev mladih harmonikarjev,pevk, Trške igre, priznanja krvodajalcem, predstavitveturističnih društev, koncert za orgle, gasilska veselica – igraansambel GAMSI11. srednjeveški dan: otvoritev srednjeveške tržnice inzgodovinske razstave o Andreju Turjaškem, predstavitevviteških redov z mimohodom vitezov, grajskih gospa, mašain farno žegnanje, predstavitev srednjeveškega plesa inviteških veščin, srednjeveška glasba, nastop viteške skupineiz tujine, nastopi viteških skupin in glumačev in mnogopresenečenj večerna proslava ob občinskem prazniku spodelitvijo občinskih priznanj, nagovor župana in častnegagosta,koncert skupineDRUŠTVO MRTVIH PESNIKOV, ognjemetTRŠKI DNEVI: spominska ura posvečena ZalliZarana (prvi Slovenki v Hoolywoodu), ogled kratkega incelovečernega filmaTango po gradovih, nastop in predstavitev izjemnegaplesa tango skupine Malevo iz Argentine ….Koncert Maje Tanjšek in Branka Brezavščkanajlepše klasične in slovenske glasbePotopisni šov Andreje Jernejčič| IZ NAŠE OBČINE |Večer plesa, petja in poezije, nastopi plesalcev, pevk,recitatorjev in pesnikov z Jurijem Marussigom11PGD Žužemberkvabi v soboto,11. julija 2009s pričetkom ob 20.uri naSUHOKRANJSKONOČIgral bo ansambel GAMSIVljudno vabljeni!7. kolesarska dirka“Po Suhi Krajini”za pokal SlovenijeSobota, 11.7. 2009Trasa:Žužemberk - Gradenc- Prevole - Hinje -Lazina - Lašče - Jama- Dvor - Sadinja vas -Srednji Lipovec - VelikiLipovec - Brezova Reber- Ajdovec - Mačkovec -ŽužemberkStart, ob 9. uri.Vabljeni.Kolesarski klub Adria Mobil inObčina ŽBK

12 | ZANIMIVOSTI |julij 2009Pogovor z novomašnikom Sašom KovačVeselite se v gospodu zmeraj; ponavljam vam,veselite se (fl 4,4).Kako in na kakšen način je dozorel duhovniškipoklic? Kdo te je usmerjal na noviživljenjski poti? Si v svojem otroštvu kdajpomislil, da boš nekoč duhovnik. (Lahkoopišeš in predstaviš tudi svoje otroštvo,odraščanje … V čem vidiš veličino duhovniškegaživljenja?Malo pred prvim obhajilom sem skupaj z babicohodil k jutranji maši k sv. Roku. Ker smotakrat živeli v bloku, me je babica zgodaj zjutrajz zvoncem zbudila, nato pa sva odkorakala kmaši čez Krko. Sedel sem navadno med pevkamina koru in na nenehno prigovarjanje starejšihpevk sem začel pevcem pomagati s svojimglasom. Seveda moje petje nikakor ni olepšalonjihovega petja, a me je pripeljalo do razmišljanjao vsebini besedil pesmi, kot se za šestletnikaspodobi. Če sem iskren, sem že takratna poseben način doživljal presežno in mojerazmišljanje o Bogu je besedilo pesmi le podkrepilo.Spomnim se, da sem od maše odhajaldrugačen, poln nekega notranjega veselja. Velikokratsem v igri s sestro in dvema sestričnamana dvorišču maševal in bral iz kakih molitvenikov,kot da gre za najresnejšo zadevo na svetu.A pri tem nisem bil dovolj prepričljiv za mojetri faranke, zgražale so pri mojih litanijah le doobhajila, za kar sem uporabljal piškote, in so seme kmalu naveličale. Tako je šel moj poklic zadalj časa po gobe.Moje življenje je gotovo na poseben način zaznamovalasestra Krista, ki je nas otroke desetlet učila petja v cerkvenem otroškem zborčku.Ob vsaki ponujeni priložnosti je izrabila čas zapogovor o Jezusu, Mariji in vsemu nebeškemuzboru ter nas na preprost način vabila k molitvi.Ne bom rekel, da sem bil pobožen ali veren,sem pa v določenih trenutkih potreboval pogovorin molitev. Hkrati mi je cerkveni prostorpostajal domač in počutil sem se sprejetega.Na poseben način sta poživila moje dojemanjeCerkve papeževa obiska v Sloveniji. Množiceljudi, ki derejo okrog oltarja brez vsakega prerivanja,papeževi prisrčni nagovori mladim innaši spontani odzivi, so me fascinirali. Začutilsem, da pripadam širši družini. Na Cerkev semzačel gledati kot na svojo Cerkev.Sredi srednje šole sem ob neki pubertetniškinotranji krizi prvič prijel v roke rožni venec.Seveda tega ni nihče nikoli vedel, saj semi je takrat zdelo, da je molitev znak šibkostiin sem skrival. Pred spanjem mi je velikokratdelal družbo. Molitev me je osvobojevala inpomirjala.Ko sem zapustil Gradbeno fakulteto in semimel pred sabo na izbiro vso paleto izobraževalnihustanov, sem se odločil za Teološko fakulteto,saj se mi je zdela edina pametna in svetlamožnost, ki se mi je zdela zanimiva. Tako semprvič izkusil študij, ki me je res zanimal in prvičsem dobil izkušnjo, ko je študij postal veseljein radost. Kar naenkrat se nisem učil zaradiocen, ampak, ker me je to zanimalo in sedemlet je minilo, kot bi mignil. Lahko rečem, dasem duhovni poklic počasi spoznaval in oblikovalob študiju in semenišču. Za vsako eksistencialnoodločitev je potreben temeljit premislekin čas, da dobiš potrditve od zgoraj. To ti dajezagotovilo, da si se pravilno odločil. Instant rešitvev mojem primeru niso prišle v poštev. Zavse to sem neizmerno hvaležen.Duhovnik ni človek zgodovine in zatohlih zakristij,kamor bi ga radi mnogi odrinili, njegovoposlanstvo je v pozitivnem povezovanju medljudmi in Bogom, ki je ljubezen, ki nam ponujaodrešenje in notranjo svobodo od vseh zunanjihokvirov in družbenih ter socialnih pravil,ki nas omejujejo. Daje nam moč in gotovost,da delujemo v svetu. Duhovnik je vzet iz svetain vendar ni od sveta. Za svet je poslan, da gadviguje Bogu in da Boga prinaša svetu. V temje veličina duhovništva.Predanost Bogu zahteva določene odpovedi.Duhovnik s predanostjo služi Bogu,cerkvi in ljudem, ob tem pa ga gotovo čakajoštevilna odrekanja!??V današnjem času prihajata pred duhovnikazlasti dva pomembna izziva, namreč, da jestrokovnjak in voditelj na duhovnem področju,obenem pa skrbni oče in povezovalec ljudi vskupnost Cerkve, ki jih dviga Bogu. To povezovanjeje težko, še posebno, ker je današnjičas izrazito človeško in materialno usmerjen terzanemarja duhovno plat življenja in povezav.Toda polnega življenja in upanja ni brez tega.Pri tem je odrekanj mnogo ali nič. Odvisnokako gledaš na vse to. Če imaš ob sebi ljudi, skaterimi skupaj hitiš k istemu cilju in te hkra-

julij 2009| ZANIMIVOSTI |13ti podpirajo in te sprejemajo v svojo skupnost,postane delo veselje. Če tega ni, hitro postaneščudak in odtujen svetu. Odgovornost je vednona obeh straneh, tako duhovnika kot ljudi.V mladosti si bil vseskozi aktiven član številnihdruštev, še najbolj smo te poznali kotpevca in hramonikarja, ki je spremljal domačepevke TD po številnih odrih Slovenije.Spomini na te nastope so gotovo lepi,jih boš pogrešal? Zelo dober stik imaš tudiz mladimi na najrazličnejših dogodkih.Kako boš vzdrževal te stike v prihodnje!Turistično društvo in ostala društva so mi nudilaprostor koristnega preživljanja prostegačasa, kar je za mladega človeka danes izrednegapomena. Prijetno s koristnim. S TD smo nanastopih doživljali mnogo lepih trenutkov inspoznavali veliko ljudi, kar zasluži večkratnospominjanje. Še posebno mi bodo ostala v lepemspominu srečanja na vajah, na katerih smose neštetokrat nasmejali do solz in se veselilivsakega novega napredka. Pogrešal bom mojepevke, saj so mi bile kot babice in kolegice hkrati.Pogrešal g. Vlada in g. Janeza Gliha, saj sta ssvojim delom in pojavo zaznamovala družbenoživljenje v Žužemberku in sta nezamenljiv členTD. Bodo pa obenem naša nadaljnja srečanjain sodelovanje toliko bolj plemenita in zaželjena.Z mladimi danes v komunikacijski dobini težko ostati povezan. Internetna razsežnostnas vse povezuje v dnevno komunikacijo, zatoje vprašanje o vzdrževanju stikov z njimi odveč.Seveda bom pa vesel vsakega povabila domačihljudi na najrazličnejša srečanja, in če bo le mogoče,se jih bom z veseljem udeležil.Komu v prvi vrsti si hvaležen za novo pot,za službo duhovnika? Prav bi bilo, da binašim bralcem predstavil realno podobodanašnjega duhovniškega stanu.V prvi vrsti sem hvaležen Bogu, da me je izbralin da mi je dajal potrditve. Če ne bi bil v temgotov, ne bi nadaljeval poti do cilja in tudi ne bibilo pošteno do sebe samega. Seveda je pa odigraloključno vlogo kar nekaj ljudi. Med drugiminajbolj izstopajo bivši župnik Franc Povirk,sestra Krista, prijatelji in ljudje, ki so me podpirali,navsezadnje tudi domači, sorodniki inostali farani. Vsem sem globoko hvaležen.Duhovnik je danes javno izpostavljen najrazličnejšijezi in gnusu ljudi, ki se brez zadržkov inpredhodnega premisleka zliva nanj. Naj to veljaza medijski prostor kot vsakodnevna srečanja.Vse to vpliva na medsebojno komunikacijo inne malokdaj je začutiti strah pred ljudmi. Vplivapa tudi na pastoralno delo. Veliko projektovje načrtovanih, veliko dela in molitev vloženegav iskanju izboljšav standarda in duhovne rastiter izobraževanja ljudi in mladine, a ko naj biprišlo do izvedbe, pride do upora ali naveličanostis strani ljudi. Še vedno je čutiti prepadmed javnim življenjem in delovanju Cerkve.Cerkev smo vsi, ki smo krščeni in zato vsi poklicaniza razdajanje drug drugemu in končnemuizgledu naše velike družine. Prebuditi jepotrebno ponovno čut za odgovornost vsakegaposameznika, da lahko sodeluje in sooblikujedejavnost Cerkve med ljudmi v sodelovanju zduhovnikom. Pri tem se oziram predvsem namlade in mlade družine. Le mlajša generacija jesposobna prinesti pozitivne spremembe na tempodročju. Vprašanje je le, če hoče.Si čas študija izkoristil za nova spoznanja vživljenju, mogoče popotovanja, odkrivanjanovih kotičkov našega sveta?Imel sem možnost prepotovati srednjo Evropo,zahodne Združene države, južno Afriko terBližnji Vzhod. Potovanja mi razširjajo obzorjater polnijo baterije za vsakodnevno delo. Srečevanjenajrazličnejših ljudi različnih ver, kultur,miselnosti in pogledov me notranje bogatijo innapolnjujejo.Kako so tvoji domači, tvoji najbližji doživljalitvojo odločitev?Ha-ha-ha, tu je bilo zanimivo. Seveda se nisostrinjali in so potrebovali leta, da so mojo odločitevsprejeli. Mislim, da so jo na začetku doživljali,kot da bi eksplodirala atomska bomba,a se vsaka juha ohladi in sedaj se z nasmehomspominjamo na stare čase.Nova maša je enkraten dogodek za celo župnijoin dekanijo in Občino Žužemberk.Ob tvojem novomašniškem geslu, simbolikikriža, žužemberški grad in farna cerkevv ozadju, ki krasi vabilo na novo mašo,nam zaupaj svoja pričakovanja in želje obtem velikem dogodku!Nova maša ni novomašnikova „ohcet“, temvečpred vsem veselje ljudi Bogu, da je iz njihovesrede poklical duhovnika. Vse dogajanje okolinove maše in sama nova maša naj bo zunanjeznamenje ljudi, koliko jim nov duhovnik pomeni.Hkrati pa je nova maša priložnost, daizkažejo ljudje podporo novomašniku, saj kamorkolibo duhovnik stopil, povsod bo nosil ssabo ime kraja in ga bo s svojim delom in zgledomzastopal. Čutiti medsebojno povezanost inpodporo mlademu duhovniku veliko pomeni.Nam lahko ob koncu zaupaš še kakšne podrobnostio novi maši, ki bo v nedeljo, 19.julija 2009, v župnijski cerkvi sv. Mohorjain Fortunata!Podrobnosti ne poznam, saj je vse odvisno odljudi in njihove pripravljenosti v sodelovanju znovomašnim ceremoniarjem, ki svetuje v pripraviin vodi protokol. Z moje strani bi bilo leobvestilo in prošnja, da se pripravlja prireditveniprostor po novi maši za pogostitev in programza vse osebno povabljene na Loki. Prišlibodo ljudje iz vseh strani Slovenije in tudi izvenmeja, zato prosim domačine za potrpežljivostob gneči, gostoljubnost in pomoč pri izvedbi.Obenem pa vabim vse župljane in občane, dase slovesnosti nove maše v župnijski cerkvi sv.Mohorja in Fortunata udeležijo v največjemštevilu, da se lahko srečamo, sežemo v roke inskupaj poveselimo tega dogodka.Hvala za pogovor, iskrene odgovore innaj te spremlja Božji blagoslov z Marijinopriprošnjo!Urednik

14 | ZANIMIVOSTI, OBVESTILA |julij 2009VESELO NA KOLOZdravo, aktivno, prijetno, a varno !STAREJŠI NA KOLESU• V prometnih nesrečah so najpogosteje udeleženistarejši kolesarji, še zlasti starejši od65 let.• Premalo so pozorni na vozila, ki jih prehitevajo,slabše slišijo, vidijo in počasneje ustreznoreagirajo.• Pred spremembo smeri vožnje večkrat poglejte,kaj se dogaja za vami in pravočasnoodločno nakažite svoje namene.ZAKAJ NOSIMČELADO ?Skoraj deset odstotkovmrtvih in poškodovanihv nesrečah je kolesarjev.Največkrat sepoškodujejo po glavi.Kje naj vozim?• po kolesarski stezi in kolesarskem pasu,• ob desnem robu vozišča, če ni kolesarske stezeoziroma pasu.Kako naj vozim ?• Promet skrbno opazujem, predvidevam ravnanjedrugih udeležencev in skrbim za svojovarnost.Žužemberk obiskala leLjudmila NovakKolesarji so poleg pešcevnajbolj ogrožena inizpostavljena skupinaprometnih udeležencev!• Še posebej pozoren sem na vozila, ki me dohitevajoin prehitevajo.• V križiščih sem nadvse previden, z roko odločnonakažem smer in se prepričam, ali some opazili. Če je situacija nejasna, raje stopims kolesa in grem peš čez križišče.• Da me pešci in vozniki opazijo, uporabljamtudi zvonec.• Ponoči poskrbim, da sem še bolj opazen (luči,odsevniki, svetla oblačila ...).• Prtljago vozim v zato namenjeni košarici alipritrjeno na prtljažniku. Roke imam prosteza krmilo in nakazovanje smeri.V primeru da imate informacije, ki bi pripomoglek raziskavi neraziskanih kaznivih dejanjoziroma izboljšanju prometne varnosti,vas naprošamo, da o tem obvestite policijo nainterventno številko 113.Z upoštevanjem teh priporočil boste tudisami veliko storili za vašo varnost in varnostsvojega premoženja!SKUPAJ ZA VARNOST -VAŠA POLICIJAVodja policijskega okolišaAlbert LahŠPORTNIKA ŠOLEMateja Škrbe in Žiga Gliha sta postala športnikašole za šolsko leto 2008/09. Mateja škrbe seje udeleževala razrednih, šolskih, občinskih indržavnih tekmovanj v badmintonu, namiznemtenisu, krosu, atletiki, odbojki in odbojki napesku. Skupaj je zbrala 156 točk. Žiga Gliha paje tekmoval na razrednih, šolskih, občinskih,področnih, državnih in mednarodnih tekmovanjihv badmintonu, namiznem tenisu, krosu,atletiki, nogometu, odbojki, odbojki na mivki.Skupaj je zbral 300 točk.Obema za njune vrhunskedosežke iskreno čestitamo.Ljuba NoseFoto:S.M.Kandidati Nove Slovenije za volitve v Evropski parlament so se pred volitvami mudili na Dolenjskem.Žužemberk je kot edina kandidatka od vseh strank na listah obiskala evropska poslanka inpredsednica stranke Nova Slovenija Ljudmila Novak. Predsednik žužemberškega občinskega odboraNSI Jože Papež je gostjo seznanil s težavami in s številnimi projekti, ki ta trenutek potekajov občini. Poslanka Evropskega parlamenta Ljudmila Novak je ob morebitni izvolitvi obljubila pomočpri pridobivanju evropskih denarnih virov, še posebej pa na pomoč pri izgradnji vodovoda.

julij 2009| IZ NAŠIH ŠOL |15ZAKLJUČNAPRIREDITEVOB DRŽAVNEMPRAZNIKU INKONCU ŠOLSKEGALETAOsnovna šola Žužemberk je ob zaključku šolskegaleta podelila priznanja in knjižne nagradementorjem dvanajstih raziskovalnih nalog inzunanjim sodelavcem za njihovo delo. Razglašenasta bila tudi športnika šole.V prizidku telovadnice OŠ Žužemberk je bilav petek, 19. 6. 2009, zaključna prireditev obdržavnem prazniku in koncu šolskega leta. Nanjej so sodelovali OPZ OŠ Žužemberk, PŠ Ajdovec,Dvor in Šmihel, Cici zborček iz Vrtca,recitatorji in plesalca. Prireditve se je udeležiloveliko gostov, med njimi g. Utenkar, nekdanjiladijski kapetan, sestra prelata Janeza Mrvarja,Cilka Gašperlin, kovač Franc Skube. V uvodnemgovoru je ravnateljica šole Jelka Mrvarpovedala: »Pomembni so vsi majhni koraki vpravo smer. Vsak takšen korak pomeni nekajveč. Šola je sodelovala v več zbiralnih akcijah,na katerih je bilo zbranih okoli 3800 evrov. Natakšen način so učenci pomagali ljudem v bližnjiokolici in celo v daljni Afriki. Posebnostšole pa so raziskovalne naloge. Od leta 1994pa do danes je bilo predstavljenih 112 raziskovalnihnalog. Vse so shranjene v naši knjižnici.Letošnja bera je posebno bogata. Vsi dosežkinaše šole so prispevek k prazniku državnostinaše domovine.«Predstavljene so bile naslednje raziskovalnenaloge:• OSKRBA Z VODO NA AJDOVŠKIPLANOTI (učiteljici Milena Legan in IrenaProdanič) - Voda je naravna dobrina, kije pogoj za življenje na Zemlji. Vendar se vnekaterih krajih še danes srečujejo s problemomoskrbe z vodo. Tako je tudi na Ajdovškiplanoti. Cilj te naloge je bil ozavestitipomanjkanje vode in s tem nujno potrebnegavodovoda na tej planoti.• VARUJMO NARAVO (učiteljica Petra Zadel)- Kraji, kjer živimo, so čudoviti, čarobni,skoraj pravljični. Kako velik pomen ima čistookolje, voda in zrak za nas, se ne bomo zavedalivse do tedaj, dokler nam teh dobrinne bo zmanjkalo. Toda to se utegne zgoditikaj kmalu, če bomo nadaljevali s takšnimtempom onesnaževanja, kot se dogaja sedaj.Ekološki vzgoji so letos na PŠ Šmihel posvetiliveliko pozornost.• ZBIRKA KAMNIN NA PŠ ŠMIHEL(učiteljica Petra Zadel) - Kamen je tesno povezans človekom in njegovo zgodovino. PŠŠmihel je v dar dobila veliko število kamnin.Odločili so se, da kamnine, glede na nastanek,uredijo v zbirko, ki bo lahko služila kotučilo. Učenec Matic Malovrh pa je pod mentorstvomučiteljice Petre Zadel izdelal mozaik-znakšole, ki bo poseben okras njihovešole.• LADJA ŽUŽEMBERK (pet učencev 8. in9. r. in učiteljica Majda Pucelj) - G. Utenkarje spregovoril nekaj besed o takratnih ladjah,ki so bile stare, a imele so dušo. Mornarji sobili radi na njih. Vsaka je bila poseben unikat;pogoji za delo in življenje na njih so biliskromni.• RAZVOJ GASILSTVA IN SPODBUJA-NJE MLADIH ZANJ (učiteljica Irena A.Horžen in pomočnica Mojca Papež z učenci1. r.)• IGRE Z ŽOGO V VRTCU ŽUŽEM-BERK (vzgojiteljice in pomočnice v VrtcuŽužemberk) - Predšolsko obdobje je temeljgibalnega razvoja, zato so ustrezne gibalnedejavnosti prav v predšolskem obdobju ključnegapomena za otrokov gibalni in funkcionalnirazvoj. Žoga je znana kot prva igračaotrok.• DELOVNA VZGOJA PREDŠOLSKIHOTROK V VRTCU DVOR (vzgojiteljicein pomočnice iz skupin Čebelice, Pikapolonice,Miške in Metulji) – Delo je ena izmednajpomembnejših vrednot že v predšolskidobi. Zato otroci pometajo, brišejo, pospravljajo,zalivajo rože. Poskrbijo sami zase, pomagajodrug drugemu in odraslim. Do delaimajo pozitiven odnos.• IZVOR IN PRIDELAVA HRANE (vzgojiteljiciLidija Lebar Tomšič in Mira Hrovat)– Otroci zelo malo vedo o izvoru hrane. Velikodejavnosti je potekalo na terenu in v vrtcu.Omislili so si majhen vrtiček pri igriščuPŠ Dvor, ki ga skupaj obdelujejo in jim je vveselje.• KOVAŠTVO V SUHI KRAJINI (učiteljicaTatjana Hren in učenci 4. i 5. r.) – Delo jepomembna vrednota, brez katere tudi dandanesne gre, čeprav živimo v dobi računalništva.Z delom pridobivamo spretnosti, senavajamo na red in disciplino ter razvijamozdrav odnos do okolja. Na žalost so v današnjemčasu ročna, fizična dela vse manj cenjena.Tako rokodelske obrti vse bolj tonejov pozabo. Ena izmed njih je tudi kovaštvo.Učenci so prišli do spoznanja, da še tako razvitaindustrija ne more zamenjati pristnegačloveškega odnosa, občutka domačnosti invrednosti izdelka, narejenega s preprostimorodjem, pa vendar z občutkom in velikomero natančnosti. Ogledali so si delo kovačaFranca Skubeta iz Malega Lipovca.• LES, ČLOVEKOV PRIJATELJ (učiteljicaZvonka Struna in učenci 4. r. PŠ Dvor)– Podrobneje so opisali in predstavili les innjegove polizdelke ter vpliv lesa na življenjeljudi. Raziskali so lesno proizvodnjo v našinajbližji okolici.Osnovna šola Žužemberk nadaljuje pomembenprojekt spoznavanja in vrednotenja znanihosebnosti iz Suhe krajine. Tako sta tudi v letošnjemšolskem letu nastali dve raziskovalni nalogi.Mentorici Erika Gjereg in Tinka Fric stas petimi učenci 8. b r. raziskali ŽIVLJENJEIN DELO TISKARJA IN ZALOŽNIKAIGNACIJA KLEINMAYERJA. Že kot dečekje izgubil očeta, zato je za njegovo šolanjeposkrbela mama. Pokopan je v Žužemberku.• ZNANI SUHOKRANJEC PRELAT JA-NEZ MRVAR (učiteljica Helena Smrke) –Naš rojak in neznani misijonar je kar 42 letpreživel v Ekvadorju in skrbel za ljudi, ki sopomoči potrebni, ter širil božjo besedo. Njegovasestra je povedala, da se je v življenjurazdajal do konca.Zdrav duh v zdravem telesu je vodilo vsakegauspešnega športnika. Na šoli je veliko učencev,ki se skozi celo šolsko leto udeležujejo številnihšportnih tekmovanj in hkrati dosegajo zavidljiverezultate, ki so plod njihovega trdega delain njihovih mentorjev. Učitelja športne vzgojeDarja Sedaj in Bojan Brulec sta razglasila športnikašole za letošnje šolsko leto, in sicer sta topostala Mateja Škrbe in Žiga Gliha.Šola Žužemberk spodbuja razvoj učencev nele na športnem, temveč tudi na mnogih drugihpodročjih, podpira njihovo vedoželjnost inudeleževanje na tekmovanjih iz znanja. Ravnateljicašole je podelila učencem priznanja zanajvečje dosežke v letošnjem šolskem letu. Teje dobilo kar 74 učencev. OB zaključku slovesneprireditve pa so prejeli priznanja in knjižnenagrade tudi mentorji raziskovalnih nalog inzunanji sodelavci šole, in sicer: Franc Jarc (igrez žogo), Emil Glavič (varstvo narave), DarinkaPirc (kulturno področje), Neva Čopi (odbojka),Marko Čopi (odbojka), Bernarda Perko (odbojka),Tom Pečar (odbojka), Jernej Rojc (odbojka)in učenec Ambrož Čopi za mentorstvo pri šahovskemkrožku.Ljuba Nose

16 | ZANIMIVOSTI, DOGODKI |julij 2009RenataNovakna Narečnipopevki2009Strokovna komisija je izmed 50 prijavljenihskladb za festival Narečna popevka 2009 izbrala15 finalistov in med njimi je tudi RenataNovak, ki bo pesem z naslovom Pr`znej zapelav suhokranjskem narečju. Avtor melodije in besedilaje Matej Kocjančič, priredbo za orkester,ki bo v živo spremljal vse nastopajoče, pa je prispevalSlavko Avsenik ml.Renato ljubezen do glasbe spremlja od ranegaotroštva, ko je že kazala izjemen vokalni potencialin v otroških pevskih zborih so ji zborovodjeradi zaupali solistične vložke. Že pridevetih letih je začela nastopati kot pevka vansamblu Simona Ceglarja, pri 15 letih pa jenastopala s skupino Zapeljivke. Leta 2006 se jeudeležila bitke talentov v oddaji Spet doma priMariu Galuniču, kjer je v izjemni konkurenci,danes uveljavljenih vokalistov, osvojila odličnošesto mesto in s tem opozorila nase širšo strokovnoin laično javnost. Večja prepoznavnost jije prinesla tudi lepo število ponudb za sodelovanjein tako je postala članica zasedbe VeseliGorenjci, kjer si je z mnogimi nastopi doma inv tujini nabirala dragoceno pevsko kilometrino.Decembra 2008 je prekinila sodelovanje v ansambluin se resneje posvetila študiju.Renata navdušuje s suverenim vokalom, kateregakrasi precizno intoniranje in prepričljivainterpretacija. Pravi, da se ji je s telefonskimklicem: »Imam komad za narečno popevko ...«uresničila velika želja, da bi se podala na samostojnoglasbeno pot, katero začenja na festivaluNarečna popevka 2009.Avtor skladbe Pr`znej je povedal, da je skladbakvazi-ljubezenska balada, ki govori o napačnihodločitvah, ki jih sprejemamo zavestno ino trenutkih, ki se na prvi pogled zdijo sladki,skozi čas pa postajajo vse bolj patetični.Na festivalu bodo nastopili tudi Domen Kumer,Lidija Kodrič, Rudi Šantl, skupina Malibuin Jože, Tomaž Domicelj, Orlek in ostali.Prireditev bo potekala v nedeljo, 13. septembra2009, ob 19.55 v Slovenskem narodnem gledališčuv Mariboru z neposrednim prenosom naTeleviziji Slovenija in Televiziji Maribor ter radiuSlovenija in radiu Maribor. Pri ZKP RTVSLO pa bo izšla festivalska zgoščenka.Festival, ki se je včasih imenoval Vesela jesenima bogato tradicijo in je v veliki meri zaznamovalnaš glasbeni prostor skozi desetletja.Danes velja, poleg Slovenske popevke, za najboljcenjen popevkarski festival, na katerem sodelujejoin zmagujejo kvalitetne skladbe, ki jihizvajajo vrhunski vokalisti, letos pa bomo premiernona njem slišali suhokranjsko narečje.Poslanska skupina SDS na obiskuFoto: S. M.Tudi v žužemberški občini se je 6.aprila mudilaposlanska skupina stranke SDS. Na ObčiniŽužemberk so jih sprejeli župan Občine ŽužemberkFranc Škufca, direktor občinske upraveVlado Kostevc skupaj ter podžupan občinein obenem predsednik občinskega odbora SDSJože Šteingel.Poslanci so z velikim zanimanjem prisluhnilitežavam, ki tarejo Suho krajino, beseda pa jetekla predvsem o številnih težavah na področjihvodooskrbe in problematiki pitne vode,kajti brez primerne vodooskrbe je v Suhi krajinikar 804 prebivalcev ali 19,2% vseh občanov.Tudi cestna in prometna infrastruktura,prekategorizacija cest, industrijske cone, domstarostnikov, turizem in zaposlovanje so bilepredmet razprave kratkega, a vendar pomembnegasrečanja s poslanci. Poslanci, med njimi sobili Peter Verlič, Darko Menih, Branko Mariničin evropska poslanka Romana Jordan Cizeljso se v nadaljevanju srečanja ogledali kraj in seseznanili z nekaterimi perečimi težavami napodročju izgradnje infrastrukture.S. Mirtič

julij 2009| ZANIMIVOSTI, DOGODGI |17Foto in zapis: Rudi Cerkovnik SUHA KRAJINA V SLIKI IN BESEDIPRAV LEPAJE ŠMIHELSKA FARADelavni in prizadevni podjetniki na šmihelskem koncuV Suhi krajini je kar precej samostojnih podjetnikov.Vemo pa tudi, da so Suhokranjci pridniin delavni ljudje. Danes bomo predstavilipodjetnika, kot že naslov pove, s šmihelskegakonca. Predstavljamo Turka, Miroslava Strnadazato, ker sta začeli dobesedno, tako rekoč iznič, danes pa sta kolikor toliko na konju, kotpravimo, v svojem poslu.Franc Turkpodjetnik žagarstvaObisk pri Turkovih ali po domače Kranjških jebil zanimiv in zame tudi poučen. Tu živijo trijerodovi. Mladi gospodar z družino in starša. Takolepripoveduje: »Začel sem s sekularjem, žagalsem ljudem, kar so potrebovali. Ker sem videl,da daleč naokoli ni nobene žage, ker pa je bilopovpraševanje veliko, in da sem zmogel vsemustreči, sem postavil večjo žago in hitrejšo, inta, ki jo vidite, je že četrta. Ta je zelo moderna,je hitra tračna žaga, ki je računalniško vodena.Tako je potekalo moje napredovanje in razširitev.Danes delamo največ palete po pogodbi, pa tudidruge stvari po potrebi. Ker je dela dosti in jeproizvodnja razširjena, pomagajo domači in občasnoimam zaposlene študente,« je povedal našpodjetnik Turk.In razgrnil je še drug načrt: »Druga dejavnost,ki me zanima, je, da bi si kupili stroj za izdelavosekancev, to je biomase za kurjavo. Kar je nekakodanes že potreba po tem kurivu, saj vemo, kakoje s ceno nafte v današnjem času, zato je taka proizvodnjapriporočljiva in še bolj bo. Nam ostajaveliko odpadnega lesa. Zdaj trenutno kurimo zžagovino, potem bi pa uporabili sekance, da bisušili deske pa še prodajali bi jih. Redno obiskujemosejme, kjer se seznanjamo z novostmi napodročju lesarstva. Pri tem mi je v veliko pomočsin, ki je trenutno študent 4. letnika na fakultetiza lesarstvo. Nekako se dopolnjujeva, jaz sempraktik, on pa obvlada teorijo. Imam pa tako vsinu tudi naslednika, ki bo s svojim znanjem nadaljevalnaš posel veliko laže, kot se to jaz počelŽaga izgleda že kot mala tovarnav preteklosti.« je končal svojo pripoved naš sogovornikTurk.Čuti se, da vsi trije rodovi živijo v sožitju, razumejose in tako vemo, se veliko naredi, v slogije moč. Njegova starša, ki sta kolikor toliko primočeh in 'furata' kmetijo, imata še nekaj repov vhlevu, za katere skrbita, da jima ni dolgčas in staše koristna pri hiši. Čeprav jim je pred leti strelauničila staro hišo in hlev in so bili poškodovani,niso obupali, tako danes lepo živijo dalje.Franc Turk upa, da bo kriza minila in da bodobolj mirno spali. Želja, da bi napredoval, ga jegnala, da je vse to dosegel, kar ima danes. Intako tudi drugim pokazali, da se da tudi iz malegaraste veliko, da se da z voljo in pridnostjo strudom uspeti v življenju in vztrajanjem tudi vtežkih trenutkih, da doseči, ker vedno za dežjempride sonce. Tako je drugim za vzgled, in vrednobi ga bilo posnemati. Obkrožajo nas gozdovi inpotrebno bo samo vstopiti vanje in pljuniti v rokein podirati drevesa, saj potem zrastejo druga, toje večni krog življenja. Vemo, da bo nafte vednomanj, saj vidimo, kako se draži. Mi se niti nezavedamo, kakšno bogastvo skrivajo naši gozdovi,če še danes nimajo ustrezne cene, jo bodo paimeli čez čas imeli, čas dela za nas. Torej veljaizkoristiti naše gozdno bogastvo, da bomo imeli,kot so včasih rekli, vsak dan bel kruh na mizi.Podjetnik MiroslavStrnad uspešengradbinecČe se peljete skozi Draščo vas, ne morete prezretizadnjih dveh lepih hiš. Mi se bomo ustavili pripredzadnji, veliki, s pokrito teraso in z kar mogočnimgospodarskim poslopjem. V njej imajoživino, garaže, še posebej pade v oči vzorno urejenookolica s pokošeno travo, tlakovanim dvoriščem,s škarpo, v kateri so gredice z raznobarvnimirožami, ki krasi dom, in še okrasno drevje.Vse to polepša domovanje Strnadovih. Tako dalahko vidimo prav lepo podobo domačije, kjerse vidi, da živijo prijazni in skrbni ljudje. Vse birekli je na svojem mestu, lepo, z občutkom negovano,zato pa skrbijo podjetnik Strnad in njegovažena, otroka in, čeprav že v letih, tudi mama.Jaz sem jih obiskal v nedeljo. In ko sem izstopil izavta, me je sprejela pesem harmonike. Na terasiso Strnadovi gostili prijatelje. Ko smo se pozdravili,sem rekel, da se imajo lepo, da uživajo, karje prav. Pa je takoj odgovoril: »Ni samo delo, ampaksi tudi kaj privoščimo, kot danes s prijatelji.Poznate pregovor, in tega se držim, delam zato,da živim, in ne živim zato, da delam. Ker sem čezteden večinoma zdoma po gradbiščih, sobote innedelje zaživim in se poveselim skupaj z družinoTakole se kaže domovanje družine Strnadin s prijatelji in tako v ponedeljek grem laže spetna delo,« razloži podjetnik Slavko.Začel je čisto preprosto, sam, lahko bi reklidobesedno s 'kejlo' v roki. Opravljal je različnazidarska del, ko pa je videl možnost in se čutilsposobnega, je začel zaposlovati delavce. Zdaj inže prej opravljajo različna gradbena dela, zidajohiše na ključ, bloke oblagajo s fasado. Tako sezidajohišo, nato nadaljujejo drugi, s katerimi imapogodbe, da napeljejo elektriko, vodovod, kar jepač treba, da je hiša vseljiva. In kupec dobi ključin se lahko vseli. Trenutno delajo v Železnikih,in sicer opravljajo zemeljska dela za toplovod.Njegovo podjetje ima trenutno zaposlenih približno40 delavcev. Življenje teh delavcev je težko.Saj delajo ne glede na vremenske razmere, ali jemraz ali vročina, ta kruh je grenak. Kot lastnikpodjetja skrbi posebej za varnost delavcev, patudi gleda na to, da so zadovoljni. Administrativnadela opravljata dve uradnici. Pohvali se, daima naslednika, saj njegov najstarejši obiskujegradbeno šolo. Tako bo dobil ustrezno znanje inbo bolj strokovno lahko vodil podjetje kot on.In kakšne ima načrte. Pravi, da se ne bo več širil,da je to zanj dovolj, ker so gradbišča na več koncihSlovenije, ne bi mogel več vsega obvladati, boostal kar pri tem obsegu, ker pač ne išče ne vemkakšen dobiček, ampak želi imeti tudi nekaj odživljenja. Če bi samo garal, bi šlo življenje mimo,če si ne bi nič privoščili, trpela bi tudi družina.Vidi se, da ima zdrave poglede na življenje. Že potem vidimo, kako imajo urejen dom. Živi življenje,ki mu daje zadovoljstvo. Želi si, da bi jim šenaprej tako šlo, predvsem pa, da bi bili zdravi.Mi mu želimo, da bi še naprej gradil hiše, še velikohiš, da bi v njih živeli zadovoljni, srečni inveseli ljudje.Bi pa dodali, Slavko naj bi bil tudi vzgled in kažipotdrugim, ki si želijo nekaj narediti s svojimživljenjem. Takim priporočamo, naj ga posnemajo.Vedno se najde pot, da človek uresniči želje,treba je samo volja in dvoje pridnih rok, da si človekustvari tisto, kar je načrtoval in s tem najdetudi srečo v življenju.

18 | ZANIMIVOSTI, DOGODKI |julij 2009Kje pa Šmihelce inljudi iz ostalih vasičevelj žuli?Predstavniki občanov izvasi s šmihelskega koncaso povedali želje in potrebe,ki jih imajo predvsem gledesplošnih stvari, kaj bi bilotreba urediti in uresničiti,da bi ljudje iz teh vasi bolje,mirneje in lažje živeli.Franc Vidic, Drašča vasJože Hrovat, KlečetRafael Vidmar, Šmihel»Most čez Krko obljubljajo že 5 let, nujno bibilo dvigniti hidrante, da lahko pridemo obprimeru požara zraven, to bi bilo treba nujnonarediti, pa otok za smetnjake, cesta je potrebnapreplastitve, odtoke, tudi avtobusno postajališčebi bilo dobrodošlo, da bi meli streho nadglavo, tudi pri nas kdaj pa kdaj pada dež. 15 letse ni pri nas ničesar naredilo. Čas je, da pridemoše mi na vrsto. Tudi v planu občine sozabeleženi.«»Največje probleme imamo s hidranti, ki bi jihmorali postaviti nad zemljo. Pa še to, imamozelo slab pritisk v vodovodnem omrežju, takoda bi v primeru požara bili nemočni, saj bi bilionemogočeni gasiti. Dali smo že večkrat vlogona občino in komunalo, obljubili so, da bodoto s pritiskom uredili, potem bomo lahko boljmirno spali. Vas se zvečer ponoči v temi, zatobi tudi za javno razsvetljava bi bilo dobro, če bijo imeli, pa še otoke za kontejnerje.«Ciril Pucelj, Dešeča vasMarjan Pečjak, Plešivica»Najbolj nujna je mrliška vežica, katere gradnjase že vleče 5 let, niso se mogli sporazumeti gledelokacije, zdaj zgleda, da bo stekla gradnja.Drugo je, da bi morali nekako lužo treba sanirati,ker se ob dežju napravi skoraj že jezero.Tudi razsvetljava bi bila dobrodošla, pa pločniki,predvsem zaradi varnosti otrok. Ljudje oddrugod sprašujejo za pot do bližnjih vasi, zatobi morali postaviti smerokaz pri šoli. Križišče,kjer se zavije z glavne ceste, tam bi moralizgraditi zavijalno cesto. Na Krko prihajajo ribiči,navadno parkirajo pri mostu, tu bi moralinamestiti smetnjak. Za še lepši izgled Šmihelapa bi morali zrušiti Zajčevo hišo, a spomeniškovarstvo ne dovoli. To bi bile naše želje in potrebe,upam, da se bo kaj uresničilo, saj jih imaobčina že v načrtu.«»Tudi mi imamo težave, pogovarjali smo se že zžupanom, in sicer, da so nekateri hidranti nisodvignjeni, pa tudi preblizu hiše, 2 metra, saj vprimeru požara se ne bi mogli priključiti nanje.Rabili pa bi še pa dva. Naša vas je razpotegnjenain bi poleg tega rabili okrog 300 metrov cevi,da bi dosegli najbolj oddaljene hiše in bi lahkotudi sami posredovali, če bi kje začelo goreti, sajsmo skoraj vsi gasilci. Prav tako bi bilo dobro,da nam bi ponoči svetila javna razsvetljava.Pravite, da ta podrtija hiše kazi podobo vasi.Res je, toda kakšno je bilo prej, ne da bi govoril,Zdaj je nov gospodar in ker so v redu ljudje,bodo sigurno uredili, da bo lepše.«Najbolj težko čakamo na cesto do Šmihela. Polovico,to je 1,5 kilometer, so jo že razširili. Vaščanismo kupili železniške pragove za kanale.Občina bo dala mreže in cement. Radi bi, da bise že to leto vozili po njej in si tako skrajšali potza 2 tretjini, saj zdaj moramo preko Žužemberkav Šmihel. Rečeno pa je bilo, da bo tudiasfaltirano, upamo, da čimprej. Zdaj je to tako,imamo slab pritisk vod v hidrantih. Takrat koje gorelo pri Cirkov, nismo mogli dobro gasiti,zato je nujno, da se to uredi. Spet bi moraliusposobiti vodohram, tudi to je obljubljeno sstrani občine, oni bi dali opeko in ostali material,mi bi pa popravili.Problem je tudi ta, da več kot pol vasi ne dobilovi signala za mobilne telefone. Dali smoprošnjo na Mobitel, pa so odgovorili, da nasje premalo v vasi. Vidite, vedno smo nekje zapostavljeni,za vsako stvar se moramo boriti.Tako je to, če si daleč od oči in ušes tistih, kiodločajo.«

julij 2007,Robert Struna ustvarja indela za ljubi kruhek| ZANIMIVOSTI, DOGODGI |Obrazi časa19kruh največ izdelujem ograje po naročilu. Sopa tudi te po svoje unikatne, načeloma v stilunarave, a vdahnem jim svoj pečat, vedno se prilagodimarhitekturi in okolju, kamor jih potemvkomponiram. Hodim po sejmih, razstavah, seudeležujem delavnic, tako spoznavam ljudi innavezujem stike.«Nazadnje me je peljal še v klet, kjer je vse vstilu, slike in skulpture so podobe žalostnegaviteza Don Kihota in njegovega oprode SančoPansa. Kot se je Don Kihot brez upa zmageboril z mlini na veter, tako se tudi Robert počutikot Don Kihot, saj se prav tako bori s sicermalo drugačnimi mlini, a bitke so še težje, kermnogokrat naleti na nerazumevanje okrog sebein še kaj bolj bolečega ga udari in rani njegovodušo.Tako smo spoznali še enega, ki je začel takorekoč iz nič, to je Roberta Struno, ustvarjalca inumetnega kovača, ki je s svojim delom v 15 letihpostal poznan in cenjen tako v Sloveniji kottudi že v Evropi. Vredno je, da mu kdo sledi inposnema, kajti pregovor pravi: Največje uspehese doseže le s trdim delom in vztrajanjem nazačrtani poti!Kaj je ustvaril in delal v preteklem letu: »Kajsem delal zadnje leto, kar nekaj, in to predvsemza našo faro. Videli ste, kako je zdaj lep obnovljengasilski dom v Šmihelu. Da tako izgleda,je tudi nekaj moja zasluga. Naredil sem na namrečograjo, pa grb, sv. Florijana sem 'namalal'in dodal še napis, da se ve, čemu služi dom. Pritem so mi pomagali tudi gasilci. Mislim, davse, kar sem izdelal, predvsem krasi stavbo, jopoživi.Druga stvar, ki pa je vrednostno in še velikobolj pomembna, je postavitev Zupančevegaparka. Ne boste verjeli, da sem se s pokojnimZupancem nekako v mislih pogovarjal, tri letasva premlevala, kako bi vsa stvar izgledala.'Samo ti me lahko narediš,' mi je prišepetaval.In ko sva se nekako dogovorila in ko sem začel,sem delal v nekem transu, po domače birekli v 'švunku., v šestih urah sem bil tik predtem, da končam, a sem bil pred zadnjimi posegizmoten, pa mi je vse ušlo iz rok, ustvarjalni zagonje v trenutku ugasnil. Obstal sem in nisemmogel več nadaljevati, naenkrat nisem imel večnavdiha. Da sem pa dokončal, potem sem zaskulpturo porabil še tri mesece. Če bi delal še vtistem 'švunku' naprej, ko sem bil, kot se reče,notri, takrat bi ga moral dokončati. Potem semjo pa popravljal, reševal, in nisem zadovoljen,takrat bi moral reči: to je to, in pika, konec, finito.To je kot kaplja. ki pade vodo in se razprši.Tako se ustvarja, to je potem to, ko potegnešpravo gesto in zaključiš, ne bi se smel dati motiti.Nekateri me zaradi parka hvalijo, a drugispet negodujejo. Toda zdaj, kar je, je, a namenje bil dober in pošten,« je zatrdil sogovornikRobert.Kot zapisovalec pa naj dodam, tako materialkot opravljeno delo, ki ga ni bilo malo, pa tudidelo, vse ostalo, kar je pred izdelavo, tako ideje,kot osnutek, načrt, to je še najdražje, vse stane.In vse to je Robert podaril, računal si ni niticenta. Dodal je: »To je moje darilo krajem intukajšnjim ljudem, vsej Suhi krajini; izdelki inskulpture na govorijo svoje, tudi ko mene večne bo. Sodeloval sem tudi pri novoletnem koncertukot član kulturnega društva, izdelal semmajhne umetniške figurice iz gline in lesa zabožično novoletni bazar. Na pomlad sem razstavljalna gospodarskem razstavišču v Ljubljanina sejmu Dom in prosti čas. Razstavo si jeogledalo ogromno ljudi, saj je bilo 6 eksponatovrazstavljenih v avli razstavišča.«Popeljal me je tudi v nastajajočo galerij, ki ješe v obdelavi, a se že vidi, da bo to nekaj posebnega,tu bodo razstavljena njegove vrhunskestvaritve. Obiskovalci bodo lahko videli, kakose ustvarja in kaj je že ustvaril. O njej kaj več,ko bo otvoritev. Tu mi razkrije tudi svojo skrivnost,zamislil si je svoje, kot je rekel, življenjskodelo, a pravi, da naj ostane skrivnost.Vprašal sem ga, kako si služi za ljubi kruhek:» Ja, trdo delam, saj nas je pet članov družine.Živimo običajno življenje, posvetim se otrokomin ženi, kolikor morem, v nedeljo. Za vsakdanjiKoncertDruštvo mrtvih pesnikov12. julija 2009, po 21. urina grajskem dvoriščuŽužemberškega gradu.Vabljeni!

20 | ZANIMIVOSTI, DOGODKI |julij 2009Matjaž NoseDoma je najlepše!Matjaž Nose, diplomiraninženir elektro fakultete,iz Šmihela je obiskal že 60držav sveta, zaposlen paje kot komercialist v KekoVaricon v Žužemberku.Kam jo boš letos mahnil?Za letni dopust računam na obisk Armenije inGruzije. Ti dve deželi sta kot nek otok v tistemdelu sveta. Deželi sta znani po tem, da imataznamenite cerkve in samostane. Zlasti Gruzijciso posebni ljudje, največjo starost doživijo, pravijo,da zaradi kefirja. Pokrajina po slikah sodečje slikovita, zelo pametni so, odlični šahisti,pisatelji, glasbeniki, imajo burno preteklost,ne nazadnje pridelujejo dobra vina, zato lahkopojejo celo šest glasno. Podobno atraktivna jeArmenija. To je mo letošnji načrt za dopust.Kako si začel potovati?Začel sem kot mnogo Slovencev, s potovanji vTrst in Celovec po takrat ugodnih nakupih.Najprej pa s skupino leta 93 po vzhodni Evropi,po Madžarski, Slovaški, Rusiji, prevzel me jeSankst Petersburg s svojo razsežnostjo in bogatimimuzeji. Potem sem začel samostojnopotovati. Za začetek sem obiskal teto v Kanadi.Obisk sem ponovil in potoval po tej prostranideželi mesec dni. Tu me je najbolj prevzelaneukročena narava. Do zdaj sem obiskal skorajvse evropske države, v Aziji Japonsko, JužnoKorejo, pa še v Južni Ameriki, Čile, v Perujume je prevzelo in navdušilo znamenito inkovskomesto Machu Pichu in najvišje ležečejezero Titicaca, tu živijo Indijanci v hiškah najezeru, ki so narejene iz trsja.Katere države so nate naredile največjivtis?Zanima me vse, ljudje, običaji, kako živijo. Tudiznamenitosti, zgodovina države, obiskujem dežele,ki imajo bogato in pestro preteklost.Do zdaj mi je bila všeč najbolj Južna Amerika.Peru, potomci Inkov, inkovska kultura. PaVelikonočni otok sredi Tihega ocean, kar 4000kilometrov jih loči od celin. Otok je znan poživalih, ki živijo samo tu in po skrivnostnihvelikih kipih, ki še danes burijo domišljijo onjihovem namenu in nastanku.Zelo sem bil presenečen nad Južno Korejo. Jemešanica kitajskega in japonskega stila življenja.Primerjava je ustrezna, ker je tudi ekonomskouspešna, pravijo ji azijski tiger. Pridni sokot mravljice. Znani so po avtomobilih in elektroniki.Nesrečo imajo, ker so razdeljeni. Sajso ločene kakšne družine že več kot 50 let, tolahko rečemo, je kar tragično, da se kaj takegadogaja, danes v 21. stoletju in to samo zardipolitike.Prevzela me je tudi Etiopija, to je bilo enomojih zadnjih potovanj. Znamenito staro cesarstvo.Posebno zanimiv je bil obisk južnegadela države ob kenijski meji, že v srcu Afrike.Tu prebivajo stara plemena, ki živijo prvinskoživljenje v slamnatih kolibah, sezidanih z blatom,nimajo tako rekoč nič, bi se reklo, spijona kozjih kožah, za štedilnik imajo dva kamna,na katerih je postavljena večja konzerva, kjer siskuhajo, kar pač imajo. So pa veseli ljudje, rekelbi, da so srečni po svoje, največ nasmejanihljudi sem videl prav tu, pa tudi, zanimivo, predvsemv revnih deželah.A za čuda, nekako najbolj nesrečne, zaskrbljene,mračne ljudi sem videl v najbolj razviti deželisveta, Japonski. Vsi hitijo, štejejo minute,zamišljenih obrazov, vozijo se po tri ure v službo,drenjajo v podzemeljski železnici, saj imajocelo porivalce, ki jih stlačijo v vagone, so kotsardine v konzervi. Je to kakšno življenje?Česa ne boš pozabil?Tega je kar nekaj. Večinoma so vtisi pozitivni.Morda je en neprijeten dogodek, ki sem ga doživelv nekem perujskem mestu, ko sem se znašelmed demonstranti. Takrat sem se 'naužil'solzivca, precej neprijetna stvar, ki te duši in silina bruhanje. Drugače nimam slabih izkušenj,se pa prej vedno zavarujem. Zato pa še vedno zveseljem hodim po našem širnem planetu.Kaj pa služba?Zaposlen sem v Keko Varicon kot komercialist.Tako imam tudi tu tako delo, da potujem,največ v Francijo, pa tudi v Rusijo in še kam,ker v teh državah sklepamo posle.Kaj pa nežni spol v svetu?Povsod po svetu se najdejo 'fejst' punce. Kotsem omenil, sem lansko leto obiskal Etiopijo,tam so Etiopke navdušene nad belci, kar z menojso hotele, želijo si v beli svet, saj se bi s temrešile svojega življenja brez perspektive.Ko hodiš po svetu, kaj nas čaka vbodočnost?Nič kaj dobrega. Če bo šlo tako naprej, se slabopiše našemu planetu in življenju na njem. OtokMaldini imajo meter nadmorske višine. Če sebo gladina morja dvignila, so si za vsak slučajže kupili drugje zemljo, da se preselijo. Upam,da se bodo tisti, ki lahko, osvestili in rešili našplanet pogube, ki nas čaka, če se ne bo ničesarukrenilo.Tudi prispevke pišeš o potovanjih?Ja, objavil sem kar nekaj opisov s svojih potepanjpo svetu, tudi na radio smo jih lahko slišali.Primerjava Slovenije z drugimi deželamisveta?Po vseh teh potovanjih sem videl mnogo lepega,a po teh potepanjih po svetu veliko bolj cenimSlovenijo in kraje, kjer živim. Imamo zelo velikosrečo glede narave, je ni lepše, vse je zeleno,gozdovi, slikovite reke, kot je naša Krka itd., toje neprecenljivo. Resnično velja pregovor: Povsodje lepo, a doma je najlepše!

julij 2009Tudi na šolov Šmihelu soostali nepozabnispominiPo dveh letih poučevanja je bila moja žena Milenapremeščena leta 1960 na Osnovno šoloŠmihel. Kakšna razlika, kot ste prebrali, se jeodvijal pouk na Selih v kmečki hiši, tu pa jestala lepa enonadstropna stavba, kjer sta bili vpritličju dve svetli učilnici, v prvem nadstropjupa zbornica in knjižnica in dvoje trisobnih stanovanjza učitelje. Kakšno razkošje! Zraven seje šopiril velik vrt, kje se je pridelalo vso zelenjavo,sadno drevje pa je dalo jeseni obilo jabolkin hrušk. K šoli je spadala še njiva, tako so nanjej pridelali krompir za šolarje in še za učiteljiciga je bilo dovolj. Razumljivo, da je tu žesvetila elektrika, le vodo je bila kapnica.Milena je imela veliko dela in obveznosti, učilaje dopoldne in popoldne. Šola je takrat živela skrajem. Tako je organizirala delo Rdečega križa,vodila sestanke krajanov, kamor so prihajalirazni ljudje z občine in reševali različne zadevev zvezi s krajem. In moram reči, da se je v vsehozirih izkazala pri teh aktivnostih.Zgodile so se pomembne stvari tudi v najinemosebnem življenju: prav v Šmihelu sem naštudiralza diplomo, poročila sva se in rodil se namje prvi sin Matjaž. Lepo se nama je teklo življenjein kar načrtovala sva, da bi ostala v Šmihelu.Ker pa sem jaz končal študij, me je čakalodelovno mesto v Žužemberku. Tako sva se podveh letih Mileninega poučevanju na šmihelskišoli preselila sem in tu ostala. Potem je potekalonajino delo pač tako, kakor se odvija življenjepedagoškega delavca. Povečala se tudi je družina,rodila je dvojčka, Aleša in Boruta. A leta soprehitro minevala v delu in skrbeh in bolezni.Komaj sva se prav zavedla, sva se že upokojila.In doživel sem tisto najhujše. A ostalo mi je zadovoljstvo,da lahko podoživljam, obujam spomine,nepozabne spomine na skupna doživetjaz mojo sopotnico v življenju, saj to mi daje moč,da živim.Rudi CerkovnikMilena v Šmihelu leta 1962 s sinom MatjažemZaživela jekultura in še …V Šmihelu ustanovili kulturnodruštvo z več sekcijami: zakulturo, šport, pohodništvo,ples, jogo, dramsko, zazboljšanje kvalitete življenja.Ena od aktivnih članov društva Slavka Vidic jetakole predstavila novo ustanovljeno Kulturnodruštvo Šmihel; »Predvsem je ideja o kulturnemdruštvu prišla od Lučke Zupančič in MajePapež. Ideja je tlela že dlje časa, da je stvarprišla v življenje, se je zgodilo v jeseni 2008.Prvo srečanje je privabilo neverjetno dosti ljudi.Pogovarjali smo se, katere sekcije bi delalev okviru društva. O ustanovitvi društva, smorekli, se ne bomo pogovarjali, začnimo najprejdelati, pa bomo videli. Na pomlad smo videli,da je društvo po sekcijah polno zaživelo.Ko se je začela zima, smo hodili k telovadbi,Maja Papež je vodila pogovore v svoji sekcijiMlaj o kvaliteti življenja. Ustanovili smo pevskizbor in začeli prepevati pod taktirka pevovodjeRobija Kohka. Čeprav smo le kratek čas vadili,smo se okorajžili in nastopili že za božič, predvsemda smo se pokazali, da smo tu, da delamo.In niti ni bilo slabo. V pevskem zboru nas je17 pevcev, to je mešani zbor. Zdaj imamo manjvaj, ker se naš pevovodja pripravlja na diplomona konservatoriju, drugače imamo vaje 2-kratna teden. Še zanimivost: naš pevovodja je žez 11-imi leti igral orgle v šmihelski cerkvi innaša veliko želja je, da bi nas on še naprej vodil,ker je res maestro svoje stroke. Sekciji zapohodnišvto je uspel že prvi pohod,saj se gaje udeležilo kar 160 pohodnikov in na koncuso bili vsi zadovoljni. Z dramsko sekcijo smonastopili s kratkim prizorom v šoli na materinskidan. Obnesel se je tudi tečaj joge. Močnejšispol pa se je podil za košarkarsko žogo in igralše odbojko. Deset parov pa se je veselo vrtelo naplesnem tečaju. To so dejavnost, ki se odvijajopredvsem v zimskem času.« je povedala predsednicao delu društva.In nadaljevala: »Zdaj smo društvo uradno registrirali.Občni zbor smo imeli 14. junija. Vsakasekcija s svojim vodjem pripravlja programaktivnosti. Tako bodo v sekciji za pohodništvoorganizirali 2 pohoda, dramska sekcija, vodimjo jaz, bo pripravila 3 nastope, to je dramskeprizore. Vse druge sekcije, ki smo jih omenili,pa bodo aktivne predvsem pozimi, ko je veččasa. V bistvu bomo nadaljevali s tem, kar imamozdaj. Želje so v tem, da bi na Robi vodilpevski zbor. V načrtu imamo predstavite društvana Trških dnevih, to je predvsem nastoppevskega zbora nastopil bi zbor, pa še kaj bo senašlo.« je zaključila Slavka Vidic.Rudi Cerkovnik| ZANIMIVOSTI, DOGODGI |Ambasador RepublikeSrbije položil venecPred dnevom zmage, ki je,kot vemo, 9. maja, je prispomeniku na Cviblju položilvenec in se z minuto tišinepoklonil padlim borcemambasador Republike Srbije.Ambasadorja Republike Srbije Predraga Filipovasta najprej sprejela župan France Škufcain direktor Občinske uprave Vlado Kostevc inga po kratkem pogovoru seznanila, kako živi intudi napreduje Občina Žužemberk. Nato sta gaodpeljala k spomeniku na Cviblju, kjer je položilžalni venec in se poklonil z minuto tišinepadlim borcem in aktivistom.Zatem pa je predsednica Občinske zveze borcevza vrednote NOB Ljuba Šenica razgrnilamedvojna preteklost v Suhi krajini in med drugimpovedala, da sta v bližini, v vasi Šumberk,padla dva komandanta Srb Jevtić in ČrnogorecŠaranović skupaj z poveljnikom Kavčičemin še, da je pri na spomeniku vklesano tudi 30imen padlih Srbov, ki so se borili v Suhi krajiniin dali svoja življenja za skupno domovino, kismo si jo priborili leta 1945.Ambasador je odgovoril, da je počaščen, dalahko položi venec ob tem veličastnem spomeniku,ki simbolizira s svojo podobo občudovanjavreden upor in boj ne smo slovenskega,ampak vseh narodov, ki so si ustvarili skupnodržavo Jugoslavijo in ki je sedaj, po kruti izkušnji,to je vojni v 90-tih razdeljena na novedržave, ampak to naj ne bi bila ovira, da imamoin negujemo junaške spomine, ko smo se skupajborili za svobodo in jo tudi dosegli.Gosta je pozdravil tudi župan Franci Škufcain ga povabil, da se udeleži komemoracije za 1.november.Nato si je ambasador s spremstvom ogledal šegrad in na koncu predlagal, da bi poiskal primernoobčino v Srbiji, s katero bi se naša pobratilain navezala stike. Tako je minil obisksrbskega ambasadorja in spet se vzpostavljajoprijateljske vezi kot nekoč.Foto in tekst: Rudi Cerkovnik21

22 | ZANIMIVOSTI, DOGODKI |julij 2009Onstran Krke seskriva za gričemŠmihelČe pogledaš čez polja in travnike, se vidi nekajšmihelskih hiš, pa zelo je viden zvonik cerkve.Naselje je po najdenem nagrobniku obstajalo žev prvih stoletjih našega štetja, v rimskih časih,seveda je doživljal Šmihel, pa tudi ostali krajiv fari kraji tragične in tudi prijetnejše čase vzgodovini. Danes je to lepo urejena vas, kot vseostale, in ima vse, kar mora imeti sedež fare:šolo, gostilno, gasilski dom, cerkev in od prejšnjegaleta še celo kot mesto Zupančev park inše vse ostalo, kar sodi zraven.Spodaj Krka, pa polja, travniki in ŠmihelCerkev jeŠmihelu v okrasin ponosV OBJEKTIVUtedanji farani pristopili in pomagali, kolikorje vsakdo pač zmogel pridati, da je bila lahkocerkev zgrajena v treh letih. Če jo pogledamo,je za šmihelsko faro kar velika, vendar moramovedeti, da je v tistem času živelo v vaseh resveliko ljudi. Cerkev je zgrajena v gotskem slogu,kar kaže že sam ošiljen zvonik, ki se visokodviga proti nebu. Tudi notranjost je izpolnjenain olepšana s slikami križevega pota, a tudikipi svetnikov krasijo podobo svetega hrama.Vse je takega izgleda, ko se spodobi za kraj, kije posvečen iskanju notranjega miru. In faranišmihelski so lahko ponosni, da imajo tako lepbožji hram.Krka zelena vlepoti se blestiV tisočletjih je Krka zarezalagloboko soteskoVsak, ki obiščenaše kraje in tudimi, ki živimo vSuhi krajini, imamoposeben odnosdo reke Krke.Zamislite si, dane bi tekla skozikrajino, dežela bibila pusta in prazna. Nepredstavljivo. Vredna jevsega občudovanja, posebno pri Šmihelu. Tu seje v tisočletjih in tisočletjih globoko zarezala vskale in ustvarila globok kanjon in njeni strmiskalnati bregovi pričajo o moči njenih voda. Jevsa poskočna, zelena in bistra, ko se zapodi čezskaline. Njej tok je tu močan in hiter, saj njeniživahni valovi hitijo preko brzic in se kot slapoviizlivajo v temne tolmune. Kdor se vanjozagleda, ne more spregledati Krkinih izrednihčarov, ki jo krasijo. Vse to je ena sama lepota,ki človeka prevzame, da jo kot tako vedno nosiv srcu.Olepšan gasilskidomFotografije: Rudi Cerkovnikno je bilo na pobudo župnika Alojza Zupancaleta 1928. Po vojni so zgradili dom, ki ga vidite.Danes šteje z mladino okrog 100 članov. Smoaktivni na različnih področjih, kot recimo natekmovanjih, na katerih so dosegli lepe uspehepredvsem mladi gasilci, letos so se pa izkazaleprvič tudi članice. Trudimo se, 2007 smo dom'oblekli' v novo fasado, da ima lep izgled. Vsetemelji na prostovoljni bazi in upam, da bo šenaprej tako.«Kozolci praznisamevajoTudi ta opuščen kozolec 'paše' na začetkuvasi ŠmihelVčasih se je v kozolcih sušilo seno in različnažita in še kaj, danes pa se skozi prazne late leveter igra. Mnoge kmetije se opuščajo, polja soneposejana, le redki, večinoma starejši še vztrajajona zemlji. Imajo samo še eno namembnost,so nam v okras, saj so zgrajeni z občutkom zalepoto in tako v pokrajini dajejo poseben čar.Nekoč pa nočin dan so mlelimliniŠe pred pol stoletja so se veselo vrtela mlinskakolesa tu v šmihelski fari in mleli za Suhokranjcedneve in noči. Danes vse stoji in kažežalostno podobo propadanja. A je rešitev. Mlinibi lahko 'delali' elektriko. Res, treba bi bilovlagati, država bi lahko to bolj vzpodbujala inpomagala s sredstvi, saj govorijo, da bo kmalutudi kriza z električno energijo. Če bi se to uresničevalo,bi bilo spet več življenje ob Krki.Prava lepotica se na ogled postaviCerkev sv. Mihaela je bila zgrajena leta 1908.Zgradil jo je župnik Jože Zupančič in v ta namenprodal svoja dva grunta. Seveda so tudiLepo obnovljeni dom je delo pridnih rokPredsednik Gasilskega društva Šmihel RafaelVidmar je predstavil zgodovino in današnje aktivnostidruštva: »Društvo je lansko leto, 2008,praznovalo 80-letnico ustanovitve. Ustanovlje-Mlini so verjetno za vedno utihnili

julij 2009V šmihelsko šolo je lepohoditiTako pravijo otroci, ki obiskujejoPodružnično šolo Šmihel. Zakaj?Tudi zato, ker je od strehe do talobnovljena in lepša s svojo zunanjopodobo Šmihel. Zraven je prijetenvrt z drevesi, ki otrokom daje sencoin na igralih na vrtu se lahko prijetnosprostijo. Za šolo imajo še urejenomajhno igrišče, ki jim služi zaigre z žogo, tako med dvema ognjemakot tudi za igranje košarke. Skratka, za vse, kar otroke razveseljuje, dase sprostijo, šola ima, zato se lahko še bolj zbrano učijo.Lepo izgleda spominsko obeležje, parkAlojza ZupancaTakole se košati šolasredi zelenjaPark Alojza Zupancapolepšal vasOd lanskega leta soŠmihelci, ljudje iz bližnjihvasi in iz Suhekrajine lahko ponosnina lepo in skrbno urejenspominski park, kije posvečen pomembnemučloveku, to je župnikuAlojzu Zupancu.A ni bil samo župnik,ki bi skrbel samo zablagor duš, ampak velikoveč je storil dobregain koristnega za ljudi izteh krajev. Bil je celo svétnik v Dravski banovini, isto kot bi bil danesdržavni poslanec, pa poznan je kot zgodovinar teh krajev, ustanoviteljgasilskega društva in dolga leta njegov blagajnik, vodil je tudi izgradnjobetonskega mostu čez Krko, načrtoval, in to pred drugo vojno, vodovod,ni neznano, da je bil dober čebelar in skoraj neverjetno: tudi urar.Tako so se mu ljudje obdolžili za njegovo nesebično delo za napredekteh krajev, a največ zaslug gre idejnemu snovalcu in potem ustvarjalcuskulpture Robertu Struni.Že 200 let v gostilno kŠtac'narjemTudi jaz se oglasimpri sedanji 'birtinji'Darinki. Sevedasem takoj postrežen,nato mi pa razloži'zgodovino' gostilne:»Tu je gostilna že200 let, ves ta dolgičas so bili 'birti' mojipredniki. Do mojegaočeta na ime Hrovati,zdaj pa Nose.Marsikdo rad zavije in se odžeja pri Štac'narjevihDrugače pa skoraj vsakdo reče, da gre k Štac'narjevim. To pa zato, ker sovedno imeli in imamo še danes majhno trgovino. Včasih, še jaz se spomnim,je bila ob žegnanjih prava veselica, saj je streglo kar po osem 'kelnarjev'in tudi stepli so se vedno. Ob nedeljah so hodile kmečke ženice nagovejo 'župco', možaki so pa tako največkrat mašo in spoved opravili prinas. Tako je bilo nekoč, danes pa pivo, kakšen špricer, kakšno besedo, inna svidenje,« zaključi 'šefica' Darinka.Sončna stran je prava za trteTo se vedeli pred davnimileti tako Šmihelci kot izljudje iz bližnjih vasi. Zatoso sejali žita, sadili krompirin ostale poljščine nadesnem bregu Krke, kjerni toliko sonca, trte pana levem, kjer so pobočjacel dan obsijana s soncem.Tako so potem pridelali takovabi na zabavne, sproščene,poučne in zelo ugodnevince, da so si lahko zapeli: »Sladko vince piti, to me veseli, dobre voljebiti svoje žive dni!« Sicer pa vemo, da če toča sklesti koruzo, ni dobro, čepa trte, joj, katastrofa, potem je pa najhujše, kar se lahko zgodi. Pa tudiiz Zdravljice vemo zakaj: »Spet trte so rodile, prijat'li, vince nam sladko,ki nam oživlja žile, srce razjasni in oko, ki utopi vse skrbi, v potrtih prsihup budi!«Šterna včasih pri vsaki hišiŠe ne dolgo nazaj so imeli v Suhi krajini pri vsaki hiši šterno. Zdaj je enaše redkih, ki jo lahko občudujemo, na Plešivici. Vemo, zakaj ima imeSuha krajina, saj večina vode ponikne zaradi kraških tal v globine. In ljudjeso začeli loviti kapnico. Napeljaliso žlebove, zgradili šterne in omisliliso si, brez znanja fizike, enostavnonapravo, da so lažje dvigovali vodo.Tako so prišli do te dragocene tekočinezase in za živino. Potem so prišlemladinske brigade in tudi na Plešivicije pritekla voda iz pip, a tega ni dolgo,morda še ne 30 let. Tako se svet vrti,da tudi kaj dobrega se kdaj stori.| ZANIMIVOSTI, DOGODGI |POLETNE ANGLEŠKEJEZIKOVNE DELAVNICEza otroke od 4. do 8. razreda,ki bodo julija in avgusta na Pajčni.Septembra se zopet pričnejozačetni in nadaljevalni TEČAJIANGLEŠČINE IN NEMŠČINEza odrasle v Žužemberku,na Dvoru in na Pajčni.Za več informacij obiščite spletno stranwww.znamjezik.com ali pokličite051 615 212.Zidanice pa kljub krizi še kar gradijoS tako 'rečjo' so včasih Suhokranjcizajemali vodo23

24 | ZANIMIVOSTI, DOGODKI |julij 2009Bravo Šmihelkein ŠmihelciŠmihelski gasilci v zadnjem času tudi po zaslugiboljše preventive gasijo manj, vendar so velikobolj aktivni na tekmovanjih, kjer dosegajolepe rezultate. To je zasluga vseh gasilcev, posebejmladega vodstva in številnih mentorjev inmentoric. Naša kamera je zabeležila zanimivonedeljsko vajo šmihelskih gasilk.Foto: S. MirtičPriprošnja pri sv. Katarini zazdravo pametLetošnji velikonočni ponedeljek je bil lep,sončen dan. Prijeten, vabljiv tudi za sprehod vnaravo, obisk pri sorodnikih, za prijeten izlet vneznano. Hrib obdan z gozdom nad reko Krkona eni in drugi strani nad vasjo Plešivica, kišteje le par hiš, je ta dan oživel.Na velikonočni ponedeljek, 13. maja, je nadruševinami cerkve sv. Katarine, nad vasjo Plešivicav Suhi krajini, daroval sveto mašo UrošŠvarc, župnik župnije Ambrus in obenem soupraviteljžupnije Šmihel pri Žužemberku.. MedČlani TD Suhakrajina inPlešivčani prisv. KatariniNa predvečer pred 1. majem so po stari navadi,kot vsako leto, začeli praznovati delavskipraznik člani TD Suha krajina in domačinipri sv. Katarini. Tokrat jih je bilo precej manjobiskovalcev kot prejšnja leta. Vzrokov je več,med drugim tudi strogi predpisi glede kurjenjakresa, leto so se pogreli smo ob majhnemognju, bilo je malo ljudi tudi zaradi tega, ker seje obetalo slabo vreme. Pa vendar, po pripovedovanjupredsednika društva Vlada Kostevca,so se imeli lepo, saj so drug drugega pogostili,si nazdravili in tudi pesem je odmevala, skratkabilo je veselo in zanimivo. In predsednik upa,da ne bodo opustile te lepe navade, saj so se zbiralina predvečer delavskega praznika na hribihštevilnimi obiskovalci tega priljubljenega krajav šmihelski fari so bili tudi farani iz Ambrusa,Zagradca, šmihelske, žužemberške fare intudi od drugod. Okoli trideset pa je bilo tudijezdecev in konj, ki so na sam vrh prišli tudiz vprežnimi vozovi. Sv. Katarina, ki slovi kotzavetnica zdrave pameti, je edina cerkev v šmihelskifari, ki že dolga leta kliče po obnovi, pravna ta praznik pa se župljani množično zberejopri molitvi.Foto: Vlado Kostevcin kurili kresove že pred več ko 50-timi leti, koso se morali sestajati celo na skrivaj, saj so bilataka zborovanja takrat prepovedana.Tudi današnji časi kažejo, da se bo treba spetboriti za pravice delavcev, zato naj bo 1. maj respraznik, ki bo delovnim ljudem dajal vzpodbudein upanje za boljši in svetlejši jutri.Rudi CerkovnikGASILKE VŠMIHELU SODOKAZALE, DAZMOREJO !Gasilstvo v Šmihelu pri Žužemberku že dolgopovezuje svoje člane. Zlasti aktivni in uspešniso v gasilskih tekmovanjih. Veliko pokalov, ki sojih osvojili pionirji, mladinci, mladinke in člani,se blešči v gasilskem domu. Letos pa smo dodališe dva, ki smo jih osvojile šmihelske gasilke.Šmihelska ženska desetina 2009Foto: S.M.Ženski del gasilskih družin je vsa leta podpiralsvoje najbližje pri pripravah na tekmovanje.Letos pa smo se odločile in začele z zbiranjemkandidatk za žensko desetino. Pozitivno presenečenenad odzivom smo kmalu oblikovale skupino,ki je bila starostno mešana in pripravljenana akcijo. Potrebovale smo dobrega mentorja, sajsmo bile na področju gasilskih tekmovanj popolnezačetnice. S to nalogo se je spopadel ŽarkoPirnat, ki mu je uspelo dobro motivirane gasilkepripeljati do dveh pokalov. V prvi vrsti pa smospoznale zadovoljstvo druženja, dobre organizacijedela doma, veliko smeha in povezanosti.Dokazale smo da zmoremo in pripravljene smopomagati vsem gasilkam v naši okolici, ki bise odločile za podobno akcijo. Z veseljem vambomo zaploskale, ko se drugo leto srečamo natekmovanj.Šmihelske gasilke

julij 2009| OBVESTILA |25Obvestila in navodilaizKmetijske svetovalne službePREVENTIVNIUKREPI ZAZDRAVE RASTLINEV EKOLOŠKEMKMETOVANJUV maju so bile posejaneše zadnje, toplotnonajzahtevnejše rastline. Vtoplem in vlažnem vremenu,ki se nam obeta, lahkopričakujemo skokovito rastin razvoj rastlin. Žal pa takopospešeno rast pogostospremljajo tudi rastlinskebolezni. Za večino nastalihrastlinskih bolezni soodgovorne parazitske glive.V tleh imajo glive pomembno vlogo pri razkrojurastlinskih ostankov in nastanku humusa.Do bolezenskih problemov pa pride, ko prerazmnoženetalne glive začnejo prehajati v ozračjein na rastline. Takrat to postanejo škodljivi organizmi(ŠO), ki povzročajo bolezni rastlin. Zazdravljenje teh bolezni se v kmetijstvu uporabljafungicide, ki sicer sodijo med manj nevarnafito-farmacevtska sredstva.V zadnjih časih pa se več govori tudi o negativnihučinkih, ki nastajajo pri prekomerniuporabi vedno manjšega števila registriranihpripravkov. Tako se kmetovalci v praksi pogostosrečujejo s situacijo, ki povzroča odpornostbolezenskih gliv in drugih mikroorganizmov,kar je ravno nasprotno od proti-odpornostnestrategije, ki se spodbuja pri sonaravnih kmetijskihpridelavah. Pri iskanju dovoljenih oz.registriranih sredstev pogosto spregledamomožnost uporabe naravnih fungicidov in sredstev,ki dvigujejo odpornost rastlin. Slednje sekoristijo pri ekološkem kmetovanju, nikakor paniso prepovedane tudi pri integrirani in konvencionalnipridelavi. Še posebej se k preventivnimukrepom za vrsto rastlin spodbuja vsepridelovalce, ki se ukvarjajo s samooskrbnimkmetovanjem, saj si s tem pridelajo pridelkenajvišje kakovosti.Da je možno doseči dobre rezultate pri zdravljenjurastlin tudi z najbolj blagimi, kontaktnimisredstvi iz vrst fungicidov in sredstev za dvigovanjeodpornosti rastlin, nam kažejo izkušnjena ekoloških kmetijah. Bistvo uspeha je v preventivnemdelovanju, ki omogoča optimalnorast rastlin. Pri tem mislimo na vzdrževanjerodovitnosti tal z večletnim kolobarjenjem invključevanjem vrst in sort rastlin, ki povečujejohumus v tleh ter vključevanjem rastlin, ki soodpornejše na bolezni in škodljivce. Na ta načinje poskrbljeno, da se organska snov reciklira inustvarja ustrezno ravnovesje tudi s škodljivimiorganizmi. Preventivni ukrepi pri ekološkemkmetovanju so še posebej smiselni pri varstvužit in krompirja pred plesnijo, plesnih na vrtninahin plesnih v trajnih nasadih. Kot najpogostejeuporabljeni fungicidi v ekološkemkmetijstvu so baker, žvepleno apno, mineralnaolja, žveplo in lecitin. Našteta sredstva se lahkokupijo v rastlinskih apotekahKot naravni fungicid, ki si ga lahko kupimov apoteki kot izvleček ali pa si ga pripravimosami doma, kot čaj ali gnojnico njivske preslice(Equisetum arvense). Ta rastlina, ki namlahko povzroča težave kot plevel, daje v praksičudovite učinke pri preventivnem zdravljenjuglivičnih bolezni. Preslični čaj uporabimo kot5x preventivno škropljenje v suhih dneh, takoda začnemo škropiti po tleh še pred setvijo alipresajanjem ter nadaljujemo v času rasti. Šeposebej uporabljamo sredstvo na površinah,ki bodo zasajene s kulturami, katerim grozijomočnejše glivične okužbe – krompirju, žitom,paradižniku, papriki, kumaram, jagodam alisadovnjaku. V času večje nevarnosti glivičnihokužb daje uporaba gnojnice iz njivske presliceše boljše rezultate od čaja ali izvlečka. V takihakutnih primerih škropimo rastline vsak dan,3 dni zapored.In kako naredimo omenjen pripravek? Presliconabiramo v naši okolici pozno poleti. 300 gpreslice kuhamo 1 uro v 5 litrih vode na zmernemognju. Ko se ohladi, jo precedimo. Predškropljenjem dodamo še 5-kratno količinovode. Čaj lahko uporabimo takoj, če pa ga pustimostati dlje časa, se spremeni v gnojnico, kiima ravno tako lastnosti fungicida.V boju zoper glivične bolezni se na ekološkihkmetijah uporablja tudi preparate, ki povečujejoodpornost na glivične bolezni. Vedno večse tudi v strokovnih krogih govori o pozitivnihrezultatih poskusov s komarčkovim ekstraktom,vodnim steklom ali natrijevim silikatom,pripravki iz kislih glin in kamenih mok ter alg,ki se lahko kupijo v rastlinskih apotekah.Z opisanim preventivnim zatiranjem, glede napragove gospodarske škode in ugodnosti razmerza razvoj posameznih bolezni, v začetkuepidemije bolezni oziroma še pred njo dajezdravljenje višje učinkovitosti in odpornostni,procesi ŠO ne potekajo tako hitro, kot je tonevarnost pri nepravilni rabi fitofarmacevtskihsredstvih.Mateja Strgulec, KGZS- Zavod Novo mestoKviz mladi inkmetijstvo terkmečke igreProstovoljci Društva podeželske mladine Suhakrajina dosegamo dobre rezultate na vseh področjihtekmovanj med društvi podeželskihmladine v Sloveniji. Z odlično uvrstitvijo na regijskemtekmovanju Mladi in kmetijstvo v Gabrju,kjer smo dosegli 2. mesto, smo se uvrstilina državno tekmovanje. Potekalo je v Dolah priLitiji. Tudi tam smo pokazali svoje znanje napodročju kmetijstva in zasedli odlično 4. mesto.Naše društvo so zastopali trije tekmovalci.To smo bili: Miha Iskra, Boštjan Gorišek inMojca Kostevc ter Marko Zupančič, ki je nadržavnem tekmovanju nadomeščal odsotnegaBoštjana Goriška. Tekmovalci smo se preizkusilipredvsem v znanju kmetijstva. Tematika pase je delila na 4 področja: navzkrižna skladnost,gozdarstvo, odnosi z javnostmi ter Zakon odruštvih.Dobre rezultate pa dosegamo tudi na Kmečkihigrah. Na regijskih Kmečkih igrah v Metlikiso naši tekmovalci društva dosegli tretje mestoin se zaradi odličnega dosežka uvrstili na Državnekmečke igre, ki bodo v Mislinjski dolini,4.7.2009.Pridružite se nam na Trških igrah v Žužemberku,ki bodo ob prazniku občine, na Trškihdnevih, 11. julija 2009, na trgu pred gradom.Mojca Kostevc

26 | OBVESTILA, ZANIMIVOSTI |julij 2009Za vsakobolezen rož´carasteZdaj smo že sredi leta in mnoge zdravilne rastlinesmo že nabrali in shranili. Za nekatere paje ravno sedaj pravšnji čas. Jesenski dnevi, ki sonajbolj primerni za nabiranje plodov, koreninin korenik, tako in tako šele pridejo.GLOG je srednje velik grm, ki raste v živih mejah,na jasah, ob robu gozda in med grmovjem.Cveti od aprila do junija. Na koncu vejic so belicvetovi v bogatih češuljah, ki imajo izrazitomočan vonj in ga je mogoče že od daleč zaznati.Legenda pravi, da je glog nastal iz Jožefove popotnepalice. O njem so poročali že leta 1305,francoski in angleški zdravniki pa so njegovozdravilnost potrdili v 19. stoletju.Danes velja, da je glog ena izmed najdragocenejšihzdravilnih rastlin za najbolj delovno mišiconašega telesa – za srce. Glog poživlja, krepi,neguje in uravnava delovanje srca. Uravnavakrvni pritisk, ga znižuje, če je previsok, in gatudi zvišuje, če je srce preslabotno. Je nestrupenin brez stranskih učinkov. Dobro se obnese pristarostnih okvarah srčne mišice, pri poapnenjužil in aritmiji – motnji srčnega ritma. Zdravilnoučinkuje tudi proti protinu in pri splošni telesnioslabelosti povezani z živčnostjo. Za čaj uporabimopribližno dve čajni žlički droge (posušenihzelišč), ki jo prelijemo s tremi dl vrele vode. Po10 min čaj precedimo in ga pijemo trikrat nadan tri tedne. Po krajši pavzi lahko kuro ponovimo.Namesto cvetov lahko vzamemo plodoveali pa vsakega nekaj. Plodovi so hruškaste oblike(medvedove hruške). Nabiramo le zrele, rdečeplodove v septembru in oktobru.RMAN je ena najstarejših zdravilnih rastlinin v sebi združuje toliko učinkovitih zdravilnihmoči, da ne bi smel manjkati v nobenem gospodinjstvu.Posebno ženskam ga je priporočal žežupnik Kneipp. Rman čisti kri, spodbuja delovanjeledvic, znižuje visok krvni tlak in poživljakrvni obtok. Pomaga pri trebušnih krčih, izboljšujeprebavo, že od nekdaj so ga ljudje uporabljaliza razkužilo, nepogrešljiv je pri ženskih boleznihin težavah v meni.Mlade liste smo včasih sekljali in dodajali hraniza mlado perjad. Za zdravilo nabiramo celo zelali samo cvetove. Ravno sedaj so odprta njegovabela socvetja, nabirali pa ga bomo lahko še tjado oktobra. Iz droge pripravimo čaj, lahko paga shranimo v obliki sirupa, ki ga dodajamo čajemali pijemo razredčenega z vodo. Res osveži.Jaz ga pripravim nekako takole.Potrebujemo dobri dve prgišči zdravih rmanovihcvetov, 3 l vode, 3 kg sladkorja, 3 citronke,limono.Rman prelijemo z litrom vroče vode, v preostalivodi prevremo sladkor. Ko se ta ohladi, jo prilijemormanu, dodamo citronko in pustimo stati48 ur. Precedimo, nalijemo v steklenice, zapremoin hranimo v temnem prostoru. (Jaz vzamemle eno citronko, druge nadomestim z limoninimsokom. Ena citronka je caa 300 ml limoninegasoka, kar je približno 25 žlic.)Helena GlavičŠKODE VKMETIJSTVUZARADISIVIHVRANV zadnjih letih smo v kmetijski pridelavi zaznalipovečanje škod zaradi divjadi. Še posebejso naraščajoče škode po pticah, predvsem sivihvranah. Na naraščajočo škodo v kmetijstvu jeopozarjala tudi Kmetijsko gozdarska zbornicaSlovenije, ki je oddala pobudo na Ministrstvoza kmetijstvo. Slednje je februarja izdalo odločboza izredni poseg v populacijo sivih vran(http://www.mkgp.gov.si/nc/si/splosno/cns/novica/article//5925/).V zadnjih letih je opazno povečana škoda nanjivah s posajeno koruzo in drugih poljščinah,na posajenih sadikah vrtnin ter na balah sena,ki se nahajajo na parcelah. Ta območja spadajopod lovne površine in tu nastalo škodo sodolžni pokrivati upravljalci lovišč. Zaznati paje tudi vedno močnejši pritisk ptic na nelovnihpovršinah, kamor spadajo naselja, vrtovi,ograjeni sadovnjaki in rastlinjaki. Za škodo oddivjadi, ki nastane na tem prostoru, kot tudi zaškodo, ki jo povzročijo zavarovane (redke) živali,odgovarja država oz. Ministrstvo za okoljein prostor.V postopku uveljavljanja odškodnin za škodo podivjadi ugotavljamo kot glavni problem v tem,da pridelovalci ne prijavljajo nastalih škod, ampakjih prenašajo zgolj na svojih plečih. Gledena nastalo situacijo pridelovalcem svetujemo,da nastalo škodo čimprej pisno prijavijo, polegtega lahko tudi ustno, najkasneje v 3 dneh odopažene škode. Le na tak način bomo skupajz lovskimi družinami poskrbeli za ohranitevravnovesja v naravi.Mateja StrgulecKGZS Zavod Novo mestoKmetje,preveritenavzkrižnoskladnost nakmetiji!Že od začetka leta se s strani ARSKTRP intenzivnoizvajajo kontrole navzkrižne skladnosti,zato smo prepričani, da vam predhoden pregleds kmetijskim svetovalcem lahko zelo koristi.Kmetijski svetovalci smo za potrebe svetovanjaiz navzkrižne skladnosti strokovno pripravljeni,saj smo opravili potrebna izobraževanja, zatovam bomo v primeru ugotovljenega neskladjaoz. nepravilnosti znali tudi ustrezno svetovati.Čeprav morajo zahteve navzkrižne skladnostiizpolnjevati vsa kmetijska gospodarstva, kivlagajo zbirno vlogo, ugotavljamo namreč, dakmetje premalo izkoriščate možnost konkretnegapredhodnega preverjanja svoje kmetije pozahtevah navzkrižne skladnosti. V skladu z zakonodajoEU je svetovanje iz zahtev navzkrižneskladnosti na voljo vsem kmetijam tudi v našidržavi. Pomembno je, da ste seznanjeni z zahtevami,ki jih vaša kmetija mora izpolnjevati.Te zahteve se med letom kontrolirajo v sklopurednih (izvaja jih AKTRP) in administrativnihkontrol navzkrižne skladnosti. Administrativnakontrola pomeni, da so tudi drugi organi(kmetijski, okoljski, veterinarski inšpektor …)dolžni morebitno neizpolnjevanje zahtev sporočatiAgenciji za kmetijske trge; posledičnoste lahko sankcionirani celo dvakrat, in sicer ponacionalni zakonodaji in v obliki zmanjšanjasubvencij.Zato vam ponovno predlagamo, da izkoristitemožnost in preverite svoje kmetije glede izpolnjevanjazahtev navzkrižne skladnosti.Vsekakor pa se zainteresirani kmetje oglasitena naši izpostavi kmetijsko svetovalne službe vStraži (tel. 07 308 38 16 ali 051 692 401), da seskupaj uskladimo glede najprimernejšega terminaza obisk svetovalca na vaši kmetiji.Kmetijska svetovalkaSeničar PolonaObvestilo za javnostPoziv za obrezovanje dreves in grmičevjaob občinskih cestahObčane Občine Žužemberk obveščamo, dasmo pričeli izvajati košnjo brežin občinskihcest. Pri sami izvedbi smo opazili, da veje drevesin grmičevja posegajo v območje cestišča ins tem zmanjšujejo preglednost ter povzročajoškodo na vozilih, s čimer je lahko zmanjšanavarnost prometa na občinskih cestah in poteh.Zato lastnike parcel ob meji z občinsko cestopozivamo, da obrežejo grmičevja in drevesa,ki neposredno segajo na občinsko cesto, so vnjenem zračnem prostoru (do 7 m višine nadvoziščem) ali ovirajo preglednost ceste. V kolikorlastniki parcel le-tega ne bodo postorilisami, bo Občina Žužemberk zaradi zagotavljanjaneoviranega in varnega prometa v okvirurednega vzdrževanja občinskih cest to storilasama v skladu z Odlokom o občinskih cestah inzakonskimi ter podzakonskimi akti, ki urejajovzdrževanje javnih cest.Medobčinski inšpektorat in redarstvoBrigita Kalčič

julij 2009| OBVESTILA, ZANIMIVOSTI |27GOZDARSKI KOTI~EKREDKOST -OGLARSKAKOPA NA VRHUPRI HINJAHPo opravljenem pomladanskem delu na poljuso nekoč po gozdovih Suhe krajine zagoreleoglarske kope. To je bil tisti del leta, ko jevreme za to opravilo najprimernejše, saj je žedovolj toplo, pa tudi košnja se še ni začela.Pred 53. leti je svojo prvo kopo prižgal tudig. Jože Turk iz Vrha pri Hinjah. Skuhal jih jepribližno 30. Sledil je več kot 30-letni premor.Letos pa sem ga obiskal pri kopi, ki jo je kuhal,saj so, kot je dejal, domači kar nekaj let vztrajali,naj jim ves postopek pridobivanja oglja na tatradicionalen način še enkrat prikaže. In ko jeg. Jože ta postopek razložil meni, moram reči,da ni enostaven, pa čeprav sem ga deloma žepoznal po pripovedovanju svojega očeta, ki seje nekoč tudi ukvarjal s tem delom in se zadnjenjegove kope še spominjam.Sicer pa je bilo oglarstvo nekoč dodaten vir zaslužkas prodajo oglja kovaškim in kovinarskimobratom. Z novimi tehnologijami v teh panogah,pa tudi z novimi načini pridobivanja ogljaje klasično oglarstvo skoraj izumrlo.Za pripravo oglja so lahko uporabili tudi tanjšiles in celo les grmovnih vrst, ki bi ga drugačetežko prodali. V današnjem času, ko imamovelike težave s trgom manj vrednih lesnihsortimentov, kar posredno vpliva tudi na slabšonegovanost gozdov, bi bilo dobro razmisliti opospeševanju oglarstva. Vendar pa bi nato verjetnonaleteli na problem trženja oglja.Naj se še malo vrnem na oglarsko kopo g. Jožeta.Pogovor s tako izkušenim človekom, kot jeon, je kot branje podrobnega leksikona. Velikopodatkov, ki mi jih je dal, sem si zapisal in veliko,upam, tudi zapomnil. Vendar pa jih sedajne bom navajal, saj je najbolje, da si vsi, ki vasoglarjenje zanima, to tradicionalno dejavnost,ki je skoraj izumrla, ogledate. Z namenom obujanjate tradicije se 29. maja ob 18.00 uri po vsejdržavi hkrati prižge več deset oglarskih kop.Najbližji bosta v Podturnu in v Ribnici. Lahkopa boste imeli srečo in naleteli na kakšnega Jožeta,ki bo, sicer neorganizirano, zato pa še boljpristno kuhal oglje v oglarski kopi.Gospod Jože, kot ste mi dejali, stoji kopa pravna tistem mestu kot tista, ki je bila vaša prva, tapa je najbrž zadnja. Naj ne bo tako.revirni gozdar Jože BOBENAKTIVNOSTI DRUŠTVALASTNIKOV GOZDOV OB REKIKRKIDruštvo lastnikov gozdov ob reki Krki se je poprvih ne ravno prepričljivih korakih, s katerimise sreča vsak malček, v letošnjem letu postavilona noge in začelo strumno korakati po poti, kisi jo je začrtalo ob svoji ustanovitvi.Prva zelo odmevna akcija je bila že v lanskemletu. Trije člani društva so se udeležili licitacijelesa v Slovenj Gradcu. Z odkupnim cenami,predvsem za smrekovino, so bili zadovoljni.V letošnjem letu pa se je vsulo kot plaz. Na svojemobčnem zboru, ki je bil v torek, 31. marca2009 ob 19. Uri, so sprejeli program društva zaletošnje leto. Med drugim so si zastavili organiziratieno strokovno ekskurzijo, obiskati dvasejma, obiskati licitacijo lesa in organizirati tridelavnice nege mladega gozda. Občni zborse je zaključil ob zakuski, sponzorsko pa jo jepodprla Dvorska pekarna.V planu ni bil zapisan tudi seminar »Varna delas traktorjem«, ki se je zgodil že pred tem, to je25. marca 2009. Tečaj je potekal v Loški vasiin v Dolenjskih Toplicah, skupaj pa se ga jeudeležilo 25 lastnikov gozdov, od tega štirje izobčine Žužemberk.Že po petnajstih dneh je stekla prva planiranaakcija. 16. aprila 2009 popoldne so se članidruštva zbrali na tečaju »Nega mladega gozda«,ki je potekal v Prelesju. Majhna skupina ljudi,vsega skupaj 10, je omogočila, da sta se teoretičniin praktični del prepletala, zato je bil tečajzanimiv in dinamičen. Ob predstavitvi ciljev inukrepov nege mladega gozda vprašanj ni manjkalo,še več pa jih je bilo ob samem prikazunege mladega gozda. Tečajniki so imeli vsaksvoj kljukec s sabo, tako da so se sami spoprijeliz nego mladih drevesc. Dvomov v očeh, praskin znoja ni manjkalo, a kar se Janezek nauči, toJanezek zna. Vsi pa vemo, da je praksa najboljšiučitelj.Deset dni po tem, točneje 25. aprila, so se članidruštva podali na strokovno ekskurzijo. Pot jihje zanesla v Radlje ob Dravi. Akcija je dodobrastekla šele po degustaciji dolenjskih specialitet»iz nahrbtnika«. Prva točka ogleda je bil žestoletja star križev pot v samih Radljah, potempa so se z avtobusom prepeljali na drugo stranDrave na obronke Pohorja. Tam so si ogledaliPahernikovo fundacijo. Gre za kompleks nad600 hektarov gozdov, ki ga je zadnja lastnicapo svoji smrti zapustila v upravljanje gozdarskifakulteti. Skrbno roko gospodarja je bilo čutitina vsakem koraku. A tudi v gozdu, ki je vprivatni lasti, ni bilo nič drugače. Zgermovaposest ne presega 50 hektarjev gozdov, pa sevseeno lahko pohvali s skrbno negovanimi gozdovipo principu prebiralnega gospodarjenja inz najvišjo, 61,7 metrov visoko smreko v Evropi.Da so Pohorci pravi gostitelji, so se udeleženciekskurzije prepričali ob kosilu na kmečkemturizmu. Vsega je bilo preveč ... No, račun jebil čisto v mejah normale. Škoda le, da je biloudeležencev bolj malo.V mesecu maju je bil v okviru ''Program razvojapodeželja'' odprt javni razpis za sofinanciranjev gozdarstvu. Interesenti so lahko kandidiraliza subvencije pri nabavi gozdarske tehnike inpri izgradnji gozdnih prometnic. Vseslovenskiodziv je bil neverjetno velik. Upamo, da bonašim dvanajstim članom, ki so kandidirali,uspelo priti v ožji izbor in bodo subvencijo tudiprejeli.Ob ustanovitvi je bila želja, da se ustvari močnodruštvo z velikim številom članov, saj bi le natak način uspeli doseči cilje, ki so si jih zastavili.Danes je članov že 50 in iz dneva v dan jih jeveč. Tako tudi cilji, da bi bili člani bolje informiraniin bi lahko skupno nastopali na lesnemtrgu, niso več tako daleč. Želijo si tudi boljšoinformiranost pri izbiri najboljših izvajalcevdel, širjenje znanj, zastopanje članov v stikih zdržavnimi institucijami, pridobivanje državnihsredstev ter sredstev EU za gospodarjenje, reševanjeproblemov med lastniki in lovskimi organizacijami,skupno nabavo strojev, gozdarskeopreme in literature, popularizacijo območja,kjer društvo deluje, mednarodno sodelovanjein drugo.Pomemben partner pri delovanju društva jetudi Zavod za gozdove Slovenije. Njegova vlogaje predvsem v nudenju strokovne pomoči inv soorganizaciji skoraj vseh akcij, ki jih društvoizvaja.Teh bo letos še nekaj. V juniju še en tečaj negemladega gozda, pa obisk sejma. Kasneje še ensejem, pa še kakšen tečaj itn.Vsi, ki ste zainteresirani za članstvo v Društvulastnikov gozdov ob reki Krki, lahko izpolnitepristopno izjavo v prostorih Zavoda za gozdove,nad bivšo Dolenjko.Miloš KECMAN

28 | OBVESTILA, ZANIMIVOSTI |julij 2009ŠOLSTVO ŠPORT KULTURAIgraj kolo,naokoloFolklorna skupinaBunjevaćko kolo izSubotice je plesalain pela na trgu vŽužemberku.Foto: Jadranka Meglen3. SPOMINSKI POHOD PO POTIJANEZA KMETA»V tretje gre rado,« pravi star slovenski pregovor.V Kulturnem društvo Dvor smo zvesti tradicijiin našim koreninam, zato smo se zadnjonedeljo v marcu letos ponovno lotili organizaciježe 3. spominskega pohoda po poti JanezaKmeta, pisatelja in duhovnika. Tako kot priprejšnjih pohodih so se organizaciji in izvedbipohoda tudi letos pridružila ostala lokalna društva,krajani z ajdovške planote ter tamkajšnjižupnik, vsi z velikim entuziazmom in zanosompri ohranjanju naše dediščine ter željo po druženju,saj smo v iskanju svojega zaslužka vednobolj razkropljeni daleč od doma. Tovrstni pohodiso dobrodošla popestritev dogajanja v domačemkraju, privabijo pa tudi marsikoga izvenmeja Suhe krajine.Pohod je potekal po poti, ki smo jo začrtalipred tremi let, Janez Kmet pa jo je v svojemsicer kratkem življenju večkrat prehodil. Kljubdežnikom ali nepremočljivim oblekam nam jekorak nemoteno tekel. Ker je pot nezahtevna,tudi možnosti za prijetno kramljanje ni manjkalo.V Srednjem Lipovcu so nas kot že vsakoleto prijazni domačini postregli s pecivomin pijačo. Pot smo nadaljevali med vinogradiBoršta do cerkve na Selih pri Ajdovcu, kjer jebil sedež župnije v času Janeza Kmeta. Skupajs številnimi domačini smo se udeležili spominskemaše, ki jo je daroval gospod Janez Zaletelj,sedanji župnik v Ajdovcu in rojak gospodaKmeta, ki je v svojem nagovoru obudil spominna svojega vzornika. Hkrati je vse prisotne seznanil,da intenzivno teče obnova hiše, ki joje zgradil g. Kmet, zato bo v njej postavljenaspominska soba. Mašo je obogatila zborovskapesem priznanega cerkvenega zbora iz župnijeZagradec. Članice Društva kmečkih žena intudi druge gospodinje z Ajdovške planote sopo maši pripravile mamljivo domače pecivo zapohodnike in ostale udeležence, postregle s toplopijačo, kar je bilo glede na vreme še posebejdobrodošlo. Duševno in telesno okrepljeni smonadaljevali naš pohod do doma Društva konjenikovna Plešivici, kjer smo se kot velika družinaposedli v koči, pogreli ob odprtem ognju,člani društva s predsednikom in podžupanomna čelu pa so nas obilno postregli. PredsednikPlaninskega društva Novo mesto je organizatorjemv svojem nagovoru izrekel vsestranskopohvalo, prav tako tudi g. župan, ki se nam jepridružil na Plešivici.V zaključku se organizatorke Valerija, Vesnain Jadranka iskreno zahvaljujemo vsem, ki stes svojim delom, lastnimi sredstvi in dobro voljopomagali izpeljati letošnji pohod in sicer:Konjerejskemu društvu Suha krajina, Društvukmečkih žena – članicam z Ajdovske planote,Planinskemu društvu – odsek Dvor, Društvuvinogradnikov, pevskemu zboru iz Zagradcater vsem domačinom, ki so nam pomagali izpeljatita pohod. Posebna zahvala velja gospodužupniku iz Ajdovca, rojaku in poznavalcu JanezaKmeta, ki je daroval sveto mašo v spomingospoda Kmeta in nagovoril vse udeležence sprijetno besedo.Valerija VidmarVsako leto zadnji teden v aprilu gostujejo folklorneskupine iz različnih, predvsem vzhodnihevropskih držav, folklorne skupine, kinastopajo več dni po krajih Dolenjske, Posavjain Bele krajine. Letos je Žužemberk, kot smonapisali, obiskala mlada folklorna skupina Bunjevaćkokolo iz Subotice. V skupini so mladibunjevski Hrvati, ki sicer živijo v Srbiji, ampakohranjajo tradicijo in običaje hrvatske manjšineiz Bačke v Vojvodini.V Žužemberk so prišli na povabilo TD Suhakrajina. Po seznanitvi in pozdravu predsednikadruštva Vlada Kostevca in župana FrancijaŠkufce so gostom najprej zapele naše pevke vpokrajinskih nošah. Potem so nastopili gostjes plesi in pesmimi, ki izvirajo iz Medžimurja,Zagorja, Vojvodine, Hercegovine, zaplesali patudi madžarski čardaš. Nastope je spremljaltamburaški orkester. Po njihovem nastopu paso gostom zaigrali še naši ljudski godci.V začetku se je bilo malo gledalcev. Ko so pazaslišali 'musko', se jih je zbralo kar precej in somlade folkloriste po vsaki pesmi in plesu nagradilis ploskanjem.Tako se je zgodil še en kulturni utrip, ki je popestrildan, da smo spoznali nam sicer manjznano kulturno izročilo bunjevskih Hrvatov izVojvodine.Foto in tekst: Rudi Cerkovnik

julij 2009| IZ NAŠIH ŠOL |29MATERINSKI DAN IN RAZSTAVAROČNIH DEL V ŠMIHELU PRIŽUŽEMBERKUV Šmihelu smo letošnjo prireditev v počastitevmaterinskega dne pripravili člani Kulturnegadruštva Šmihel v sodelovanju s Podružničnošolo Šmihel. Poleg prireditve, ki se je odvijalav telovadnici šole, smo v eni izmed učilnic pripravilirazstavo ročnih del naših krajanov.Glasbeno-igrana prireditev je bila poklonvsem, ki imajo veliko naročje. Otroci so s svojoigro prikazali, kaj vse se lahko zgodi v enemdnevu, v eni povprečni družini. Z recitacijamaso se predstavili tudi naši najmlajši, ki še nisoprestopili praga ta prave šole. Prisluhnili smonadobudnim glasbenikom. Na prečni flavti seje predstavil Tomaž Rojc, na sintesaizerju LeaVidmar in Špela Strnad. Učenci podružničnešole Šmihel so odplesali kar nekaj starih ljudskihplesov. Prav lepo jih je bilo videti pri »pouštrtancu«, kako je izvoljenima plesalcema,objem na »pouštru«, na lička privabil rdečico.Plesalce sta na diatonični harmoniki spremljalaAleš Rojc in Anže Strnad. Videli smo tudi domiselnouprizoritev pesmi »Krava in trgovina«.S svojim petjem nam je večer polepšala TinaBlažič. Še posebej pa smo uživali v točki, koje prav vsak učenec Podružnične šole Šmihel»odrepal« besedilo, ki ga je napisal posebej zasvojo mamico. Bilo je nadvse izvirno, zabavnoin »odrepano« iz srca. Prvi del prireditve smozaključili z eno izmed čudovitih Pavčkovihpesmi.Drugi del prireditve se je nadaljeval v spodnjihprostorih šole. V eni izmed učilnic smo pripravilirazstavo ročnih del, pravzaprav mojstrovinizpod rok naših krajanov. Za namen razstave sonam jih velikodušno posodili: Vidmar Anton-Kukčev (pletene košare), Habjan Ivan-Vrtačkov(pletene košare, peharji, pleteni podstavki zapod posodo), Košak Marica (gobelini), MrvarLjubica (gobelini), Struna Franc (lesene maketekozolca, lovske preže in v les vžgani lovskimotivi),Turk Angelca (pleteni puloverji, ročnorisani in kvačkani motivi na cerkvenih prtih, kiso dolga leta krasili oltarje naše šmihelske cerkve),Rojc Ivanka (pletene jopice, nogavice, rokavice)Mrvar Andrej (brezove metle), RobertStruna (kovaške mojstrovine), Mateja Kastelic(šivani izdelki), Maja Papež-Iskra (dekorativniizdelki iz gline,stekla,žice, …); klekljani izdelki:Nika Vidic, Gašper Perko in Simon Iskra.Marjan in Jože Vidmar (pletene košare, košarice,peharji, metle), Darinka Sadar (gobelini,kvačkani prti, kvačkane zavese) Veronika Perko(pisemske čestitke), Sadar Ivanka (pletenikomplet za otroke), Irena Jurjevič (slikanje nasteklo), Angelca in Darko Bedene (pekovskiizdelki) in Lojzka Blatnik (gobelini). Po ogledusmo se vsi skupaj posladkali s pecivom, ki jebilo ravno tako mojstrsko delo izpod rok našihže preizkušenih pekaric. Ob tej priliki se še enkratzahvaljujemo vsem, ki so prispevali svojeizdelke za razstavo in hvala tudi gospe AngelciOzimek, ki je izdelala in nas tudi podučila,kako se izdelujejo čudovite vrtnice iz papirja,katere smo podarili obiskovalkam prireditve.S.V.MORJE ENO IMAMO …Ali z njim ravnati znamo?(razstava Podružničnešole Šmihelna centralni šoli)Kraji, kjer živimo so čudoviti, čarobni, skoraj pravljični. Reka Krka, griči, doline,vzpetine, majhne in velike vasice …Kako velik pomen ima čisto okolje, voda in zrak za nas se ne bomo zavedali,vse dokler nam ne bo zmanjkalo nekaj izmed naštetega. Toda to se utegnezgoditi kaj kmalu, če bomo nadaljevali s takšnim tempom onesnaževanja,kot ga počnemo sedaj. Čeprav se o zaščiti okolja veliko piše, še več govori, sekljub temu premalo stori. Pri skrbi za zdravo in čisto okolje nam ne pomagajosprejeti zakoni in programi, ne pomaga klofuta ali kaznovanje, nobenaprisila, če ta prizadevanja ne postanejo del našega vsakdanjega razmišljanjain načina življenja vsakega posameznika. Življenje otrok postaja vedno boljodtujeno od narave, zato potrebujejo vzgojo, ki je tudi ekološko usmerjena,vzgojo, s katero bosta otrok in narava ponovno postala prijatelja. Potrebni soprojekti, s katerimi spodbujamo opazovanje in raziskovanje okolja in prostora,v katerem živimo. Tako bomo začeli sami prepoznavati probleme in poslediceneodgovornega ravnanja ljudi, hkrati pa razvijali pozitivne vrednote in odnosdo okolja.Na naši šoli si prizadevamo veliko narediti na tem področju.Vsako leto je ena izmed prednostnih nalog tudi spodbujanje ljubezni do narave,skrb za naravo in ekološko ozaveščanje učencev. Tudi letos smo se odločiliza različne akcije: ločevanje odpadkov, zbiranje papirja, pobiranje smeti … Navrtu smo postavili skalnjak, v katerega smo posadili zdravilna zelišča in okra-sne rastline, varčujemo z vodo in elektriko, izvajamo pouk v naravi,skrbimo za živali …Na centralni šoli smo se predstavili s projektom MORJE - varujmo ga.V razstavi smo predstavili bogastva morja in njegove koristi. Nismopa pozabili opozoriti na neodgovorno ravnanje ljudi do morja oziromado narave.Posebnost te razstave je tudi knjiga Morje eno imamo - ali z njimravnati znamo? Knjiga je nastala pod mentorstvom gospe Petre Zadel,napisal pa jo je Tomaž Iskra, učenec 3. razreda. Ilustracije je naredililustrator Gabrijel Vrhovec. Le-ta je učence obiskal tudi na šoli in jimpredstavil svoje delo. Naučil jih je risati strip in tako knjigo krasijo tudiotroški stripi. Knjigo zaključi tudi Ekološka himna, ki jo je uglasbilagospa Darinka Pirc.S to knjigo pa se naša ekološka vzgoja šele dobro začenja. Nadaljevalijo bomo in tako pripomogli k ohranjanju lepše narave.Petra Zadel

30 | IZ NAŠIH ŠOL |julij 2009Vrtec pri OŠ Žužemberk –varen drugi dom za najmlajše SuhokranjceRavnateljica: mag. Jelka Mrvar Foto: S.M.Vrtec pri OŠ Žužemberk deluje že 42 let. V iztekajočemšolskem letu 2008/09 so predšolski otroci vtreh oddelkih centralnega vrtca na Jurčičevi 41, v VVDBrulec Žužemberk; en oddelek za najstarejše pa je bil1.9.2008 odprt v učilnici stare šole; v objektu PŠ Dvor soštirje oddelki.V devetih oddelkih je skupaj 153 otrok s povečanim normativom za +dva otroka.Razlogov za povečan vpis v zadnjih letih je več: brezplačni vrtec za drugegain tretjega otroka, vse manj možnosti za domače varstvo; razveseljivopa je dejstvo, da se vse več družin v Suhi krajini odloča za tretjegaotroka.Vpis otrok v vrtec poteka vse leto. Za sprejem v šol.l. 2009/10 je oddalovloge 44 staršev.Komisija za sprejem otrok v vrtec je v maju 2009 pregledala seznamevpisanih otrok. Ugotovljeno je bilo, da bodo sprejeti vsi otroci, ki bodos 1.9.2009 izpolnjevali pogoje. Vloge dveh staršev iz drugih občin smomorali žal zavrniti.Na čakalnem seznamu za sprejem med šolskim letom je ostalo 13 otrok.Od tega jih bo 5 še sprejetih. Komisija je otroke razporedila na čakalnolisto po kronološkem zaporedju.Šola je Občino Žužemberk seznanila s problemom sprejema 8 otrok,ki bodo izpolnili pogoj starosti šele v letu 2010, in predlagala najboljracionalno rešitev: s 1.2.2010 naj bi se odprl dodatni oddelek za 6 otrokz eno strokovno delavko, za to pa bo potrebno urediti manjši prostor vPŠ Dvor v igralnico.Oddelki vrtca pri OŠ Žužemberk so že vrsto let polni glede na normativin s povečanim številom otrok za + dva. Sklep o tem sprejme občinskisvet. To pa pomeni prihranek stroškov celega oddelka v občinskemproračunu.Vzgojno delo in varstvo predšolskih otrok v tako polnih oddelkih in vpremajhnih igralnicah brez spremljajočih prostorov v Vrtcu Žužemberkin stari šoli ni lahko. Na srečo omogočata otrokom gibanje še dve terasiin lepo urejeno igrišče z igrali. Za shranjevanje pripomočkov dobro služilesena Grahkova hišica. Skupine starejših otrok koristijo tudi šolskotelovadnico in malo dvorano; najbolj Ribice iz stare šole, ki si s 1. in 2.razredom delijo avlo, sanitarije, šolsko igrišče in peskovnik.Vrtec Dvor je velika pridobitev. Igralnice so primerno velike svetle,opremljene in lepo urejene. Telovadnica je dnevna dobrina tudi za najmlajše.Dodaten gibalni prostor nudijo še tri terase. Žal niso pokrite,zato bivanje na zraku v slabem vremenu ni mogoče. Potrebna bo primernaarhitekturna rešitev.Vrtec na Dvoru ima tudi ločeno igrišče s primernimi igrali. Lani posajenadrevesa kanadskega javorja že oblikujejo krošnje sence.Zelo velika pridobitev je v letu 2008 postavljena lesena hišica za shrambošportnih rekvizitov, poleg nje pa velik, lep peskovnik. V njem jeprostor za igro večje skupine otrok, klopi in miza pa za risanje, poslušanjeali za namizne igre. Objekt je postavila firma Krajnagrad.Zaradi povečanja števila oddelkov s 7 na 9 je bila na PŠ Dvor učilnicaspremenjena v igralnico, zbornica za učitelje pa v učilnico 1.r.V stari šoli je bil pedagoški kabinet spremenjen v učilnico,največja učilnica pa je postala igralnica za 5 do 6 letneotroke. Spremembe v prostoru zahtevajo poleg finančnihstroškov tudi organizacijske spremembe in prilagoditvezaposlenih.Ustanovitev novega družinskega varstva trenutno nismiselna zaradi predvidenega upada števila otrok zasprejem v vrtec. Pričakujemo, da bomo v sodelovanjuz občino Žužemberk uredili potrebno malo igralnico vPŠ Dvor in tako rešili probleme varstva otrok za vse našestarše.Zdi se mi pomembno naglasiti, da je prostor z materialnimi sredstvires eden od pogojev za institucionalno vzgojo. Toda najpomembnejši jevzgojitelj, kolektiv vrtca (zaposlenih je 22), ki ima rad delo z otroki, živiin daje vzgled pravih vrednot, ob tem pa strokovno napreduje ter osebnostnoraste. V našem vrtcu se gradi klima umirjenosti, socialnih vezi,spoštovanja do odraslih, pravega odnosa do hrane, narave in dela.V l. 2008/09 so ob prednostnih nalogah nastale 3 raziskovalne naloge:Igre z žogo v Vrtcu Žužemberk, delovna vzgoja in Otroci spoznavajoizvor in pridelavo hrane v Vrtcu Dvor.Bogata vsebina dela je na ogled tudi na blogu: solazuzemberk.blog.siol.netNov vrtec v Žužemberku? Mnogi njegovi Marlesovi »bratje« iz l. 1971po Sloveniji niso več v uporabi. Res bo treba prav kmalu razmisliti omožnostih rekonstrukcije dosedanjega montažnega objekta, morda odozidavi ali pa res popolni novogradnji na zelo lepi lokaciji pod Cvibljem.Čakamo na »našega« nekdanjega učenca – arhitekta, ki bi odkrilnajlepšo, a varčno rešitev. Do takrat pa: ceniti in varovati, kar imamo,otrokom pa dajati varnost in pogoje za razvoj osebnosti, znanj in spretnosti– za zdravo in boljšo prihodnost Suhe krajine.Ravnateljica:mag. Jelka Mrvar

julij 2009| IZ NAŠIH ŠOL |31RIBICE NAOBISKU PRIUMETNIKUV našem vrtcu se zavedamo pomembnostivključevanja staršev v vzgojno delo, zato povabimostarše otrok, ki obiskujejo vrtec, da nampredstavijo svoj poklic. Tokrat smo obiskali nadomu umetnika in kiparja – g. R. Struna s Klečetapri Šmihelu.Kljub hladnemu in deževnemu majskemu vremenusmo se po zajtrku podali na pot. Del potismo se peljali z avtobusom, del pa smo prehodilipeš ter opazovali naravo z okolico. Ob prihoduv Klečet nas je zelo toplo sprejela družinaStruna s prijateljico, kiparko Marjeto Baša.Otroci so si najprej malo odpočili, nato pa smose skupaj odpravili raziskovat.Otroke smo razdelili v tri skupine, da bi lažjeopazovali in sodelovali. G. Struna je skupinopopeljal v delavnico ter jim zelo nazorno pokazalpostopek dela pri nastajanju kovinske ograje.Vsak kos železa, ki ga je prijel, je v njegovihrokah dobil lepo in zanimivo obliko. Tudi čeje naredil več kosov, nobeden ni bil enak prejšnjemu.Vsakemu je vlil, kot pravi sam, dušo.Otroci pa so ga pri delu zvedavo opazovali in sečudili velikim strojem in spretnostim g. Strune.Druga skupina je s kiparko ga. M. Baša spoznaladelo z glino in se poskusila v oblikovanju.Ker smo skupina Ribic, so iz gline oblikovaliribe. Tretja skupina pa si je z ga. Struna ogledalagalerijo in lepe umetnine, ki jih je izdelalg. Struna. Seveda so se skupine med sebojzamenjale.Nato je sledil oddih. Otroci so se razigranorazkropili po dvorišču. Sledila je bogata pogostitev,tudi s sladoledom. Dopoldan, ki smo gapreživeli, je kar prehitro minil. Otroci bi sevedaše ostali, a kaj, ko nas je čakal avtobus inpriganjal k odhodu.Družini Struna in ga. Marjeti Baša se zahvaljujemoza lep in topel sprejem. V tem dopoldnevusmo veliko doživeli in ne bomo ga pozabili.Hvala.Otroci iz skupine Ribic,Minka Fric in Olga MačerolRazstava akademske slikarke Marije PrelogZa izjemne kulturne dogodke v žužemberškiobčini velikokrat poskrbi prav Osnovnašola Žužemberk. V zadnjih desetih letih ješola gostila veliko pomembnih imen iz svetakulture, politike, gospodarstva in javnegaživljenja. V mali dvorani prizidka telovadniceOŠ Žužemberk je tokrat odprta razstavapriznane slikarke, katerih dela so bila objavljenav več kot 250 knjigah. Razstavo stapoleg avtorice odprli tudi ravnateljica mag.Jelka Mrvar in Dušico Kunaver, avtoricaštevilnih učbenikov in knjig o ljudskem izročilu.Glavnina dela akademske slikarke,ilustratorke in oblikovalke Marije Prelogpredstavlja ilustracija v povezavi oblikovanjaod strokovnih publikacij do slikanic. Njenadela obsegajo tako strokovno publikacijo spodročja oblikovanja, kot tudi ilustriranja, zilustracijami je opremila tudi številne strokovnein leposlovne učbenike. Je avtoricatudi dveh knjig o risanju živali in rezljanju zzlaganjem živali iz papirja.UrednikZ leve: Dušica Kunaver, mag. Jelka Mrvar, Marija Prelog in Irena PiškurFoto: S.M.

32 | IZ NAŠIH ŠOL |julij 2009PŠ ŠmihelZmagali nanatečaju »RISBICEZMAJČKA JAMIJA«PŠ ŠmihelPŠ Šmihel je manjša, podeželska šola, podružnicašole Žužemberk. V šolskem letu 2008/09je to šolo obiskovalo 20 učencev, v prihodnjemletu se jih obeta še manj. Pouk poteka v dvehkombiniranih oddelkih. 1. in 2. razred poučujega. Petra Zadel, 3. in 4. razred gdč. Jana Košiček.Na šoli je vsak dan po 4 ure tudi čistilkain razdeljevalka hrane ga. Marija Papež. Polegstalnih delavcev pa so v tem letu na šolo občasnoprihajali tudi drugi: defektologinja, logopedinja,učiteljica angleščine in računalničarka.Učenci na šolo prihajajo iz vasi Šmihel, Dešečavas, Klečet in Drašča vas, peš ali se vozijo zavtobusom.Učiteljici: Petra Zadel in Jana KošičekDefektologinja: Darinka PircLogopedinja: Mira CiperleRačunalničarka: Helena SmrkeUčiteljica angleščine: Nataša ŠkrbePoleg rednega pouka, ki ga izvajamo po predpisanempredmetniku, se na naši šoli dogajaše marsikaj zanimivega. Učenci sodelujejo vrazličnih interesnih dejavnostih (računalništvo,pevski zbor, ustvarjalni krožek, krožekza zdravo in dobro življenje, plesni tečaj) ter naraznih tekmovanjih in natečajih. Pripravljamorazne razstave in prireditve za starše in krajane.Tudi letos smo jih pripravili kar nekaj: Dramskauprizoritev igrice Sneženi medo v mesecudecembru, Prireditev ob kulturnem prazniku vfebruarju, prireditev ob materinskem dnevu - vsodelovanju s kulturnim društvom, prireditevob zaključku šolskega leta … Pripravljamo tudirazlične razstave, projekte. Letos smo izdelalitudi dve raziskovalni nalogi, sodelovali na raznihnatečajih …Vodja PŠ Petra ZadelUčenci PŠ Šmihel, s svojima mentoricama,gospodično Košiček in gospo Zadel, radisodelujemo na različnih natečajih. Tudi vletošnjem letu smo se priključili kar številnim.In - ne zaman.Zelo smo bili veseli, da smo na natečaju»Risbice Zmajčka Janija« osvojili glavnonagrado- ogled Postojnske jame in vivarija.Ker naša podružnica šteje le 20 učencev,smo se izleta udeležili kar vsi učenci in delavcinaše šole.V sredo, 17. junija smo se tako že ob 7. urizjutraj odpeljali proti Postojni. Najprej smosi ogledali vivarij z jamskimi živalmi, natosmo se odpravili v jamo. Vsem je bila zelovšeč adrenalinska vožnja z vlakcem, pravtako lepote v jami. Na koncu si je vsakkupil še spominek, ki ga spominjal na taprelep izlet.Hvala organizatorjem za tako lepo nagrado.Mi pa smo se odločili, da bomo v različnihnatečajih še sodelovali. Se splača.Petra ZadelPRIŠEL JE MURINa zadnji šolski dan je bilo na PŠ Šmihel praznično. Podelilismo plačilo za celoletno delo in trud. Mape učencevso bile polne pohval, priznanj, diplom in seveda lepihspričeval.Še nekoga pa so se učenci zelo razveselili …Založba Mladinska knjiga je objavila nagradno igro MačekMuri, v kateri smo sodelovali tudi na PŠ Šmihel. Že smoskoraj pozabili nanjo, ko smo 24. junija 2009, prejeli čudovitodarilo- velikega Mačka Murija. Le ta se je učencem takojprikupil in težko že čakajo na začetek novega šolskegaleta, ko bodo skupaj z Murijem sedli v šolske klopi.Do tedaj pa SREČNO in veliko lepih dogodivščin.Petra Zadel

julij 2009| ŠPORT |33RH Žužemberk državni prvakRezultati1. polfinale:Šoštanj Topolščica : Žirovnica0:2(23:25, 17:25)2. polfinale:RH Žužemberk : Fužinar Metal Ravne2:0(25:14, 25:18)1. mesto:Šoštanj Topolščica : Fužinar Metal Ravne2:0(25:21, 25:18)2. mesto:Žirovnica : RH Žužemberk1:3(20:25, 28:26, 21:25, 21:25)V nedeljo, 17.5. 2009, se je v Šoštanju odvijalofinale državnega prvenstva kadetov (letnik1992 in mlajši). Na zaključnem turnirju sonastopile ekipe Fužinarja Metal z Raven, Žirovnica,RH Žužemberk in domači ŠoštanjTopolščica. V prvem polfinalu so favoriziranidomačini izgubili proti Žirovnici z 0:2, vendarvelja omeniti, da se je na petkovem treningupoškodoval najboljši domači igralec, tudi slovenskikadetski reprezentant Jan Klobučar, kini mogel pomagati svoji ekipi.V drugem polfinalu sta se pomerili ekipi Fužinarjain RH Žužemberk. Dolenjci so potrdilivlogo favorita v tem dvoboju in tekmogladko dobili z 2:0. V finalu jih je že čakalaŽirovnica.Domačini so se kljub porazu in velikem razočaranjuv polfinalu, dovolj dobro pripravilina tekmo za 3. mesto. Pokazali so več želje inznanja kot Ravenčani in zasluženo osvojili bronastomedaljo.V finalu sta se zasluženo pomerili ekipi Žirovnicein RH Žužemberk, ki sta se v ligaškemtekmovanju že dvakrat pomerili med sabo invedno so bili uspešnejši Dolenjci. Finale je ponudiloveliko zanimivih in razburljivih točk.V 1. setu so Žužemberčani izkoristili nervozoGorenjcev in mirno pripeljali set do konca. Vdrugem so bolj začeli Gorenjci in Žužemberčaniso ujeli priključek tik pred končnico, karpa ni bilo dovolj in 2. niz se končal z rezultatom28:26. Žirovnica je ohranila zalet z 2. nizain dobro začela, medtem ko so Žužemberčaniigrali še naprej nervozno. Kolikor je še set boljproti koncu, vedno več napak je naredila Žirovnicain rezultat je bil poravnan še pred končnico,ki je ponovno pripadla igralcem Žužemberka.Četrti set je postregel z zelo razburljivokončnico, ko so bili Dolenjci že v izgubljenempoložaju, pa jih je rešila pogumna igra na servisunajmlajšega v ekipi (Simon Koncilja), kije ekipo pripeljal celo v vodstvo pred samimzaključkom. Gorenjci so v končnici narediliše nekaj napak, ki so jih Dolenjci velikodušnosprejeli in se veselili prvega kadetskega naslovav zgodovini kluba.Kot je v navadi na zaključku tekmovanj, so tudina turnirju v Šoštanju trenerji izbrali najboljšeigralce:Najboljši libero:Gregor Ožbalt (RH Žužemberk)Najboljši napadalec:Matej Urbančič (Žirovnica)Najboljši podajalec:Jan Brulec (RH Žužemberk)Najboljši bloker:Urban Kugonič (Šoštanj Topolščica)Najboljši igralec turnirja:Valentin Turk (RH Žužemberk)OK Žužemberk je v kategoriji kadetov osvojilsvoj prvi naslov državnih prvakov, kljub temu daimajo v svojih vitrinah pokale in medalje z vsehmožnih tekmovanj v različnih kategorijah.Nadarjena generacija je poleg talenta potrebovalaše obilo trdega treninga, ki je na koncupripeljal do največjega uspeha zadnjih let zasuhokranjski klub. Za ekipo RH Žužemberkso nastopili: Strnad Anže, Smrke Tom, HrovatBlaž, Koncilja Simon, Ožbalt Gregor, LongarKristjan, Brulec Jan, Turk Valentin in KonciljaMario. Ekipo je vodil trener Jernej Rojc.J.R.Na območjuObčineŽužemberkizbrankoncesionardimnikarskeslužbeVlada Republike Slovenije je na podlagiUredbe o načinu, predmetu in pogojih izvajanjaobvezne državne gospodarske javneslužbe izvajanja meritev, pregledovanjain čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodovin zračnikov zaradi varstva okolja in učinkoviterabe energije, varstva človekovegazdravja in varstva pred požarom (Uradnilist RS, št. 129/04, 57/06 in 105/07) na 20.redni seji, dne 2.4.2009 na dimnikarskemobmočju Žužemberk izbrala koncesionarjaza izvajanje obvezne državne gospodarskejavne službe izvajanja meritev, pregledovanjain čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodovin zračnikov zaradi varstva okolja predpožarom.To je Dimnikarstvo Ana Jelančič s.p., Ribniki12, 8290 Sevnica,Tel: 07 8162060 Faks: 07 8162061 E-pošta:ana.jelancic@siol.net.Vlado Kostevc

34 | DOGODKI |julij 2009OŽIVEL SVETIPETERV ponedeljek, 13. aprila, je Planinsko društvo,sekcija Dvor, izvedlo pohod z Mirne gore naSveti Peter. Več kot 25-kilometrske razdalje seje lotilo kar sto pohodnikov. Udeležence je avtobusfirme FS odpeljal iz Žužemberka že zgodaj,saj se je pohod pričel ob 7. uri zjutraj. Pohodnikiz dobro kondicijo so za to pot potrebovalimanj kot štiri ure, drugi pa pet, tretji, starejšiin z manj kondicije pa šest ur. Med potjo sočlani PGD Dvor pohodnikom ponudili čaj, kiga je skuhala Olga Romih in skrbeli za markacijeter nudili pomoč, če bi jo kdo potreboval.Pohod je minil brez posebnosti. Vsi, ki so topot prehodili, so dobili brezplačno golaž, da sosi vrnili energijo, ki so jo med potjo izgubili, inosvežilno pijačo.Ob tej priliki pa je veliko pohodnikov izkoristilolep dan in odšlo iz bližnjih krajev tudi pokrajših peš poteh na naš suhokranjski Triglav,kot radi rečemo Svetemu Petru. Res, bilo jeveliko ljudi, saj so jih ta dan tu našteli skorajtristo.Druženje na našem najvišjem hribu je vednoprijetno. Upamo, da jih bo drugo leto še več.SREČNO !Dušan MikecObčni zborTurističnegadruštva SuhakrajinaObčnega zbora se je udeležilo okrog90 članov, društvo je bilo zelo aktivno- 125 prireditev in nastopov, izvolilismo nove organe društva, načrtaktivnosti za leto 2009 je spet obsežen,gostje so pohvalili naše delo inaktivnosti.Občni zbor TD Suha krajina se je začel z nastopompevk pokrajinskih nošah. Nato smoizvolili delovno predsedstvo. Sledil je nastoppredsednika Vlada Kostevca, ki je podal pregleddela in aktivnosti društva v letu 2008, meddrugim je poudaril: »Člani društva smo bilizelo aktivni, tako in drugače smo sodelovali na125 prireditvah in nastopih: viteški red je imel25 nastopov, ljudske pevke 22, ljudski pevci 13,lectarka Mihela Ožbolt 7, pustno-karnevalskasekcija 3, vezilje 2 na organiziranih razstavah.Zahvaljujem se 60 aktivnim članom, ki sodelujejona vseh akcijah društva, županu FrancuŠkufci pri pridobivanju sponzorskih sredstev invsem, ki so kakorkoli pomagali društvu in sez nami povezovali. Aktivno smo sodelovali zostalimi društvi v občini in izven nje. Posebnopozorno je bilo deležno gostovanje na Češkem,ki je nadaljevanje mednarodnega sodelovanjain promocije Suhe krajine.« Na koncu svojegaporočila se je poimensko zahvalil vse sponzorjemin donatorjem društva.Blagajniško poročilo je predstavila Saša Pajk,nadzorni odbor ga je prej pregledal in predsednikJanez Gliha je izjavil, da so knjige pravilnoin natančno vodene. Tudi častno razsodiščeni imelo dela, saj je društvo in njegovi člani,je zatrdil njen predsednik Slavko Mirtič, delalipo pravilih in tudi medsebojni odnosi sotovariški.Prisotni smo soglašali s poročili in po pohvalah,ki so bila izrečena za uspešno delo TD Suhakrajina, so bila vsa poročila sprejeta soglasno.Po štirih letih dela predsednika in vseh organovdruštva so bili le-ti razrešeni.Sledili so predlogi za nove organe društva:Upravni odbor: Vlado Kostevc, predsednik,Ludvik Legan, podpredsednik, člani: SašaPajk, Mitja Mavsar, Maja Iskra Papež.Nadzorni odbor: Slavko Mirtič. Predsednik,Malči Klemen, Marija Papež Križman.Častno razsodišče: Janez Gliha, predsednik,Mirko Pršina, Rudi Cerkovnik.Program aktivnosti društva v letu 2009 je podalstari in novi predsednik Vlado Kostevc: »Vletu bomo organizirali kulturne, turistične,etnološke in rekreativne prireditve in dejavnosti.Uredili in vzpostavili nove pohodne potiin povezali turistične storitve v Suhi krajini.Načrtujemo 52 prireditev, največji bodo vsekakorTrški dnevi. Sodelovali bomo z društvi,klubi, tudi z občinami in tako promovirali Žužemberkin Suho krajino. Končno naj bi izdalikaseto naših pevk in pridobili še nove člane.«Razgrnil je tudi finančni načrt, ki pa bo zaradikrize težko dosežen. Program dela je bil soglasnosprejet.Na zaključku so dobili besedo še gostje: dr.Marjan Rožič, častni predsednik TZ Slovenije,Jože Barbo, predsednik TZ za Dolenjsko inBelo krajino, turistična delavca: iz Višnje GorePavel Groznik in Tone Perpar iz Trebnjega innaš župan Franc Škufca. Njihova skupna ugotovitev:vsi so izrekli čestitke, priznanje članomin vodstvu za dosežene rezultate.Po uradnem delu je sledilo še prijetno družabnosrečanje v pomenkih z ugotovitvijo, da pri nasše vedno čas teče drugače.Foto in zapis: Rudi CerkovnikWWWDruštvo upokojencev Dvor aktivno tudi priustvarjanju spletne strani.Po izvolitvi za predsednika sem si zastavil cilj, da društvo in njeno delo predstavim tudi na svetovnemspletu. To mi je uspelo. Strmim pa tudi, da stran še polepšam in obogatim.Naslov spletne strani je: http://users.volja.net/drudvor.Dušan Mikec

julij 2009SREČANJE POTOMCEVVERONIKE IN IVANA HROVATA»Življenje se mi še malo ne zdi kot kratka sveča.Sijajna bakla je, ki so mi jo podali, da jo za trenutekpodržim kvišku, in preden jo bom predalnaslednjim rodovom, bi rad, da kar se da svetlozažari.« (George Bernard Show).Navedeni rek je očitno tudi vodilo sorodnikovz družinskega drevesa Hrovat, kar potrjujemoz vsakoletnim srečanjem potomcev Ivana inVeronike Hrovat, po domače Kocjanovih izGradenca. Ker se lastovka najrajši vrača v rodnikraj, smo se letos zbrali v njuni domači, vnekoliko odmaknjeni, z gozdom in vinogradiobdani vasici Gradenc.Ob srečanju ne moremo mimo zgodovine našerodbine. Očeta Ivana je kot mladega fanta zaneslapot za boljšim kosom kruha v Kanado,kjer je delal v rudniku zlata. Za njim je odšlotudi njegovo dekle Veronika. Tam sta sklenilaskupno življenjsko pot. V Ameriki sta se jimarodili dve hčerki. Ker je bila želja po domačizemlji močnejša od tujega kruha, so se vsi skupajvrnili v domači kraj Gradenc. Tu se jima jerodilo še sedem otrok. Ker je bil »suhokranjskikruh« težak in skop, so vsi otroci kasneje odšliod doma in si ustvarili družine. Starša sta samaše nekaj časa vztrajala na težki suhokranjski zemlji,ko pa je prišla bolezen, sta se oba preselilaJurjevo na Dvoruh hčerki Mariji v Velenje, kjer sta preživela šezadnja leta življenja in sta tam tudi pokopana.V veselje in ponos nam je, da je v rodovini že 17vnukov, 29 pravnukov in dva prapravnuka.Naše druženje smo imeli v soboto, 30. maja2009, najprej s sveto mašo v podružnični cerkvisv. Miklavža v Gradencu za pokojne staršein sina Ivana Hrovata, to je daroval domačižupnik Franc Vidmar. Med bogoslužjem je napreprost način orisal življenje in delo takratnegarevnega suhokranjskega človeka, ki pa jeimel bogato srce.Po sveti maši smo se preselili le streljaj naprejk lovski koči na Komanci, ki nam jo je prijaznoodstopila Lovska družina Plešivica, za karse jim najlepše zahvaljujemo. Naše druženjev mirnem objemu gozda in žvrgolenju ptic jepotekalo v prijetnem vzdušju. Na srečanje smoprišli iz Velenja, Mozirja, Kočevja, Zaloke priŠentruperta, Stavče vasi, Žužemberka, MalegaCerovca pri Novem mestu, Šentjakoba pri Ljubljaniin Polhovega Gradca. Prijetna druščinaje po koncu srečanja zaključila, da se samo s pomočjotakšnih srečanj med seboj bolj spoznamoter tako ohranjamo tisto, kar je v življenju najpomembnejše:prijateljstvo.Več kot šestdeset konj z jahači, vozovi in kočijamise je v nedeljo, 26. aprila, udeležilo bogoslužjain slovesnega blagoslova konj pri cerkvicisv. Antona v Gornjem Kotu pri Dvoru. Jurjevov mesecu aprilu je priljubljen praznik na Slovenskem,tradicionalno in vrsto let pa obujajota običaj člani tukajšnjega Konjerejskega društvaSuha krajina. Predsednik društva JožePapež in članica društva Mateja Papež sta obblagoslovu konj vsem ljubiteljem konj podelilaspominske medalje. Dvorskega žegnanja so seudeležil tudi žužemberški župan Franc Škufca,oba podžupana Jože Papež in Jože Šteingel teržupan Občine Semič Janko Bukovec. V Suhokrajino pa so prišli tudi mnogi konjerejci iz Semičain Metlike, s katerimi konjerejci prijateljujejože vrsto let.S. M.ZAHVALA| ZANIMIVOSTI, DOGODKI |Življenje je sestavljeno iz različnih zgodb.Mnoge so vesele, so pa tudi težke in žalostne.Tudi ga. Anica Mačerol in njena družina imajosvojo življenjsko zgodbo, ki vsebuje težko preizkušnjo.Pred 10 leti je začela ga. Anica zbolevatiza multiplo sklerozo - to je bolezen, ki jije v začetku vzela možnost delati v službi. Vsetežje se je gibala, ni mogla opravljati gospodinjskihdel in skrbeti za družino. V zadnjih petihletih je ga. Anica vezana na bolniško posteljo ininvalidski voziček, ker se ne more več opreti nalastne noge. Videni svet se je zmanjšal le na domačohišo in njeno bližnjo okolico . Zanjo skrbijomož in njena dva sinova, vsakodnevno joobišče delavka javnih delih, 1-2 krat tedenskoprostovoljka in patronažna sestra 2-3- krat ...Skupino UPANJE se je ustanovila ravno s temnamenom, da ge. Anici olajšamo njeno premikanjepo hiši, iz postelje na voziček in obratno.Začeli smo z zbiranjem prostovoljnih prispevkov.Napisali in razposlali smo veliko prošenjv upanju, da zberemo prepotrebna sredstva.Zamenjava invalidskega vozička in nabava hišnegadvigala je omogočil območni zavod ZZSNovo mesto po priporočilu specialista nevrologa;zato so ostala zbrana sredstva.Dobrodelno akcijo smo usmerili vnakup osebnega avtomobila,v katerem bi se ga. Anicalahko peljala skupajz vozičkom. Iskrenahvala vsemljudem dobregasrcain odprtihrok, ki stese na našeprošnjeodzvali.Najprej zahvala OŠŽBK - učencem in učiteljem,ki so prvi prispevali denar. Nato si sledijo:Odvetniška zbornica Slovenije, Občina Žužemberk,RK Dvor, DU Dvor, Tovarna zdravilKRKA, Društvo multiple-skleroze, Dolenjskelekarne in Božič Matjaž. Iskrena zahvala tudiZD Novo mesto, ki je dal na razpolago prostorv ZP Žužemberk, kjer je skupina UPANJEimela naslovljeno pošto.Omogočili ste nakup osebnega avtomobila RenaultKangoo, ki bo ge. Anici omogočal prevozskupaj z vozičkom. Ponovno so se ji bodoodprla vrata, katera so bila leta zaprta. Lahkobo spremljala svojo družino pri pomembnihživljenjskih dogodkih. Zgodba Anice in njenedružine se je spremenila v lepšo zgodbo. Vdružino je spet posijalo sonce in dobrota vsehdarovalcev jim je ogrela srca, v oči pa privabilasolze sreče.V imenu ge. Anice in njene družine ter skupineUPANJE vsem in vsakemu posebej še enkratiskrena hvala .Zapisala: Andreja Šenica35

36 | ZANIMIVOSTI, DOGODKI |julij 2009Uspešni nagasilskihtekmovanjihAjdovčani ponosni nanovo brizgalnoPredsednik Janez Skube in poveljnik Jernej Štravs sta se zahvalila županu in Občini Žužemberk za pomočpri nakupu. Foto: Slavko MirtičNajmlajše gasilsko društvo PGD Ajdovec vObčini Žužemberk je bilo ustanovljeno predšestintridesetimi leti. V tem obdobju so doseglikar nekaj pomembnih dosežkov, zgradili dom,nabavili osnovno gasilsko opremo in posodobiliavtopark. Društvo pokriva široko področjeAjdovške planote devetih vasi in zaselkov s 600prebivalci. Vse te vasi na ajdovški planoti sobrez tekoče pitne vode, oskrbujejo se s kapnicoin dovozi vode.Zadnja, večja pridobitev za gasilce je novamotorna črpalka znamke Tohatsu, katero soslovesno predali svojemu namenu na posebnislovesnosti v petek, 19. junija 2009. Številnegasilce in krajane sta pozdravila predsednikdruštva Janez Skube in poveljnik Jernej Štravs.Slednji je poudaril pomen nabave nove motornebrizgalne, ki je zamenjala petnajst let staro 500l motorko Ziegler.»Nova motorna brizgalna z večjo močjo zadostujetudi vsem predpisom, in kar je najpomembnejše,omogočila nam bo hitrejše inučinkovitejše posredovanje ob nesrečah,« je obnagovoru poudaril poveljnik Jernej Štravs. Vkulturnem programu so se predstavili ajdovškiosnovnošolci in mladi harmonikarji, domačižupnik Janez Zaletelj pa je novo pridobitev naAjdovški planoti tudi blagoslovil, celotni programpa je lepo povezovala Jožica Skube. Željo,da bi ajdovški gasilci novo motorno brizgalnočimveč uporabljali na tekmovanjih in čimmanjob požarih, pa so izrazili župan Občine ŽužemberkFranc Škufca, podžupan Jože Šteingel,predsednik GZ Novo mesto Fikret Fejzičin poveljnik Tine Filip. Domači gasilci so seob novi pridobitvi, ki jih je stala preko desettisoč evrov, zahvalili vsem donatorjem in gasilcems posebnimi zahvalami, nato pa je sledilaveselica.Slavko MirtičTudi v letošnji pomladi si vrstijo različnagasilska tekmovanja. 25. 4. 2009 so se gasilskedesetine pomerile na občinskem tekmovanjuv Žužemberku. Na tekmovanjuso sodelovale ekipe iz gasilskih društev izObčine Žužemberk, ki so se dobro dokazale,najboljši pa so v svoja društva odneslitudi pokale.Tekmovanje GZ Novo mesto je potekalo23. 5. pri vojašnici Novo mesto. Tekmovanjase je skupaj udeležilo 77 desetin pionirk,pionirjev, mladink in mladincev, odtega 16 desetin iz naše občine, ki so se zelodobro odrezale. Da se nam v prihodnje nibati za požarno varnost, so dokazale triekipe pionirjev, ki so si delile prva tri mestav tej kategoriji. 1. mesto so zasedli šmihelskipionirji, 2. in 3. mesto pa dve desetinižužemberških pionirjev. Mladi gasilci sopoleg pokalov prejeli tudi medalje.Dobri rezultati so potrdili trud in prizadevnostmladih gasilcev in njihovih mentorjev,s tem pa delo še ni zaključeno, sajvse tri ekipe čaka še regijsko tekmovanje.Mojca PapežRADIOKLUB ŽUŽEMBERKDELAMO, PA ČEPRAV ŠE VEDNO BREZ SVOJIH PROSTOROVŽužemberški radioamaterji kažemo veliko angažiranostna vseh področjih, predvsem pa na mednarodnihin domačih tekmovanjih. V delo je vključenihvečina članov. Čeprav se je težko kosati s slovenskimiekipami, ki so tudi v Evropi izredno močne,smo z rezultati zelo zadovoljni. Žal pa smo nekolikobolj zaskrbljeni, ker prejemamo manj sredstev,kot pa ostala društva, ki sredstva pridobijo tudi ssvojo dejavnostjo. Vsa tekmovanja izvajamo s Korenovegahriba nad Ajdovcem, kjer je postavljen kontejner.Prostor je omogočil Nino Primc z Dvora, ki ima tam pašnik, za karse mu zahvaljujemo. Tekmovanja, ki potekajo vsako prvo soboto in nedeljov mesecu, zahtevajo veliko znanja in tudi tehnične izkušnje. Tekmovanjapotekajo namreč neprekinjeno 24 ur. Poleg tega pa je na teren potrebnoprepeljati vso opremo, za kar sta potrebni kar dve vozili. Priprave za to papotekajo že med tednom pred tekmovanjem in ureditev vseh zahtevanihdnevnikov še vsaj nekaj dni po njem. To vsekakor ni enostavnoin vzame članom veliko časa. Vse delo opravimo prostovoljno in brezplačila. Sredstva, s katerimi razpolaga društvo, so le za kritje stroškovprehrane in goriva za agregat.V lanskem letu je zaradi ujm društvo utrpelo kar precej škode. Natekmovalni lokaciji je namreč bil poškodovan rotator za antene in kardvakrat uničene antene, tako bo bomo letos obnovili vse antenske sisteme,kontejner in okolico.Društvo ima tudi za to leto v načrtu ponovno veliko aktivnosti, takotekmovanja, kot tudi učne delavnice, izobraževanja, predstavitve in šemarsikaj. Sporočamo tudi veselo novico, da bomo v starih prostorihIskre končno dobili tako željen prostor za delo.Dušan Mikec

julij 2009Nočno orientacijskotekmovanje vŽužemberku| ZANIMIVOSTI, DOGODKI |BLAGOSLOVKONJ V HINJAH37Nočno vseslovensko, najmnožičnejše taborniškoorientacijsko tekmovanje (NOT) z 32.letno tradicijo se je letos odvijalo konec marcaodvijalo v Žužemberku, kjer jim je Osnovnašola Žužemberk prijazno odstopila šolskeprostorePetdeset ekip z 250 tekmovalci in tekmovalkamije v učilnicah osnovne šole Žužemberk, kjerso taborniki reševali prve naloge, s topografskimitesti, na zemljevidu ločevali izohipso odkolovoza, vrisavali kontrolne točke in se nato,kljub slabemu in deževnemu vremenu, v nočnemčasu odpravili na hitrostno etapo v bližnjegozdove okoli Žužemberka, kjer so, po uspešnoprehojenem minskem polju, dokazovali svojetaborniške in orientacijske spretnosti.. V kategoriji »grč«je bila najboljša ekipa Repica,v kategoriji »grčic« Rod Svobodnega kamnitni,v kategoriji »popotniki« Rod zelenegažitka in »popotnic« Rašiški rod ter v kategoriji»korenine« Rod Argonitnih ježkov. V skupnirazvrstitvi pa so postali zmagovalci 32. nočnegaorientacijskega tekmovanja v Žužemberku znajveč zbranimi točkami Rod Skalnih taboroviz Domžal.S.M.Častniki se rekreirajoPohodniki, Foto: S.Mirtič .Člani in članice Zveza slovenskih častnikov,Območnega združenja Novo mesto, DolenjskihToplic, Mirne Peči, Šentjerneja, Škocjanain Žužemberka so v soboto, 30. Maja, organizirali9. pohod Občinskega združenja slovenskihčastnikov Žužemberk. Rekreativnega pohodase je udeležilo nekoliko manj kot prejšnja leta,pot pa jih je vodila od Žužemberka preko Zafare,Trebče vasi, Vinkovega Vrha do lovske kočena Plešivici, kjer so pohod zaključili z družabnimsrečanjem in strelskim tekmovanjem zmalokalibrsko puško za pokal župana ObčineŽužemberk.Slabo vreme ni zmotilo številnih konjenikov, kiso se v nedeljo, 19. aprila, zbrali pred cerkvijoMarijinega oznanenja v Hinjah. Poleg težkihdelovnih konj, kateri so bili za to slovesnostše posebej očedeni, so lastniki iz hinjske fare,Strug, Dvora, Brezove Rebri in drugod pripeljalitudi športne toplokrvne konje, na velikoveselje otrok pa je bilo veliko tudi konj z nižjorastjo - ponijev. Idejo, da bi spet obudili ta lepobičaj, je pri domačinih naletela na plodna tla,pa tudi število konj v tem delu Občine Žužemberkiz leta v leto narašča. Po maši, ki jo je darovaltukajšnji župnik Ciril Murn in blagoslovilsol, posebej pa je podelil blagoslov lastnikom inkonjem, ki so se zvrstili mimo cerkve.S. M.Samorodnica za 1. april in 1. majV gostišču Zupančič je bilo 1. aprilaI. ocenjevanje samorodnice /šmarnice/,1. maja pa se je 'delilo' naFrati zlate in srebrne medalje za tozvrst vina in še naziv šampiona.Foto: Rudi CerkovnikČeprav je bilo 1. ocenjevanje samorodnice(šmarnice) za 1. april, ko, kot vemo, tega dnene gre zares, je šlo pri ocenjevanju šmarnicečisto zares. Ocenjevala je 5-članska komisija,predsednik le-te je bil Ludvik Legan. Poskušaliin ocenili so 32 vzorcev vin, od tega 17 rdečihzvrst in 15 belih /šmarnica/. Ovržena sta bilasamo 2 vzorca, to pa pomeni, da Suhokranjciznajo kletariti, negovati vino.Priznanja je v gostišču Dom na Frati 1. majapodelil predsednik TD Suha krajina Vlado Kostevc.Najpomembnejšo nagrado, to je naslovšampiona je osvojilo Konjerejsko društvo Suhakrajina za zvrst /vino je donegoval Matjaž Kužnik/.Zlate medalje pa so osvojili: Cvetka inLeon Gričar, Žužemberk, vinska gora Hrib, zadomače rdeče: družina Kostevc, Žužemberk,Barglov hrib, za jurko mešano; Feliks Gorenčič;Lipovec, Tali, šmarnica, rdeče in za amerikan;Jože Kužnik, Lipovec, Boršt, za amerikan;Marjan Zupančič, Jama, Gradovci, za zvrst;Boštjan Hrovat-Boto, Žužemberk, Brinovagora, za šmarnico, Henrik Štupar, Vinkov Vrh,Vinkov Vrh, za šmarnico; Aleš Lavrič, Straža,Straška gora, za šmarnico in Robert Zupančič,Straža, Straška gora, za šmarnico. Podeljenihpa je bilo še 11 srebrnih medalj.Foto: S.M.Za prvo tako ocenjevanje samorodnice jebilo kar veliko zanimanje, zato bo postalotradicionalno.Rudi Cerkovnik

38 | ZANIMIVOSTI, DOGODKI |julij 2009Slavka Leganvodi društvo šenaprejNa občnem zboru, ki so ga konec aprila pripraviledejavne članice Društva kmečkih ženaSuha krajina, so z veliko pozornostjo pregledaledelo v minulem obdobju in zastavile plan zatekoče leto. Poročilo, ki ga je podala dolgoletnapredsednica društva Slavka Legan, priča o njihovembogatem delu v kraju in izven njega.Tako jih že vrsto let videvamo na prireditvahob občinskem prazniku Občine Žužemberk,predstavijo se tudi na razstavi v mesecu februarju,vsako leto pa sežejo tudi po najvišjih priznanjihna državni razstavi »Dobrote slovenskihkmetij« v Ptuju.Tako sta prejeli srebrno priznanje za kruh VeronikaGorenčič in za medenjake Marija Jarciz Velikega Lipovca. Uspešne so tudi na tekmovanjuizven občinskih meja, tako sta natekmovanju pletenic v Straži pri Novem mestuprejeli zlato priznanje Veronika Gorenčič inSlavka Legan. V društvu je večina kmečkihžena, ostale pa so tako ali drugače povezanes kmečkim delom, tudi starostna struktura jezelo raznolika.SPOMLADANSKOČIŠČENJEMed prvimi so se temeljitega čiščenja reke Krkein njenih bregov lotili tudi člani Ribiške družineNovo mesto. Člani pododbora Žužemberkso družno skupaj s člani Ekološkega društvaDvor te dni čistili reko Krko in brežino reke odŽužemberka do Dvora. Akcija je po besedahgospodarja žužemberškega ribiškega pododboraFranca Gruma iz Podgozda lepo uspela, sajso napolnili kar trideset vreč smeti. Opažajo,da je zavest prebivalcev po čistem okolju gotovovečja, vse preveč pa je plastenk in smeti pravob počivališčih in ob regionalni cesti, ki peljemimo naše čudovito lepe reke Krke.S.M.UspešniŽužemberški rogistiVADBENI KRSTSUHOKRANJSKIHGASILCEVNa občinskem gasilskem tekmovanja, ki ga je vsoboto, 25.4., in nedeljo, 26. aprila organiziraloOGP Občine Žužemberk, je sodelovalo kar 24ekip iz šestih gasilskih društev in ekipa iz Soteske.Pionirji, pionirke, mladinci in mladinketer člani in članice iz šestih društev z Dvora,Ajdovca, Šmihela, Rebri, Hinj in Žužemberkaso se pomerili v vaji z vedrovko, prenosom vode,vajo z motorno brizgalno, mokro taktično vajo,vezanjem vozlov in štafeto z ovirami.V kategoriji pionirji so bili prvi pionirji iz Hinj,pred Dvorom in Šmihelom. Med pionirkami seje najboljše uvrstila ekipa z Dvora, pred pionirkamiiz Hinj in Šmihela. Pri mladincih se jenajbolje uvrstila ekipa Rebri pred Ajdovcem inŽužemberka. Mladinke z Dvora pa so v kategorijimladink premagale Šmihelke. Med članije zmagala ekipa PGD Reber, pred Žužemberkomin Šmihelom, med članicami pa so blestelegasilke iz PGD Reber pred Šmihelom. Dodativelja, da se je tekmovalo preko 220 tekmovalcevin tekmovalk, najbolj množično pa so se tekmovanjaudeležili gasilci in gasilke iz Šmihela, kiso v Žužemberk pripeljali sedem ekip. Čestitkevsem za sodelovanje in dosežene uspehe sodelujočihje na koncu tekmovanja podal poveljnikOGP Andrej Banko, najboljšim ekipam pa sopodelili tudi pokale. Tekmovanje si je ogledaltudi žužemberški župan Franc Škufca.V društvu deluje tudi skupina Žitni klas, kise je poleti predstavila na območnem srečanjuljudskih pevcev, s svojimi pevskimi vložki pavedno popestrijo tudi prireditve ob občinskemprazniku. Članice so si zastavile tudi obširenletošnji plan dela, ki ga bo skušal uresničiti noviupravni odbor. Vajeti novega upravnega odboraso zaupali dosedanji predsednici Slavki Legan,na pomoč pa ji bodo priskočile članice, ki soodgovorne za svojo dejavnost. Zbrane članiceso pozdravili, jim čestitali in jim obljubilipodporo župan Franc Škufca, podžupan JožeŠteingel, predsednik TD Suha krajina VladoKostevc in svetovalka ter njihova dolgoletnamentorica Cvetka Lavrič iz Kmetijske svetovalneslužbe Novo mesto.Na sliki:Gonilna sila društva - tajnica Tadeja Lavrič,podpredsednica Anica Kmet, predsednicaSlavka Legan in svetovalka Cvetka LavričS.M.Že nekaj let samostojno, kot kulturno društvodelujejo Žužemberški rogisti. V vsem tem časunastopajo po vsej Sloveniji na različnih prireditvahin slovesnostih. Dobro sodelujejo tudi zostalimi društvi, posebej z Občino Žužemberk,Lovsko družino Plešivica in Prostovoljnim gasilskimdruštvom Žužemberk. Gonilna siladruštva tudi na poletni skupščini, ki so jo imeliv aprilu letošnjega leta, je Slavko SetničarSuhokranjski gasilci in gasilke so se odlično izkazalina medobčinskem tekmovanju v Novemmestu, kjer so v kategoriji pionirji odlično prvomesto dosegli pionirji iz Šmihela, pred prvo indrugo ekipo Žužemberka, ekipa Dvora je bilapetnajsta, Hinje na sedemnajstem mestu in Ajdovectriindvajseti. V kategoriji pionirk je bilDvor šesti pred ekipo Hinj na sedmem mestu.V kategoriji mladink je bila dvorska ekipa sedma,šmihelske mladinke pa enajste. Med mladinciso bili Dvorjani odlični osmi, medtem koje bila ekipa Žužemberka deseta, ekipa Rebrisedemnajsta, ekipa Ajdovca se je uvrstila tik zanjo in ekipa Šmihela na šestindvajseto mesto.Na Avtoralyu so se na odlično tretje mestozavihtele članice iz Rebri pred šmihelskimigasilkami, ki so osvojile nehvaležno, a odličnočetrto mesto. Med člani pa so bili osmi Žužemberčani,medtem ko je bila ekipa Šmihelaosemindvajseta.Foto: S.Mirtič

julij 2009| ZANIMIVOSTI, DOGODKI |39Priznanje zaživljenjsko deloPo vinskihgoricahFoto: S.MirtičVinko Globokar, pozavnist, skladatelj, dirigentin pedagog, sicer tudi častni občan ObčineŽužemberk, je na eni najbolj odmevnihmedijskih prireditev v jugovzhodni Sloveniji»Naj izbor 2008« v izvedbi televizije Vaš kanalNovo mesto v Kulturnem centru Janeza Trdinev začetku aprila prejel zasluženo priznanje zaživljenjsko delo. Z njo so se priklonili veličiničloveka, osebnosti dolenjskih korenin, ki je zveličino svojih dejanj vrsto let plemenitil domačiin tuji svet. Na slovesnem večeru polnih glasbenihvložkov mu je prestižno nagrado izročilglasbenik Zoran Predin. Čestitamo!Predsednika vpogovoruPredsednik PGD Šmihel Rafael Vidmar inpredsednik PGD Dvor Tomaž Obštetar stazadovoljno spremljala vajo bodočih usposobljenihgasilcev. Po vaji sta se zatopila v pogovor inizmenjala izkušnje. Šmihelski gasilci so imelipred leti vrsto težav pri pridobivanju dovoljenjaza njihov dom. Tudi dvorske gasilce in novupravni odbor, ki ga vodi Tomaž Obštetar, jepred izredno zahtevno nalogo, ki zajema tudiizgradnjo nove garaže. Težav pri urejanju dokumentacijejim ne manjka, preprek več kot dovolj,a vztrajnosti, smelosti in volje je še več!UrednikPo dolini rekeKrkeProf. mag. Mirko Kambič, teolog in umetnostnizgodovinar, rodom iz Bele krajine, je vsvoj fotografski objektiv po potovanju skoziSuho krajino, po dolini reke Krke, ujel številneutrinke in podobe povojnega obdobja. Prvičje leta 1957 s kolesom obšel te kraje, leta 1986pa se je peš nizvodno od vasi Krka v treh dnehogledaval to dolenjsko pokrajino in jih vestnoprelival na Kodakov fotografski aparat. S tistegaobdobja so nastali čudoviti diapozitivi, meddrugim tudi delo na polju, nekdanje žagarje inmlinarje, mešetarje s sejma na Krki, kozolce inpokrajino ob reki Krki, ki jih je avtor predstavilna razstavi 21. maja v prijetnem ambientu Blatnikovegahrama na Dvoru. Zanimivo razstavobarvnih fotografij na pot je odprla Zora Može,priložnostni kulturni program pa je izvedelMešani pevski zbor KD Dvor pod vodstvomprof. Marjane Dobovšek.Praktična vajaS praktično vajo v nedeljo, 17.maja, jesvoje znanje in usposobljenost pokazalodvajset novih usposobljenih gasilcev ingasilk iz Ajdovca, Dvora in Šmihela priŽužemberku.Foto:Slavko MirtičFoto: S.MirtičOrganizirali so ga že četrtič, tokrat pa se je večkot osemdeset vinogradnikov Društva vinogradnikovSuha krajina v soboto, 25. aprila, sprehodiloin ogledalo več vinskih goric. Zbrali sose na križišču za Lisec, kjer jim je par napotkovpodal predsednik društva Anton Koncilja, žužemberškižupan Franc Škufca pa jim je zaželellepo in varno pot. Nato pa so se odpravili nakrožno pot z mnogimi postanki, ogledi zgodovinskihznamenitostih mimo Lisca, VolčjihJam, Brinove gore, Gornjega Križa, Valičnevasi, Poljan, Kriške gore, Brinove gore mimoRebri do začetne točke, kjer so se okrepčali zgolažem.Foto: S.MirtičV namišljenem požara v objektu na Dvoruso tečajniki izvedli vajo gašenja z vodo terreševanje in evakuacijo oseb, gorljivih snoviiz prostorov objekta. Na prizorišče so sepripeljali s štirimi kombiniranimi voziliin avtocisterno. Pri eksploziji in požaru,ki je sledil, pa je prišlo do lažje poškodbein opeklin dveh stanovalcev, ki sta ostalaujeta v prostoru. Gasilci so z dihalnimiaparati ter ustreznim varovanjem rešilioba, iz objekta pa so prinesli tudi posodoz vnetljivimi snovmi.Novim usposobljenim gasilkam in gasilcemso čestitali župan Občine ŽužemberkFranc Škufca, predsednik PGD ŠmihelRafael Vidmar in PGD Dvor TomažObštetar.

40 | OBVESTILA, ZANIMIVOSTI |julij 2009JAVNI POZIV DELODAJALCEM ZAŠTIPENDIRANJE KADROVIZ ENOTNE REGIJSKE ŠTIPENDIJSKESHEME ZA DOLENJSKORazvojni center Novo mesto d.o.o. je v aprilu na svoji spletni strani www.rc-nm.si objavil Javni poziv k oddaji vlog za izbor delodajalcev v enotnoRegijsko štipendijsko shemo (RŠS Dolenjska) za šolsko/študijsko leto2009/2010.Predmet poziva je izbor delodajalcev za vključitev v RŠS Dolenjska všolskem/študijskem letu 2009/2010.Na javni poziv se lahko prijavijo gospodarske družbe in samostojnipodjetniki s sedežem ali poslovno enoto na območju razvojne regije JVSlovenije. Delodajalci, ki se s svojimi kadrovskimi potrebami vključijov sistem štipendiranja iz štipendijske sheme, zagotovijo polovico (50%)potrebnih sredstev za izplačilo štipendij, po končanem šolanju pa štipendistazaposlijo najmanj za dobo prejemanja štipendije na ustreznemdelovnem mestu. Preostalih 50% sredstev zagotovi Razvojni centerNovo mesto d.o.o. s prijavo na razpis iz sredstev Evropskega socialnegasklada.Razpis štipendij bo objavljen po uskladitvi kadrovskih potreb delodajalcevz možnostmi štipendijske sheme predvidoma septembra 2009. Izbiraštipendista, s katerim bo sklenjena pogodba o štipendiranju, je v pristojnostidelodajalca.Roka za prijavo sta dva: 1. rok je 15.06.2009, 2. rok za prijavo je20.08.2009.Potrebe po štipendiranju oddane na prvem roku bodo informativno objavljenena spletni strani Razvojnega centra Novo mesto d.o.o. Delodajalcilahko vlogo za prijavo na javni poziv dobijo na naši spletni strani.Razvojni center Novo mesto d.o.o. vabi vse zainteresirane delodajalce ksodelovanju!osnovno pranjevoskanjepranje podvozjaAvtopralnicaŽužemberk(07) 38 85 500(07) 38 85 505PRANJE OSEBNEGAAVTOMOBILAProslava na Dan upora prispomeniku padlih borcevZveza borcev za vrednote NOB iz Žužemberka je organiziralaproslavo za državni praznik Dan upora proti okupatorjuali po starem imenovanju na Dan osvobodilne fronte, 27.aprila, pri spomeniku padlih borcev in aktivistov na Cviblju.Kljub slabemu vremenu smo se zbrali v velikemštevilu člani Zveza borcev in tudi drugi občani,da se s proslavo spomnimo in se poklonimoborcem in aktivistom, ki so darovali svoja življenjaza domovino in svobodo. Najprej je vsepozdravila predsednica občinske organizacijeZB za vrednote NOB Ljuba Šenica. Nato paje Marjan Romih, predsednik občinske SD inčlan ZB, v govoru orisal pomen tega praznika,to je Dan upora proti okupatorju. Med drugimje poudaril: »Naš mali narod se je skupaj zostalimi jugoslovanskimi narodi uprl leta 1941okupatorju, ki je zasedal v Evropi državo za državo.Iz majhnih enot so nastajali čete, bataljoni,brigade, divizije in korpusi. Vemo za velikebitke in za končno zmagoslavje, ko smo izgnaliokupatorja in zaživeli v svobodni domovini.… Danes stojimo pred spomenikom, na njemje vklesanih imen 1300 borcev in aktivistov,ki niso dočakali dneva, ko smo Slovenci spetsvobodno zadihali. Tu in povsod po naši lepidomovini so posejani grobovi, ki so kot žrtvenikipadlih, katerim se moramo in se bomo vednopoklonili in spomini nanje ne bodo nikdarzbledeli,« je zaključil slavnostni govornik.Sledil je kulturni program. Članice ZB so zapeletri partizanske pesmi, poslušali pa smotudi recitacije pesmi partizanskih pesnikovKarla Destovnika in Mateja Bora.Na zaključku je zagorel še kres in s tem smo sespomnili, da se bliža delavski praznik, to je 1.maj. Imeli smo še družabno srečanje.Tako je minil večer, ko smo ponosno obudiliusodne dogodke, velike trenutke iz naše zgodovinein so se uresničile tisočletne sanje maleganaroda – končno svobodni.Rudi CerkovnikŽužemberski popotnik se podaja na eno izmednajdaljšíh cest na svetu in sicer, iz Aljaske donajužnjšega mesta na svetu v Argentini – Ushuaia.Pot bo dolga 40 000 – 50 000 km, trajalapa bo 4-5 mesecev. »Prevozil bom 19 držav.Štartal bom 3.8.09 iz Aljaske, se podal prekoKanade do New Yorka, kjer me bo pričakalamoja Veronika (žal brez otrok), in skupaj bovapotovala na zahod do Los Angelesa. Veronikabo od tu poletela domov. Sam bom nadaljevalpot preko Srednje Amerike v temperamentnoin nevarno Južno Ameriko. Najbolj se bojimColumbije. Potoval bom s svojo staro in zvesto‚ljubeznijo‘ 10 let staro BMW R1100 GS, kiima prevoženih že 180 000. Skupaj bova tehtala500 kg. Na ta način bi tudi rad sam pozdravilvse Žužemberčane.«Lep pozdrav vsem, Igor

julij 2009| OBVESTILA |41SEZNAM UMRLIH V OBČINIŽUŽEMBERK V ČASUOD 01.12.2008 DO 31.05.2009Pokopališče ŽužemberkKOCJANČIČ HENRIK, Loška vas 4, 8350 Dolenjske Toplice 76, KUHELJMARIJA, Dolga vas 8, 8360 Žužemberk 79, BARBORIČ TOMAŽ, Jurčičevaulica 49, 8360 Žužemberk 44, ŽUŽEK VERA, Jurčičeva ulica 28, 8360 Žužemberk61, GOMZI MARIJA, Srednje Gameljne 38/E, 1211 Lj-Šmartno 85,GORINŠEK MARIJA, Nad Miklavžem 5, 8360 Žužemberk 86Pokopališče HinjeFABJAN ALBIN, Prevole 20, 8362 Hinje 79, NOVAK TEREZIJA, Vrhpri Hinjah 3, 8362 Hinje 84, HROVAT IGNACIJ, Visejec 9, 8362 Hinje 81,ČAMPELJ JOŽEF, Lazina 6, 8362 Hinje 66, ŠKUFCA PAVLA, Lazina 6,8362 Hinje 95, PAPEŽ FRANČIŠEK, Ratje 29, 8362 Hinje 76, VIDMARANTONIJA, Hinje 1, 8362 Hinje 76, MODIC IVAN, Ratje 14, 8362 Hinje 60,MIKLIČ IVAN, Smuka 1/B, 1332 Stara Cerkev 78Pokopališče DvorŠPEC JOŽEF, Podgozd 11, 8361 Dvor 82, RIFELJ ŠTEFANIJA, Grajski trg40, 8360 Žužemberk 86, ŠPELKO ALOJZIJ, Jama 39, 8361 Dvor 76Pokopališče ŠmihelZALETELJ ANA, Klečet 12, 8360 Žužemberk 70, PRUŠEK ALOJZIJA,Drašča vas 20, 1303 Zagradec 101Pokopališče Sela pri AjdovcuMIRTIČ ANGELA, Veliki Lipovec 19, 8361 Dvor 79, KUŽNIK MARIJA,Podreber 41, 8351 Straža 86, LAVRIČ ANA, Veliki Lipovec 14, 8361 Dvor 85,PUST MARIJA, Brezova Reber 3, 8361 Dvor 79Pokopališče ŽvirčeVIDMAR LJUDMILA, Žvirče 43, 8362 Hinje 79VIDMAR STANKO, Žvirče 43, 8362 Hinje 42Pokopališče VrhovoMAJER JOŽEFA, Dolnji Križ 4, 8360 Žužemberk 75PEČJAK MAJDA, Dolnji Križ 1, 8360 Žužemberk 37ANA JELANČIĆ s.p.tel.: 07 816 20 60Ribniki 12 8290 SevnicaGSM: 031 320 900Fax: 07 816 20 61ana.jelancic@siol.netDimnikarstvo Ana Jelančič s.p. edinopooblaščeno za izvajanje dimnikarskihstoritev na dimnikarskem območjuŽužemberk .Dimnikar na terenu jeRoman GSM 051 680 920Vsem uporabnikom kurilnih in dimnovodnih naprav smo na voljo tudi na tel. št.07 816 20 60, 07 492 05 90 ali 031 320 900.Kolektiv s 30-letno tradicijoDimnikarstvo Jelančić ZAHVALAob smrti mame, stare mame, sestre, tete in tašče†Jožefe Majeriz Dolnjega Križa 4 se iskreno zahvaljujemo vsem,ki ste nam v teh težkih trenutkihstali ob strani, nam izrekli sožalje,posredovali žalne sožalnice,darovali cvetje, sveče in svete maše.Posebej se zahvaljujemososedom za pomoč, pogrebni službi Novakter župnikuza opravljen obred in sveto mašo.Vsi njeni

42 | NAGRADNI KOTIČEK |julij 2009Odkrivamo starefotografijeSPONZORGostilna ZupančičGostgrad d.o.o.Grajski trg 4, Žužemberk07/ 30 87 290gostgrad@volja.netNihče ni uganil in tudi odgovorili, res je bilo pretežko, priznamo. Mogoče bo pri naslednji nalogimalo bolje: poglejte fotografijo in prepoznajte vsaj dve osebi in navedite imeni in priimka. Rešitevpošljite do 15. avgusta na naslov Suhokranjske poti, Grajski trg 33, 8360 Žužemberk.Poznate vaš kraj?Foto digitalni studioMAVERDvor 12 b, 8361 DvorPrejeli smo 4 pravilne rešitve in izžrebali nagrade:Urško Zore, Sela pri Hinjah 7, 8362 Hinje inMarijo Papež, Hinje 4, 8362 Hinje.Nagradno vprašanjeKako se po domače reče mlinu na sliki, ki sicer že dolgo več neobratuje?041 722 71207/ 30 88 322

julij 2009| NAGRADNI KOTIČEK |43Nagradna križankaPrejeli smo 30 rešenih križank. Izžrebani sobili naslednji nagrajenci: 1. Cveta FlorijanaZajec, Prapreče 20/a, 8360 Žužemberk,2. Janez Košir, Brodarjev trg 14, 1000 Ljubljana,Tinca Cajnko, Grajski trg 39, 8360,Žužemberk. Nagrajencem iskrene čestitke.Nagrade dobite po pošti.Rešitev križanke iz 34. številke pošljitedo 20. avgusta na naslov Suhokranjske poti,Grajski trg 33, 8360 Žužemberk.Skedenj za 'Kljuse' izBudganje vasiČlani Konjerejskega društva Kljuse iz Budganje vasi so zelo delavni. Šene dolgo nazaj je bil skedenj še nepokrit in brez sten, zdaj je pa že dobilsvojo skoraj dokončno podobo. Zagnani člani društva so skedenj prekriliin ga obili z deskami, da ima kar lično zunanjost. Tudi okolico daje lepizgled, saj je trava pokošena, grmovje iztrebljeno, le dreves so ostala indajejo prijetno senco. Tako bo s tem skednjem preskrbljeno za konje inčlane, saj so dobili dobesedno streho nad glavo.Tako 'Kljuse', kljub nezvenečemu imenu, še naprej kar dobro galopira.Foto in zapis: Rudi Cerkovnik

Suhokranjske poti, javno glasilo izdaja Občina Žužemberk, Grajski trg 33, 8360 Žužemberk, e-mail: suhokranjske.poti@zuzemberk.si,TRR 01393-0100015568. Medij Suhokranjske poti vpisan v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod številko 14 (odločba 006-120/01). Odgovorni urednik: Slavko Mirtič, uredniški odbor:Slavko Gliha, Ljuba Nose, Mojca Papež in Vlado Kostevc. Zunanji sodelavci: Darko Pucelj, Katarina Vovk, Miloš Kecman in Petra Kastelic. Lektor: Rudi Cerkovnik. Prelom: Studio ENOTA,Tomaž Grdin, s.p. Tisk: Kastelic Zvone, s.p. Novo mesto. Naklada: 1800 izvodov.