Izjava za javnost - zbornica-zveza

MZ, poleg njiju pa še, precej ključna, zavarovalnicazdravstvene nege.(ZZZS) kot plačnik storitevTako je več resorjem izjemno težko dokazovati potrebnost in pomembnostzdravstvene nege in oskrbe v socialno-varstvenih zavodih, kjer je stroka zdravstvenenege predlagala celo spremembo pri njihovem poimenovanju, in sicer iz»socialnovarstvenih« (varovanje v strokovnem pomenu spada pod kakovost invarnost) v »socialnozdravstvene«, kar bi bil morda sodobnejši pristop v razumevanjuintegrirane oskrbe posameznika.Resnosti problema financiranja zdravstvene nege in oskrbe starostnikov v domovihstarejših občanov se sicer bolj zavedajo na MDDSZ, saj spadajo ti zavodi pod njihovresor, ni pa razumljivo, zakaj jim je na MZ za to področje precej vseeno.Po mnenju stroke zdravstvene nege za 16 evrov, kolikor jih dobi za stanovalca DSO,ni mogoče narediti več, in vsota, ki je navedena za podobne storitve v negovalnibolnišnici, 108 evrov, je najbrž primerna. Med njima pa zija prepad, ki ni razumljiv.Opozarjajo na problem neurejene zakonodaje. Tipičen primer je Zakon o dolgotrajnioskrbi, ki se je nekega dne z MZ, že napisan, »preselil« na MDDSZ, tam so napisalinovega, tretjega ali četrtega pa je pred kratkim ponudila v razpravo še Skupnostsocialnih zavodov. Zmeda je popolna, stroka zdravstvene nege, ki je najbolj vpeta vneposredno delo s stanovalci v DSO, pri tem oblikovanju zakonodaje praktično nimabesede, razen posredovanja pripomb na že napisane predloge. In pomoči s straniresornega ministrstva ni zaznati v zadostni meri.V DSO primanjkuje tako diplomiranih kot srednjih medicinskih sester/zdravstvenihtehnikov; novi profili, ki jih uvajajo, so v bistvu ne-zdravstveni, laiki s komaj kajizobrazbe, in po vrsti presegajo svoje kompetence, ogrožajo stanovalce ter močnoposegajo na področje stroke zdravstvene nege in oskrbe. Podobno se dogaja tudi vpatronažnem varstvu; na teren, torej na pacientove domove, vstopajo nezdravstveni,laični profili, ki jih usmerja sociala, kar je nezdružljivo s pravicami pacienta poenakovredni in enako strokovni zdravstveni obravnavi, ne glede na lokacijo.Tu se pojavi vprašanje, kje vzeti, da bi imeli vsi starostniki (tudi tisti, ki živijo inumirajo v domačih okoljih) približno enako kakovost preživljanja poznegaživljenjskega obdobja. Menimo, da je to stvar politike in njenega (pre)razporejanjasredstev, tudi v luči prioritet, ki jih postavlja država za potrebe svojih državljanov. Kjeje tu glas upokojencev, združenj bolnikov in drugih ranljivih skupin?Vse vključene strani naj se zavedajo kompleksnosti reševanja skupnega večresorskega področja, kjer smo vsi sogovorniki enako pomembni in potrebni.Pričakujemo konkretne aktivnosti takoj in zdaj – od vseh odgovornih.Darinka Klemencpredsednica Zbornice – Zvezegsm: 041 754 7062