Izjava za javnost - zbornica-zveza

Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije -Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije,Ob železnici 30a, 1000 Ljubljana, tel +01/544 5480; E-mail www.zbornica-zveza.siV Ljubljani, 23. februarja 2011Izjava za javnostNeurejene razmere in položaj zdravstvene nege v socialnovarstvenihin drugih zavodih ter nujni poziv k medresorskemuusklajevanju s strani medicinskih sesterŽe leta (vsaj desetletje) medicinske sestre in stroka zdravstvene nege opozarjamo navedno večjo zahtevnost zdravstvene nege in oskrbe v socialnovarstvenih zavodih.Vzroki so med drugim: demografske spremembe v smislu staranja populacije z vsoposledično simptomatiko, podaljševanje življenjske dobe, vedno večja zahtevnostoskrbovancev ter s tem zdravstvene nege in oskrbe, kjer v domovih starejšihobčanov (DSO) stanovalci zaradi svojega zdravstvenega stanja že zdaj potrebujejopraktično enake storitve kot v negovalnih bolnišnicah (ki jih tudi primanjkuje).Rast cen oskrbe v domovih starejših občanov strmo narašča, cene zdravstvenenege, ki jo »prispeva« zdravstvena blagajna (ZZZS), pa temu ne sledijo.Kaj lahko naredi zdravstvena nega, ki je tako nizko finančno ovrednotena, je jasno:premalo, ponekod skoraj nič. Prijazen nasmeh (pa ne, da ni potreben) je definitivnopremalo in je ostanek stereotipnega gledanja na stroko zdravstvene nege. Tu greizpostaviti problem razumevanja celostne zdravstvene nege in oskrbe, ki je nimogoče izvajati tako, da se plačujejo le posamezne storitve, npr. kopanje, umivanjeglave, pomoč pri hranjenju, odvajanju, ne pa celovit spoštljiv, strokoven pristop ksočloveku, ki ga dovolj izobražene medicinske sestre v veliki večini obvladujejo.Dosedanja obravnava in plačevanje po storitvah sta po mnenju stroke zdravstvenenege preživeta. Delovna skupina pri Zbornici – Zvezi, ki deluje v okviru Strokovnesekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v socialnih zavodih, se že daljšičas, tudi v sodelovanju s Skupnostjo socialnih zavodov, trudi z izdelavo(posodabljanjem) meril za ocenjevanje posameznika po potrebah zdravstvene nege.Tu pa nastopi problem. S tem področjem se namreč ukvarjata dve ministrstvi:Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve – MDDSZ in Ministrstvo za zdravje –1

MZ, poleg njiju pa še, precej ključna, zavarovalnicazdravstvene nege.(ZZZS) kot plačnik storitevTako je več resorjem izjemno težko dokazovati potrebnost in pomembnostzdravstvene nege in oskrbe v socialno-varstvenih zavodih, kjer je stroka zdravstvenenege predlagala celo spremembo pri njihovem poimenovanju, in sicer iz»socialnovarstvenih« (varovanje v strokovnem pomenu spada pod kakovost invarnost) v »socialnozdravstvene«, kar bi bil morda sodobnejši pristop v razumevanjuintegrirane oskrbe posameznika.Resnosti problema financiranja zdravstvene nege in oskrbe starostnikov v domovihstarejših občanov se sicer bolj zavedajo na MDDSZ, saj spadajo ti zavodi pod njihovresor, ni pa razumljivo, zakaj jim je na MZ za to področje precej vseeno.Po mnenju stroke zdravstvene nege za 16 evrov, kolikor jih dobi za stanovalca DSO,ni mogoče narediti več, in vsota, ki je navedena za podobne storitve v negovalnibolnišnici, 108 evrov, je najbrž primerna. Med njima pa zija prepad, ki ni razumljiv.Opozarjajo na problem neurejene zakonodaje. Tipičen primer je Zakon o dolgotrajnioskrbi, ki se je nekega dne z MZ, že napisan, »preselil« na MDDSZ, tam so napisalinovega, tretjega ali četrtega pa je pred kratkim ponudila v razpravo še Skupnostsocialnih zavodov. Zmeda je popolna, stroka zdravstvene nege, ki je najbolj vpeta vneposredno delo s stanovalci v DSO, pri tem oblikovanju zakonodaje praktično nimabesede, razen posredovanja pripomb na že napisane predloge. In pomoči s straniresornega ministrstva ni zaznati v zadostni meri.V DSO primanjkuje tako diplomiranih kot srednjih medicinskih sester/zdravstvenihtehnikov; novi profili, ki jih uvajajo, so v bistvu ne-zdravstveni, laiki s komaj kajizobrazbe, in po vrsti presegajo svoje kompetence, ogrožajo stanovalce ter močnoposegajo na področje stroke zdravstvene nege in oskrbe. Podobno se dogaja tudi vpatronažnem varstvu; na teren, torej na pacientove domove, vstopajo nezdravstveni,laični profili, ki jih usmerja sociala, kar je nezdružljivo s pravicami pacienta poenakovredni in enako strokovni zdravstveni obravnavi, ne glede na lokacijo.Tu se pojavi vprašanje, kje vzeti, da bi imeli vsi starostniki (tudi tisti, ki živijo inumirajo v domačih okoljih) približno enako kakovost preživljanja poznegaživljenjskega obdobja. Menimo, da je to stvar politike in njenega (pre)razporejanjasredstev, tudi v luči prioritet, ki jih postavlja država za potrebe svojih državljanov. Kjeje tu glas upokojencev, združenj bolnikov in drugih ranljivih skupin?Vse vključene strani naj se zavedajo kompleksnosti reševanja skupnega večresorskega področja, kjer smo vsi sogovorniki enako pomembni in potrebni.Pričakujemo konkretne aktivnosti takoj in zdaj – od vseh odgovornih.Darinka Klemencpredsednica Zbornice – Zvezegsm: 041 754 7062