15. okt. 2008

15. oktober 2008 | številka 6912 Bolnišnica z novimCT-aparatom in retraktorjem13 Nova koncesionarja vzdravstvu14 Republiški nagrajenec15 Tekmovanje oračev vRakičanu22 Večernica nagrajskem odru24 Festival AKULTUR25 »Püngrad« prepeva30 Soboški in Bakovski tek31 Državni prvaki v športu34 Nagradna križanka

Table of ContentsSECTION ONE 1THE CONSOLIDATED MONITORING REPORT OF THE UNIVERSITY OF PUERTO RICO 2THE UNIVERSITY OF PUERTO RICO 3UPR Governance Structure, Roles and Responsibilities 4The Budget Process 5Recent Developments 5RELEVANT BACKGROUND 6Fiscal Measures and the 2010-2011 Budget Process 6The 2009-2010 Student Conflict 7Institutional Actions 10MSCHE and Other Agencies´ Actions 11SECTION TWOTHE UNIVERSITY OF PUERTO RICO ACTION PLAN 12Institutional Context 13STANDARD 4 – LEADERSHIP AND GOVERNANCE 14Foster and enhanced institutional climate and identity 14Cultivate an Open University culture 15Revisit and empower leadership and governance at all levels 16STANDARD 11 – EDUCATIONAL OFFERINGS 18Guarantee sustained length, rigor, and depth of the academic offerings 18STANDARD 3 – INSTITUTIONAL RESOURCES 19Secure continuity and institutional effectiveness with available resources 19Maintain and nurture additional sources of funding to continue advancing institutional 22education and research prioritiesCONCLUSION 24CONSOLIDATED MONITORING REPORT OF THE UNIVERSITY OF PUERTO RICOi

MESTNI SVETOdgovor Oddelka za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarskejavne službe:Mestne ulice v Murski Soboti se sanirajo postopoma in na različne načine,v odvisnosti od gradbeno-tehničnega stanja. V letošnjem letu bodozaključene sanacije po izgradnji sekundarne kabelske kanalizacije, vsklopu katerih so bile izvedene tudi druge najnujnejše sanacije, ki jih jesočasno financirala Mestna občina Murska Sobota. Razen omenjenihsanacij se bodo v bodoče in v odvisnosti od proračunskih sredstev postopomain pospešeno izvajale tudi prevleke, ki so v preteklih letih nekolikozastale, saj je bilo predhodno treba položiti manjkajočo infrastrukturo(plin, SKK ipd.).Kdaj bo za ves promet odprt podvoz na Lendavski ulici? Prometniznaki za omejitev hitrosti so že postavljeni. Cesta je prosta, ljudjese sprašujejo, ali je podvoz zaprt ali odprt. V Vestniku je med temže bilo objavljeno, da je predvidena kazen, če se bo kdo peljal skozipodvoz.Občani so opozorili, da je na Ulici ob progi, na zemljišču, ki je občinskalast, velika trava. Sprašujejo se, kdaj bo to urejeno.Občan je posredoval mnenje, da nova kolesarska steza proti noviEkonomski šoli ni varna. Ker sama tega ni preverila, ne ve, zakajtočno gre.Odgovor župana Antona ŠTIHCAPri tehničnem pregledu kolesarske steze na Noršinski cesti so bile ugotovljenepomanjkljivosti, ki jih izvajalec, družba Pomgrad, d. d., žesanira, in sicer mora v zadostni širini spustiti robnike, kar mora izvestikakovostno.Nova Glasbena šola je začela obratovati, zato je na tem območjupovečan promet, parkirnih mest pa ni. Parkirni prostor je zavarovanz zapornico na daljinsko upravljanje. Starši, ki pripeljejo otroke, tegaparkirišča ne morejo uporabljati. Tudi nobenega prehoda za otrokeni. Parkira se vsepovsod. Pri obratu Mura (nekdanji Kroj) je nekajparkirnih prostorov, ki so zasedeni, vendar je ta prostor zanemarjen,saj ga nihče ne čisti. Če je Mura še vedno lastnik tega prostora, najposkrbi tudi za čistočo.Odgovor župana Antona ŠTIHCAOdgovor glede Cvetkove ulice je župan že podal; ulica bo enosmerna.Ko bo pridobljeno uporabno dovoljenje, bo možen promet.Nekaterih grobov na murskosoboškem pokopališču nihče več neobiskuje, zato se ta obeležja z grobov odstranijo. Ker gre za zelostare priimke, naj bi vsaj ta obeležja nekje ostala, saj je to tudi našapreteklost.Skladišče LIP Bled se je preselilo. Za kaj je namenjen ta zelo velikpodzemni prostor? Bodo morda tu garaže?Odgovor župana Antona ŠTIHCAGlede parkirišča pod Šopingom je tekla razprava tudi na politični koordinaciji.Družba LIP Bled je skladišče, ki ga je imela pod Šopingom,preselila na novo lokacijo, tudi zaradi tega, ker župan ni želel podpisativknjižbenega dovoljenja za parcelo, kjer je zapornica do parkirišča.Predstavnikom družbe je povedal, da skladišče ne sodi v mestno jedroin da jim je občina pripravljena pomagati iskati lokacijo, kamor bi preselilito skladišče. Sedaj so skladišče preselili, in občini ponujajo v odkupprostor, kjer so prej imeli skladišče. Glede tega se je treba dogovoriti,odločiti. V tem prostoru je možnih 38 parkirišč, pred dogovorom pamoramo ugotoviti, ali je ta prostor še primeren, oz. kakšne bodo potrebneinvesticije, da se lahko uredijo parkirišča. Župan želi, da bi prišlo dodogovora z družbo LIP Bled glede odkupa tega prostora, kjer bi se uredilojavno parkirišče, saj je javnih parkirišč nasploh premalo.Pohvalila je prireditev Soboško poletje, ki je bilo letos zelo leposprejeto. Občani so sicer nekoliko razočarani, ker je to bilo samo vmesecu juliju, v avgustu se pa ni dogajalo nič. Želijo, da bi v avgustubile prireditve vsaj ob sobotah.Na seji je oddala tudi nekatera pisna vprašanja, ki so jih posredovaliobčani; na vprašanja se naj pripravijo odgovori.Miran FORJANIČVprašanje se navezuje na Odlok o občinskempodrobnem prostorskem načrtu za stanovanjskoobmočje Černelavci-vzhod. Na tem območju je,pri Bransbergerju, ograjena parcela, ki je občinskalast. Pristojne službe naj preverijo stanje na terenu.Če je ta parcela res ograjena, ga zanima, alije podpisana kakšna najemna pogodba in koliko znaša najemnina zato parcelo? Želi, da se dejansko stanje preveri na terenu; če je ograjapostavljena neupravičeno, naj jo odstranijo.Odgovor župana Antona ŠTIHCAŽupan ve, da je parcela pri objektu Ernesta Bransbergerja v Černelavcihograjena, občinska uprava pa bo ugotovila, ali je parcela v občinski lastiin ali obstoja najemna ali kakšna koli pogodba za to parcelo.Zanima ga, kako daleč so postopki za pridobitev uporabnega dovoljenjaza garažno hišo na Kocljevi ulici, pod knjižnico, oz. kajse namerava s to hišo? V sosednji garaži je namreč občina lastnik,kjer plačuje vzdrževanje in čiščenje garažnih prostorov. V tej garažiparkirajo vozila z zagrebškimi registrskimi tablicami. Če tam lahkoparkirajo ta vozila, potem lahko tja postavljajo avte s ceste inšpekcijeoz. občinske službe.Odgovor župana Antona ŠTIHCAGaražno hišo pod knjižnico je skupaj z občino izgrajevala družba IMOREAL, ki ima daljinske naprave za uporabo podzemnih parkirišč (del,ki je pod objektom neposredno ob Kocljevi ulici), v isti garaži so prostori,ki so v lasti Mestne občine Murska Sobota. Občina je želela te prostoreprodati, opravljen je bil javni razpis, a ni bilo nobenega povpraševanja.Sedaj se občina dogovarja z družbo IMO REAL, da bi tudi občinaimela daljinske upravljavce, da bi lahko potem ta podzemna parkiriščaslužila tudi drugim potrebam, ne le za parkiranje gostov te družbe. Karse pa tiče parkirišč nasploh, se bo na mestnem svetu treba dogovoriti osistemski rešitvi mirujočega parkiranja v Mestni občini Murska Sobota.Odprti sta dve možnosti: postopno ukinjanje modrih con in uvajanjeparkirnih avtomatov, kar je v proračunu tudi predvideno; vprašanjepa je, kdo bo potem pobiral parkirnino. Ena možnost je, da bo to izvajalobčinski organ, lahko pa se poišče partnerja in skupaj ustanovidružba, ki bo pobiranje parkirnine izvajala. Druga možnost je, da sepreprosto zadeva da v upravljanje – oz. podeli koncesija za upravljanjes parkirišči, ki so danes modre cone, v zameno pa bo koncesionar, ki bopobiral parkirnino, moral zagotoviti določeno število parkirnih mest,parkirnih hiš, določeno število javnih parkirišč. Tu bo potrebna sistemskaodločitev, pripravljen bo predlog s takšnimi odločitvami, spremeniti botreba tudi veljavni odlok o ureditvi cestnega prometa. Spremembe botreba dogovoriti na političnih koordinacijah, Odboru za urbanizemitn. Razmišljanja se gibljejo v smeri celovitega, postopnega reševanjamirujočega prometa – tudi zaradi tega, ker je v občini dve tretjini dnevnemigracije.| oktober 20088

MESTNI SVETV rebalansu so prerazporejena sredstva za kolesarsko stezo Polana inMarkišavci. Na prejšnji seji je postavil vprašanje in želel, da se KSMarkišavci in KS Polana poda pisni odgovor, kako potekajo stvari zizdelavo načrtov in odkupom zemljišč, oz. v kakšni fazi je pripravateh kolesarskih stez. Na Odboru za urbanizem in urejanje prostora tergospodarsko infrastrukturo je bilo povedano, da je gradnja kolesarskihstez zamaknjena do leta 2010 oz. 2011. Predstavitev gradnje kolesarskihstez Polana in Markišavci se naj pisno predstavi predsednikomsvetov teh krajevnih skupnosti.Odgovor župana Antona ŠTIHCAZa izgradnjo kolesarskih stez Polana in Markišavci bo občina dobilasredstva iz tako imenovanega regijskega fonda, namenjenega za razvojregije, saj je bila uspešna na razpis. Vendar ne vse naenkrat, ampakpo letih 2008, 2009, 2010 ali 2009, 2010 in 2011. Občina že izvajaaktivnosti za gradnjo kolesarskih stez. Glede kolesarske steze na Polanije odgovor namenjen tudi g. Celcu. Občina je opravila razgovore zlastniki zemljišč, ki jih je treba pridobiti za gradnjo kolesarske steze.Za gradnjo obeh kolesarskih stez so se skoraj vsi lastniki strinjali z nakoncu dogovorjeno ceno za m2 zemljišča, razen po en lastnik zemljiščapri obeh kolesarskih stezah, ki sta želela doseči višjo ceno za zemljišče.Za m2 zemljišča je bila dogovorjena cena okrog 10 €. Vsi lastniki zemljiščmorajo biti obravnavani enakovredno, saj je zemljišče enako, nizazidljivo in občina ne more dražje kupovati zemljišča, ki je namenjenojavnemu interesu – za kolesarsko stezo. Za primerjavo je župan navedel,da je bilo zemljišče prek BTC prodano za 7,9 €, kjer je možna različnagradnja. Kolesarska steza bo zgrajena tam, kjer bo pridobljeno soglasje,za obe kolesarski steza so projekti že končani.mag. Robert CELECVerjame in zaupa v to, da se mestna občina zavzemain vlaga vse napore, da se čim prej izgradikolesarska steza med Černelavci in Polano. V interesujavnosti pa bi rad izvedel, kje se je zataknilo,zakaj se gradnja ne premakne oz. na kateri točkije. Počasi bi že bil čas, da se prične z gradnjo.V času volilne kampanje so politične stranke naletele na nenavadnosituacijo, ki se ni zgodila prvič. Zgodilo se je to – pa imena strankeni izpostavil, ker bi to lahko kdo narobe razumel – da kadarkoli si sepripeljal v katero koli naselje ali mesto, je bila točno določena strankana prvem mestu. Že dvakrat zaporedoma je prišlo do izkoriščanjaodloka, ki je mogoče nekoliko nerodno formuliran. Zaprosil je, da seodlok o plakatiranju preuči in spremeni tako, da ga ne bo mogla katerakoli izmed političnih strank zlorabljati za pridobivanje nepoštenegapoložaja, kajti so tisti, ki se niso prijavili na žrebanje vrstnega reda,bili dodani kot prvi oz. zadnji. Odlok je treba spremeniti tako, da sebo ali na novo izvedlo žrebanje vrstnega reda plakatnih mest ali seplakat tistih, ki se prijavijo naknadno, postavi na sredino.Rudolf HORVATDal je pobudo, da se uredita dva cestna odseka.Na koncu Kroške ulice je po rekonstrukciji mostuoz. križišča nastal nevaren del, ki ni bil urejen inpredstavlja pri vožnji določeno nevarnost (nastalaje velika jama, ki jo je treba sanirati).Odgovor župana Antona ŠTIHCAObčinske službe bodo na terenu ugotovile, kaj je narobe v ureditvi obkoncu Kroške ulice.Zanima ga, in tudi precej občanov ga o tem sprašuje, kako je prišlo dogradnje objekta ob Markišavski ulici, ki je bil predviden kot skladiščeza pohištvo, in kakšne so bile postavljene zahteve za ureditev prometa.Občina je namreč v zadnjem času vse večje objekte pogojevala zgradnjo tretjega pasu, oz. določenimi prometnimi rešitvami. Ob temobjektu je na zemljišču, ki je bilo prej namenjeno parkiranju, nastalatrgovina. Ko zaviješ s tega parkirišča, je desno velika jama, nekolikonaprej pa se zavija na levo čez železniško progo. Menil je, da je tozelo nevaren odsek, zato ga zanima, kakšna je predvidena ureditevter koliko je prispeval lastnik za to ureditev.Odgovor župana Antona ŠTIHCAMarkišavska cesta je državna cesta, kjer občina ne more dajati pogojev.Občina je od investitorja dobila plačan komunalni prispevek, investitorpa se priključuje na državno cesto. Glede križišča ob tem objektu, ker jev neposredni bližini železniška proga, bo župan spregovoril pod zadnjotočko dnevnega reda in mestni svet prosil za podporo, kajti v sklopuprojekta elektrifikacije železniške proge država pravi, da križišča nitreba niti rekonstruirati niti urediti zavijalnih pasov, s čimer se občinane strinja.Dezider ŠOOŠNa zadnji seji sveta Krajevne skupnosti Veščica soga člani spraševali, kaj je z obljubljenimi oviramiza omejitev hitrosti prometa skozi naselje, oz.morda s svetlobnimi znaki, ali kakšnimi drugimimerilnimi napravami? Boji se, da tega nihče ne bouredil, dokler ne bo prišlo do kakšne žrtve.Odgovor Nade CVETKO TÖRÖK:Vprašanje omejitve hitrosti prometa skozi naselje Veščica je že obravnavalSvet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Za omejitev hitrostiprometa je sicer pristojna policija. Svet za preventivo in vzgojo v cestnemprometu ni naklonjen temu, da bi na vseh ulicah, kjer so dani predlogiin zahteve, postavljali hitrostne ovire. Predlaga se nabava premičnegamerilca hitrosti, to je radar, ki bi se postavljal na kritičnih točkah inopozarjal voznike na prekoračitev hitrosti. Nabava merilca hitrosti jevključena v rebalans proračuna.Vaščane oz. občane občine je opozoril, da je predviden odvoz kosovnihin nevarnih odpadkov. Na podjetje Saubermacher je apeliral, dase potrudi in te odpadke odstrani, če jih ljudje dajo na rob parcele.Zdaj je še zadnja priložnost za odvoz kosovnih odpadkov. Nekaj časaso se odvažali nevarni odpadki, saj po naseljih še obstajajo določenesalonitne plošče in drugi tovrstni odpadki. To se naj odpelje, da nebo kazilo okolice. Občane je pozval, da se potrudijo, ne pa da potemhodijo k njemu, da mora posredovati za odvoz.Občane mestne občine je opozoril, da Veščica ni kraj za zbiranjeodpadkov. Na tranzitni cesti, ki jo je zgradil Pomgrad, so bile zadnjičodvržene tri vreče z mrhovino. Ker jih nihče ni odpeljal, je moralposkrbeti, da je te odpadke odpeljal veterinarski zavod. Menil je, daodmetavanje tovrstnih odpadkov ni podobno niti naši niti evropskikulturi.Na vprašanja, ki niso bila odgovorjena na seji, bodo pripravljenipisni odgovori.Ivanka Cifer9 oktober 2008 |

AKTUALNOObisk soboške delegacijev pobratenem ParaćinuŽupan Anton Štihecna slavnostni seji v ParaćinuDelegacija Mestne občine MurskaSobota se je ob prazniku ObčineParaćin odzvala vabilu župana SašePaunovića in konec meseca septembraobiskala pobrateno občino vSrbiji.Delegacija, ki jo je vodil županAnton Štihec, se je udeležila različnihprotokolarnih aktivnosti,ki so potekale v okviru slavnostneobeležitve občinskega praznika.Slavnostne seje Občine Paraćin sose udeležili pomembni državni inlokalni predstavniki ter delegacijipobratenih občin iz Jablanice izBosne in Hercegovine ter MurskeSobote. Župan Anton Štihec se jev slavnostnem nagovoru zahvalilza povabilo in gostoljubje, ki soga bili deležni na vsakem koraku;izrazil je zadovoljstvo nad skupnimsodelovanjem na različnihpodročjih in občankam ter občanomzaželel prijetno praznovanjeobčinskega praznika. Slavnostniseji je sledila tiskovna konferenca,ki se je je udeležil tudi župan spredstavnikoma mestnega sveta.Delegacija se je z obiska vrnila sprijetnimi vtisi in z željo, da sesodelovanje poglobi in razširi načim več področij.Župan pobrateneobčine Sašo PaunovićIskanje novih investitorjevza projekt FazanerijaZa turistični in rekreacijsko-športnikompleks Fazanerija, ki je bil zasnovanže leta 2006, še vedno ni znano,kdaj bo objavljen novi javni razpisin – posledično – kdo bo investitor.Imena potencialnih novih investitorjevso znana, med njimi pa ni več družbeIntering Holding.»Projekt Fazanerija je trenutnov fazi dogovarjanja s potencialniminovimi investitorji, saj zdosedanjim investitorjem ne mislimoveč sodelovati, ker vednopostavlja svoje zahteve, ki nisoskladne z javnim interesom,« jepovedal župan Mestne občineMurska Sobota Anton Štihec, kije novi javni razpis spomladi sicernapovedoval že za prvo polovicoletošnjega leta. »Promotorjusmo izrazili, kaj želimo na temmestu urediti. Ko bo promotorobčini podal pobudo za ureditevobmočja, potem bomo pripravilijavni razpis, na katerega se bodolahko prijavili vsi,« pojasnjujeŠtihec.Mestna občina Murska Sobotase je za obnovo kompleksaFazanerija odločila v letu 2006,predvsem zaradi zastarelega kopališča,ki že dolga leta prinašaizgubo. Junija tega leta je bilv Uradnem listu RS objavljenjavni razpis za izbiro strateškegapartnerja, posebna komisija paje pregledala prispelo ponudboin županu podala poročilo s svojimistališči. Edini ponudnik jebila družba Intering Holding,po pogovorih pa se je ponudboše dopolnilo. Tako se je aprila2007 sklenila pogodba o poslovnemsodelovanju, javnosti pa jebila predstavljena urbanistično-arhitekturnaidejna zasnovaprojekta.Zaradi razširitve območja se jecelotna stvar zavlekla, v tem časupa je začel veljati tudi nov Zakono javno-zasebnem partnerstvu,zato so morali razpis ponoviti.Če je še spomladi lastnik in direktordružbe Intering HoldingStanko Polanič zatrjeval, da bodokandirali tudi na novem razpisu,sedaj temu več ni tako. V primeruuspešno izpeljanega razpisabo torej investitor projektaFazanerija nov.| oktober 200810

Župan Anton Štihec sskupino gospodarstvenikovo sodelovanjuVida LukačAKTUALNOZ namenom večjega povezovanjamed Mestno občino Murska Sobotain gospodarstvom je 6. oktobra županAnton Štihec povabil prvo skupino gospodarstvenikovna delovni zajtrk.Na neformalnem srečanju jim jepredstavil prvi večji projekt, ki gaMestna občina Murska Sobotanačrtuje na področju obnovljivihvirov energije in učinkovite rabeenergije. Izpostavil je pomembnostpovezovanja gospodarstva injavnega sektorja ter podjetja povabilk sodelovanju pri projektu.Gospodarstveniki so županovopobudo pozdravili in izrazili pripravljenostna sodelovanje.V tekočem mesecu se bo odviloše več podobnih neformalnihsrečanj na temo omenjenegaprojekta tudi z drugimi gospodarstvenikiiz Mestne občineMurska Sobota in Pomurja.Srečanje novinarjev v uradu županas predstavniki mestne upravePeter PeterkaNa srečanju je direktor mestne upraveBojan Petrijan predstavil temeljneaktivnosti, ki so pomembne za nadaljnjirazvoj Mestne občine MurskaSobota.Najprej je govoril o tem, da jeSenat za akreditacijo pri SvetuRepublike Slovenije za visokošolstvo septembra potrdil akreditacijoFakultete za turizemUniverze v Mariboru za dislociranoenoto v Murski Soboti. Poddrugo je izpostavil razdeljevanjesredstev enkratne denarne pomočiza škodo, ki je nastala v poletnihnaravnih ujmah. Sredstvaza škodo, ki je nastala v prvemneurju, so skoraj v celoti razdelili.Začeli pa so tudi že s postopkiza izplačilo škode, ki je nastala vdrugem neurju. V nadaljevanju jeomenil, da so se uspešno dogovoriliz lastniki zemljišč in podpisalizadnji dve pogodbi za kolesarskostezo na relaciji Černelavci-Polana, ki je, tako Petrijan, zelopomembna pridobitev za varnostnaših otrok. Mestna občinaMurska Sobota je bila uspešnana projektnem področju, saj jeza obdobje 2007-2010 s stranidržave prejela sredstva v skupnivišini 3.504.453 EUR. Sredstvaso dobili za naslednje projekte:za večnamensko gledališkodvorano, povezovalno cesto vSeverni obrtni-industrijski coni,za ureditev katastra gospodarskejavne infrastrukture, za rekonstrukcijoNoršinske ceste, zakolesarska omrežja in za kanalizacijskoomrežje v naselju Pušča.Začele so se tudi aktivnosti napokopališču v Murski Soboti. Naobravnavanem območju se nahajaobjekt stare mrliške vežice inz zidcem ograjen prostor okrogkapelice. Predlog ureditve skušavzpostaviti novo prostorsko povezavoobeh in na novo definiratiosrednji prostor postanka na potido nove mrliške vežice, poimenovan»Prostor spomina«. Po besedahdirektorja Bojana Petrijanaje mestni občini uspelo dosečitudi sporazum za zadnjo, tretjo,fazo izven-nivojskega križanjaoziroma za ureditev ceste podželeznico na Lendavski ulici. Innenazadnje je izpostavil še uvedbospletne aplikacije »Pomočobčanu«, s katero želijo olajšatikomunikacijo med občani inobčinsko upravo. Poudaril je, daso uspešno rešili že 137 zadev narazličnih področjih.11 oktober 2008 |

AKTUALNOBolnišnica z novimCT-aparatom in retraktorjemSplošna bolnišnica je bogatejša zanov 64-rezinski CT-aparat, s katerimže potekajo prve preiskave. Aparat,vreden 1,8 milijona evrov, je zelo pomembnapridobitev za murskosoboškobolnišnico, saj bo omogočal boljše inhitrejše preiskave, kar bo bistvenoskrajšalo tudi čakalne dobe. Povečiniga bodo fi nancirali z dolgoročnim kreditom,del pa s sredstvi Ministrstva zazdravje in z zbranimi donacijami, ki sopresegle 250 tisoč evrov.Vidno zadovoljen direktor bolnišniceErnest Börc se je obpredaji CT-aparata še enkratzahvalil Ministrstvu za zdravje,ki je dalo soglasje za nabavoaparata in ga je tudi sofinanciralo,ter vsem donatorjem. »Nov,sodoben 64-rezinski CT-aparatbo omogočal dodatne, boljše,natančnejše in tudi zelo hitrepreiskave predvsem srca in ožiljater zahtevnejših poškodb, kot sopoškodbe možganov, hrbtenicein krvavitve iz organov. Bistvenopa se bodo zmanjšale tudi čakalnedobe. Vrednost aparata je 1,8milijona evrov, njegova nabavapa se bo v višini enega milijonaevrov financirala z najemomdolgoročnega kredita pri bankiHypo Alpe Adria, v višini 500tisoč evrov s sredstvi Ministrstvaza zdravje, preostanek, 300 tisočevrov, pa bodo v bolnišnici zagotoviliz donatorskimi in lastnimisredstvi,« je povedal Börc.Bolnišnica se je za nabavo novegaCT-aparata odločila na podlagiskrbno izdelanega strokovnegamnenja, saj želijo svojim bolnikomnuditi zdravstveno oskrbo znajsodobnejšo tehnološko opremo.CT je slikovna diagnostičnametoda, ki temelji na rentgenskihžarkih. Miza z bolnikom sepremika skozi obroč, v kateremokrog bolnika krožijo rentgenskacev in detektorji. Bolnikaiz različnih položajev presvetliozek snop rentgenskih žarkov.Detektorji izmerijo oslabitevrentgenskih žarkov na prehoduskozi telo, računalnik pa ustvarisliko prečnega prereza in natorazne rekonstrukcije za prikazorganov v različnih ravninah ter3D- in 4D-rekonstrukcijah. Privečrezinskih CT-aparatih so detektorjinameščeni v več vrstah.Prednost sodobnih 64-rezinskihCT-aparatov (pri teh so detektorjinameščeni v 64 vrstah) predprejšnjimi je v hitrosti, kar je zelopomembno pri prizadetih inhudo poškodovanih bolnikih, inv izboljšani ločljivosti ter manjšiobremenitvi bolnika z rentgenskimižarki.Slovesnosti s simboličnim prerezomtraku se je poleg vodstvabolnišnice, pomurskih poslancev,županov in ostalih strokovnihdelavcev udeležil tudidržavni sekretar na Ministrstvuza zdravje Darko Žiberne, kije dodal: »V domači bolnišniciimate sedaj priložnost opravljanjavrhunske diagnostične preiskaveoziroma storitve, ki ste jomorali do sedaj poiskati v večjihcentrih po Sloveniji. Pomembnoje, da tudi v vašo bolnišnico prihajanajsodobnejša diagnostika,ki predstavlja dober temelj zasodobno medicinsko delo Kotveste so časi, ko je zdravnik imelle mizo, stetoskop in par inštrumentov,minili, saj je medicinapostala zelo sodobna, za kar parabi tehnološko podporo, ki jesicer tudi zelo draga, a brez nje negre.«. V Sloveniji imamo samo triTanja Zrinskitovrstne CT-naprave, in sicer vIzoli, Ljubljani in sedaj v MurskiSoboti.Splošni bolnišnici Murska Sobotaje predsednik uprave Radenske,Tomaž Blagotinšek, podaril10.000 evrov vreden retraktor,ki se uporablja v abdominalnikirurgiji, pri operacijah boleznitrebušne stene in trebušnih organov.Retraktor je ena osmihdonacij Skupine Pivovarne Laškoslovenskim bolnišnicam. Letos jebolnišnica z donacijami zbrala že140.000 evrov, od tega 10.000evrov samo za Kirurški oddelek.Predstojnik Kirurškega oddelkaJelko Čopi, dr. med. spec., jepovedal, da bodo z retraktorjemlahko izvajali še več operacij kile,odstranitev žolčnika s klasičnokirurško metodo, kirurgijo žolčnihpoti in kirurške posege natankem in debelem črevesu.Prva soboška in edina pomurskatelevizija s statusom posebnegaTV IDEAvam v dolgih jesensko-zimskihvečerih ponuja na ogled vsebinskobogat in pester programkanala 10.Glejte nas tudi na spletuwww.tvidea.si,pišite nam na info@tvidea.siin obiščite nas na Kocljevi 9MURSKA SOBOTA| oktober 200812

Lutka za pridobivanjeznanja o oživljanjuAKTUALNOTanja ZrinskiDirektor podjetja Inženiring Graj, d. o.o., Robert Graj je v imenu donatorjevvodstvu Splošne bolnišnice MurskaSobota predal novo lutko za pridobivanjeznanja o oživljanju.S tem so prispevali k boljšiopremljenosti zdravnikov inmedicinskih sester, nujni zapridobivanje in utrjevanje znanjao reševalnih tehnikah prvepomoči, ki ga je zdravstvenoosebje na Perioperativnem oddelkudolžno obvladati. Lutkaza oživljanje bo tako omogočilastalno obnavljanje znanjain učenje osnovnih postopkovoživljanja. Oblikovana je tako,da omogoča realnim razmerampribližano vajo tehnik ohranjanjaživljenja, saj meri tudi uspešnostin pravilnost izvajanih postopkovoživljanja. S podaritvijo 15.000evrov vredne lutke za oživljanjeso donatorji vnovič izkazali podporonaši bolnišnici. Strokovnidirektor Daniel Grabar je nalutki prikazal pravilen postopekoživljanja in ob tem izpostavil,da bo lutka bolnišnici za simulacijeoživljanja zelo koristna, a seje treba zavedati, da je reševanježivljenja v realni situaciji povsemdruga zgodba. »Ob strokovnihprijemih je treba zdravnike inmedicinske sestre naučiti tudiobvladovanja stresa ter ostalihzunanjih dejavnikov, s katerimise srečujejo v resničnih situacijah,«je dodal Grabar. Prvi možmurskosoboške bolnišnice ErnestBörc je dodal, da so veseli vsakeprejete donacije, saj je za njih vsakaizrednega pomena. Posebej soveseli lutke za učenje oživljanja,saj bo tako bolnišnični strokovnikader imel še več možnosti zanenehno izobraževanje.Nova koncesionarjav javni zdravstveni službiNa Mestni občini Murska Sobotasta 1. oktobra 2008 podpisalakoncesijski pogodbi za opravljanjejavne zdravstvene službe dvakoncesionarja.Kiril Kornakov, dr. dent. med.,bo opravljal zdravstveno dejavnostna področju zobozdravstvenedejavnosti za odrasle v ordinacijskihprostorih Doma starejšihRakičan, Ulica dr. Vrbnjaka 1.Kornakov je dolžan prevzeti vseopredeljene osebe dosedanjegakoncesionarja Ilije Lukača, kibodo to želele.Mestna občina Murska Sobota jes podpisom koncesijske pogodbez Marjeto Maroša Meolic, dr.med. spec. ped., dobila novokoncesionarko na področju pediatrije,ki bo svojo dejavnostopravljala v ordinacijskih prostorihna Temlinovi ulici 14 vMurski Soboti. Koncesionarkaje dolžna prevzeti vse tiste opredeljenezavarovane osebe, ki sobile do podelitve koncesije opredeljenezanjo.Tanja Zrinski13 oktober 2008 |

AKTUALNORepubliškinagrajenecDane Katalinič, ravnatelj VrtcaMurska Sobota in nekdanji podžupanmestne občine je prejemniknagrade RS na področjušolstva za leto 2008»Po poklicu profesor biologijeje Dane Katalinič kot strokovnidelavec in ravnatelj s svojim delompustil pomemben pečat napodročju predšolske dejavnostiv Sloveniji.Po njegovi zaslugi je VrtecMurska Sobota z metododela nenehnih izboljšav pripeljaldo pridobitve certifi -kata za prihodnost vzgoje inizobraževanja.«Obrazložitev nagrade za posebnouspešno vzgojno-izobraževalno,inovacijsko in organizacijskodelo v predšolski vzgojije daljša, saj je v njej nanizanavečina tistega, kar mu je uspelonarediti v dolgoletni pedagoškiin praksi ravnatelja, ki je stkalvezi z vrtci v Porabju, Opatiji,Salzburgu in drugod. Bil jemed prvimi, ki so se seznanjaliin uvajali Montessorijevo pedagogikoin je strokovni sodelavecUniverze v Mariboru.Čestitamo mu zaprejeto nagrado.UredništvoProjektBiomuraBiomura oziroma varstvo biodiverzitetereke Mure v Sloveniji je bila temaobširne predstavitve projekta v prostorihPomurskega akademskega centrav Murski Soboti. V uvodni besedi jedirektor Regionalne razvojne agencijeMura Danilo Krapec z izbranimi besedamiizpostavil vodotok, po kateremse imenuje pokrajina in razvojna agencija,ter značilnosti Pomurja.Brigita BavčarJanez Klasinc z Ministrstva zaokolje in prostor je v svojemdaljšem nagovoru izpostavil pomenprojekta za pokrajino obMuri, voditeljica projekta dr.Lidija Globevnik pa je pojasnilanjegov namen. Izvedbo projektapa je podrobno predstavila dr.Boštjana Žajdela, Milan Vugrinje pokazal posnetke redkih inogroženih živali ob reki Muri,predvsem ptic, in videno tudiopisal. Videti je bilo tudi redkežabe in ribe. Žal pa jih je v naravivse manj, vse preveč sredstevpri tem in podobnih projektihpa gre za papirje in panoje terzloženke, medtem ko do naravovarstvenikovin pravih naslovnikovna teh tleh evropska sredstvane prispejo. Poniknejo namrečv zaprtih krogih uspešnih lobistovin usposobljenih snovalcevprojektov.Naravoslovnarazstava Alpevrsti predstavljene lepote naravnegaokolja Alp ter raznovrstnostogroženih rastlin in živali v njem,enako pa tudi geologija tega vEvropi največjega gorstva.Avtorja razstave – dr. AndrejGogala in njegov sodelavec dr.Miha Jeršek, ki je bil med številnimiavtorji tudi pisec besedilin sourednik kataloga, ki so gaizdali ob tej priložnosti, sta poGeza Grabarpozdravnem nagovoru predsednikaPAC-a, Slavka Petka razstavotudi predstavila.Kot je znano, so Alpe mlado nagubanogorovje, ki je nastalo zaradipodrivanja Evrazijske ploščepod Afriško, Jadranska plošča, kije med njima, pa še danes drsipod Evrazijsko. Zato so Alpevsako leto za nekaj milimetrovvišje …Do 23. oktobra si je v pritličnih prostorihposlovne zgradbe PAC (zamurskosoboško območno enotoZavarovalnice Triglav) na Lendavskiulici mogoče ogledati zanimivo naravoslovnorazstavo Alpe.| oktober 2008Omenjena razstava je tematskonadaljevanje že lani odličnoobiskane podobne razstave Prirodoslovnega muzeja Slovenije, insicer z naslovom Istra in Kras, tokratpa je muzej svoje sile združils Triglavskim narodnim parkomin nastala je slikovno čudovita inpoučna razstava. Na njej so v prvi14

52. državno tekmovanjeoračev v RakičanuAKTUALNOGeza GrabarGeneralka za svetovno prvenstvoZveza za tehnično kulturo Slovenijeje v soorganizaciji številnih društev,zvez, gospodarskih družb, Mestneobčine Murska Sobota in v prvi vrstiob pomoči Biotehniške šole Rakičanna poljih Skupine Panvita v Rakičanupri Murski Soboti pripravila letošnjedržavno prvenstvo.Tridnevno tekmovanje, ki se jeprvi dan začelo z regijskim, zapokal Pomurskega sejma in državnimkmetijskih šol, v peteknadaljevalo z državnim v oranjuna strnišču ter zaključilo v sobotov oranju na ledini, je bilo obenemgeneralka za 56. svetovnoprvenstvo, ki bo 4. in 5. septembraprihodnje leto v Tešanovcihpri Moravskih Toplicah.Kot je po končanem tekmovanju,na katerem je samo na državnemnastopilo 24 oračev, skupaj pa večkot 50, ugotavljal vodja tekmovanjaMarjan Kardinar, sicer tudičlan Slovenije v Svetovnem združenjuoračev, je generalka za svetovnotekmovanje več kot uspela.Zadovoljen je s številnim nastopommladih oračev, z dovršenimoranjem, rekoč, da se s takšnimoranjem bržkone lahko nekaterikosajo z najboljšimi orači na svetu.Pri tem je mislil na suverenooranje zmagovalcev Jožefa Zveraiz Brezovice pri Veliki Polani(plugi krajniki) in Igorja Pateta izDolenjega Kamenja pri Novemmestu (obračalni plugi), ki sta zizjemo dveh ali treh, z zelo mladokonkurenco dobesedno opravilaz levo roko.Mnogi od ne ravno pretiranegaštevila gledalcev so menili, da bilahko bila prav konkurenca zaradivzporednega tekmovanja,ki je bilo teden dni pred temtekmovanjem v Lenartu in gaje pripravilo Združenje oračevSlovenije, ki ni uspelo pri uveljavljanjunekaterih novostih priocenjevanju, zato je pripravilosvoje tekmovanje, še boljša inštevilčnejša. A to uspeha Zverain Pateta, ki sta – roko na srce,orala izjemno, ne zmanjšuje.Letošnje odlično pripravljeno inizvedeno tekmovanje je minilotudi v znamenju niza spremljevalnihprireditev. Poleg 3-dnevnegatabora mladih oračev je bilona sporedu tudi več strokovnihpredavanjih o sonaravni obdelavital, prikazov uporabe kmetijskemehanizacije in starodobnekmetijske tehnike, pripravili paso tudi tekmovanje v spretnostnivožnji. Poleg predstavitvesvetovnega tekmovanja oračevso se na svojem prvem srečanjusešli udeleženci vseh dosedanjihsvetovnih tekmovanj oračev.Med orači smo srečali AlojzaAvšiča, starosto slovenskegaoranja in dolgoletnega članaSvetovnega združenja oračev.Organizatorji so bili tudi letospozorni na še tako majhne podrobnosti.Ob tem, da sta v državnikonkurenci orali tudi dvedekleti – Lea Bakan, zmagovalkamed kmetijskimi šolami, inprav tako dijakinja Jerca Zaverl,sicer predstavnica Gorenjske,je bila slednja s 16 leti skupaj s15-letnim Matejem Sinicem izPuževcev najmlajša udeležencaletošnjega tekmovanja.15 oktober 2008 |

AKTUALNOSredišče mesta brez avtomobilaEvropski teden mobilnostiGeza GrabarK vseevropski akciji Evropski tedenmobilnosti, v okviru katere poteka tudiEvropski dan brez avtomobila, se jeletos že devetič pridružila tudi Mestnaobčina Murska Sobota.Tako je od 16. do 22. septembrapotekala vrsta aktivnosti, skaterimi so organizatorji želelimestno središče, ki je običajnoprenatrpano z avtomobilsko pločevino,pokazati v drugačni luči,vzpodbudili pa so tudi občane,da za zavejo prekomernega onesnaženjaokolja zaradi cestnegain drugega prometa.V okviru akcije se je predstavilapolicija, potekale so delavnicein okrogle mize, občanom sopribližali prednosti javnega prevozaoziroma mestni avtobusSobočanec, v okviru projektaZelene poti so sadili drevesa,promocijsko so kolesarili.Svoj vrhunec je teden mobilnostidosegel v ponedeljek, 22.septembra, na Evropski dan brezavtomobila oziroma ob akciji Vmesto brez avtomobila. Tedaj bobile od 5. do 19. ure za promet zmotornimi vozili zaprte številneulice v ožjem mestnem središču,po osrednji – Soboški ulici, pa sose s kolesi vozili in v spretnostnivožnji tekmovali osnovnošolci,najmlajše je vozil turističnivlakec, zanje pa je bila na temoprečkanja semaforiziranega križiščana sporedu tudi predstava.Na parkirišču pred pošto oziromabanko so se osnovnošolci voziliz avtomobilčki po miniaturnimestni prometni ureditvi.Še vedno mednajboljšimi v državiTanja ZrinskiVodniki službenih psov iz Policijskeuprave Murska Sobota so na šestemletnem preizkusu usposobljenostivodnikov službenih psov in službenihpsov policije v Gotenici dosegliizvrstne rezultate.Tekmovanje je potekalo v devetihrazličnih disciplinah, v katerih jeEnota vodnikov službenih psovPetanjci tudi letos dosegla kar triprva mesta in s tem ponovno dokazala,da so med najboljšimi vdržavi. V posamični konkurencislužbenih psov za splošno uporabosta vodnik Peter Rančigaj inslužbeni pes Jago dosegla prvomesto, v ekipi je poleg vodnikaRančigaja sodeloval tudi vodnikAleš Cotič s službenim psomBenom. Med vodniki službenihpsov za iskanje eksploziva stavodnik Jože Schonveter in psicaLana premagala vso konkurencoin v skupnem seštevku osvojilaodlično prvo mesto. Prav takoprvo mesto je PU Murska Sobotaosvojila tudi v ekipni konkurencislužbenih psov za splošno uporabo.Za izvrstne rezultate je vsemsodelujočim vodnikom in njihovimpsom direktor PU MurskaSobota predal pisno pohvalo.| oktober 200816

SrečanjeradioamaterjevGeza GrabarAKTUALNOPomurske mlekarnez novo prodajalno Geza GrabarV novem proizvodno-skladiščnemkompleksu Pomurskihmlekarn na Industrijski ulici vMurski Soboti so pred kratkimodprli svojo novo prodajalnoter s tem nadomestili tisto, ki jevrsto let obratovala ob vhodu vmlekarno.Na okrog 150 m2 sodobno opremljenetrgovine ponujajo celotnopaleto izdelkov iz lastnega proizvodnegaprograma, kot dopolnilniprogram pa tudi sladoledeLjubljanskih mlekarn, nekaterespecialne sire in deserte. Kmalunaj bi bil na voljo tudi zamrznjeniprogram Žita in PerutninePtuj. Naložba v novo trgovinopresega 150 tisoč evrov.Murskosoboški Radio TV klubS59DBC je bil sredi avgustatradicionalni organizator UKVradioamaterjevSlovenije, ki jebilo 16. po vrsti in se je zgodilopri vaško-gasilskem domu oziromašportno-rekreacijskem centruv Nemčavcih.Zbralo se je blizu 160 radioamaterjeviz vse Slovenije. V imenugostiteljev jih je pozdravil tudipredsednik Radio TV klubaMurska Sobota Jože Novak,med številni govorniki pa je biltudi dr. Mitja Slavinec, državnozborskiposlanec in predsednikRegionalnega centra za tehničnokulturo Slovenije s sedežemv Murski Soboti. Vrhunec srečanjasta bili svečana in uradnarazglasitev rezultatov ter podelitevpokalov in nagrad v okvirutekmovanja radioamaterjev zaleto 2008. Med dobitniki, kiso prejeli največ priznanj, je bilže po tradiciji domači član JožeHerman (na fotografiji) s pozivnimznakom S51ZO.Vedno dobro pripravljeno srečanjeje že zdavnaj dobilo slovesenega najbolje organiziranihsrečanj radioamaterjev, na kateremse vsako leto zbere elitastrokovnjakov s področja elektrotehnikein telekomunikacij,posebne veje radijskih komunikacijv Sloveniji, medse pa vselejpovabijo tudi svoje kolege izMadžarske, Hrvaške in Avstrije.Srečanje ima še simbolični pomen,tj. medsebojno druženje inizmenjava mnenj in izkušenj napodročju elektrotehnike ter telekomunikacijna Slovenskem.Ekumenskisvetopisemski maratonTroje krščanskih cerkva v MurskiSoboti – rimskokatoliška, evangeličanskain binkoštna, je ob500. obletnici rojstva PrimožaTrubarja pripravilo zanimivoskupno versko prireditev – ekumenskisvetopisemski maraton.Nepretrgoma je potekal od 5.do 7. septembra, v treh dneh ješlo za branje Svetega pisma aliBiblije.Svetopisemski maraton se je zaključilv nedeljo po ekumenskembogoslužju. V katoliški cerkvi jeverski obred vodil škof murskosoboškerimskokatoliške škofijedr. Marjan Turnšek, evangeličanskobogoslužje je vodil škofevangeličanske cerkve v Slovenijimag. Geza Erniša, binkoštno cerkevpa vodja okrožja mag. FrancKuzmič. Sodeloval je tudi MatjažČrnivec iz Svetopisemske družbeSlovenije, ki je bila skupaj zEvangeličansko cerkveno občinoMurska Sobota oziroma s stranitamkajšnjega duhovnika mag.Leona Novaka tudi organizatortega nenavadnega verskegadogodka. Uro pred skupnimbogoslužjem so svetopisemskabesedila brali tudi nekateri vidnejšiposamezniki iz gospodarskega,kulturnega in političnegaživljenja.V okviru verskega maratona jebila v katoliški veroučni učilniciv soboto in v evangeličanskicerkvi naslednji dan še projekcijafilma o Jezusu.17 oktober 2008 |

JAVNE OBJAVEREBALANS OBČINSKEGA PRORAČUNA 2008Rebalans proračuna je bil potreben zaradi nižjih pričakovanih prihodkov dokonca proračunskega leta, vključevanja določenih odhodkov, ki ob sprejemanjuproračuna še niso bili znani, uskladitve odhodkov ter načrtov razvojnihprogramov s prejetimi sklepi o sofi nanciranjih določenih projektov z državneravni, ter zagotovitve zadostne višine sredstev za namene, kjer planiranasredstva v sprejetem proračunu do konca leta ne bodo zadostovala za pokrivanjepredvidenih potreb.Rrebalans proračuna za leto 2008 predvideva prihodke in odhodke v višini23.596.266 EUR. Znižanje proračuna tako znaša 1.288.291 EUR ali5,18%.ODHODKIKontoVrsta odhodka40-43 Bilancaodhodkov44Račun finančnihterjatev innaložb55 RačunfinanciranjaProračun2008REBALANSprorač. 2008v EURIndeks24.620.857 23.332.566 94,7754.700 54.700 100,00209.000 209.000 100,00PRIHODKIKontoVrsta prihodka70-74 Bilancaprihodkov7550900Račun finančnihterjatev innaložbRačunfinanciranjazadolžitevSpremembe naračunihProračun2008REBALANSprorač. 2008v EURIndeks21.507.330 20.211.364 93,9717.000 17.000 100,00400.000 400.000 100,002.960.227 2.967.902 100,26Skupni odhodki 24.884.557 23.596.266 94,82Z VLOŽITVIJO AMANDMAJA SO SPREMENJENE NASLEDNJE PROPRAČUNSKEPOSTAVKE:Postavka izdajanje občinskega glasila »Soboške novine« se iz predlaganih103.170,00 EUR zniža na 93.920,00 EUR.Sredstva za delovanje brezplačne pravne pomoči se iz predlaganih 10.000,00EUR povečajo na 14.625,00 EUR.Politične stranke bodo namesto 39.450,00 EUR dobile 44.075,00 EUR zasvojo dejavnost.Skupaj prihodki 24.884.557 23.596.266 94,82Višina predloga rebalansa s tem ni bila spremenjena.STALIŠČA DO PODANIH PRIPOMB IN PREDLOGOV JAVNOSTIV skladu s 60. členom in ob smiselni uporabi 50. člena Zakona o prostorskemnačrtovanju ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/2007) mora občina objaviti na krajevnoobičajen način sprejeta stališča do podanih pripomb in predlogov javnosti na osnutekprostorskega akta, ki je bil javno razgrnjen in javno obravnavan. V skladu z ZPNačrtse morajo stališča objaviti tudi na spletni strani občine www.murska-sobota.si.Javna razgrnitev osnutka Sprememb in dopolnitev odloka o sprejetju zazidalnega načrtaza območje Lendavska – sever v Murski Soboti (za območje bivšega kompleksaMesne industrije Pomurka) je potekala od 18. julija 2008 do 18. avgusta 2008. V časujavne razgrnitve pa je bila v sredo 13. avgusta 2008 organizirana javna obravnavav veliki sejni dvorani Mestne občine Murska Sobota.Mestni svet Mestne občine Murska Sobota je na svoji seji, ki je bila dne 25. septembra2008 obravnaval osnutek predmetnega odloka. V I. obravnavi je bil osnuteksprejet pod pogojem, da se odlok dopolni in sicer pri pripravi odloka za drugo obravnavomora predlagatelj upoštevati naslednje predloge:10. člen odloka se dopolni tako, da se opredeli faznost gradnje, in sicer: gradnja sebo izvajala v dveh fazah:• v prvi fazi se lahko maksimalno zgradita dva objekta,• druga faza se lahko izvede šele po izvedbi dodatnega cestnega priključka, kini vezan na Lendavsko ulico;• do druge obravnave se naj nakaže nekaj dodatnih možnosti navezave cestnegaprometa na drugo cestno infrastrukturo;• odlok se naj v tekstualnem in grafi čnem delu dopolni tako, da se predvidimožnost vključitve športnih igrišč;• odlok se naj dopolni tako, da se naj prouči možnost priključitve na obstoječomestno kotlovnico za celoten kompleks predvidene gradnje;• prouči se naj možnost izvedbe skupne garaže za več objektov znotraj tegakompleksa.Sprejeta so bila tudi stališča do podanih pripomb.STALIŠČA DO POSREDOVANIH PRIPOMB IZ JAVNE RAZGRNITVE IN JAVNE OBRAVNAVENA RAZGRNJENI OSNUTEKNa naslov Mestne občine Murska Sobota je v predpisanem roku bilo prejetih pet pisnihpripomb, na javni obravnavi pa so bile podane še ustne pripombe na zapisnik.V knjigi pripomb ob razgrnjenem gradivu ni bilo zapisanih pripomb.V nadaljevanju so v tabeli natančno zapisane vse pripombe in pobude. Zaradi večinomavsebinsko enakih pripomb, pa so stališča podana kot skupni odgovor.POVZETEK PISNIH PRIPOMB PREJETIH PO POŠTIMestna četrt Ledava, sklep sveta MČ Ledava s 16. seje:• predlagajo, da se izvede javni razpis za izvedbo pridobitve rešitev večih projektantskihhiš za celo razširjeno območje Lendavske sever;• ob blokih se naj predvidijo tudi ureditve kvalitetne prometne povezave, parkirnihpovršin in drugih površin (igrišča, zelenice….).• ne strinjajo se, da se sprejema ZN za ožje območje;• obravnava se naj širše območje, kjer se bo reševala celovito tudi problematikaprometa ter komunalne in druge infrastrukture;• predlagajo izvedbo javnega razpisa za izbor najboljše rešitve za območje odKopališke, Grajske, Lendavske ulice do Ledave in po njej do čistilne naprave innazaj protivodno po Puconskem potoku vse do Kopališke ulic;• obstoječe naselje že sedaj nima ustreznih bivalnih pogojev (parkirišča, cestnainfrastruktura, igrišča, zelene površine,……), novih 440 stanovanj bo stanješe poslabšalo, zato menijo, da mora biti rešena prometna ter komunalna indruga infrastruktura.| oktober 200818

JAVNE OBJAVELastniki stanovanj blokovskega naselja, Lendavska 37c:• podajajo grafi čno prilogo z vrisanim idejnim predlogom ureditve povezovalnihpoti in cest za omenjeno območje z namenom razbremenitve gostote cestnegaprometa glavne Lendavske ulice• zaradi gradnje novi enajstih blokov s cca. 1500 stanovanji bo cestni prometše gostejši;• tako za ureditev prometa predlaga sledeče: pred trgovino TUŠ se naj zgradimanjše krožišče (po avstrijskem modelu), v krožišče samo pa se naj zgradivodomet; na to krožišče bi se vezale nove ceste ob potoku Mali Dobel tj. mimoVrtnarije na Kopališko ul., potem bi se izvedla povezava –severni preboj prekoreke Ledave na novo cesto na severnem bregu Ledave, ta pa bi se navezalana Kopališko ulico za mostom; zgradila bi se naj tudi povezovalna cesta mimotrgovine HURA na Lendavski na novo zgrajeni most na Ledavi do Ledavskeganaselja v Murski Soboti.• v celem območju je potrebno umestiti ustrezno število manjkajočih parkirišč;• na izgradnjo blokovskega naselja na območju bivše mesne industrije Pomurkanimajo pripomb.FISA nepremičnine d.o.o.:• navajajo, da vsebinskih pripomb na podane rešitve nimajo;• pozdravljajo namero investitorja, da se odloča za stanovanjsko gradnjo;• pripombo pa podajajo glede ureditev novih prometnic do obravnavanega kompleksa,ter ureditev prometnic širšega kompleksa, parkirnih površin in ostalihzunanjih površin kot so zelenice, igrišča, sprehajališča, počivališča, itd., karpo njihovem mnenju v okolici obstoječih večstanovanjskih blokov ni ustreznourejeno;• menijo, da je potrebno k prostorskim rešitvam pristopiti celovito in, da se bodole tako lahko popravile napake, ki so bile storjene v preteklosti;• predlagajo, da MOMS v najkrajšem možnem času začne postopek za sprejemOPPN za celotno območje Lendavska severAtelje za raziskave prostorskih sistemov – ARPS, Ivica Bošnjaković s.p.:• navaja, da je območje izjemno občutljivo glede prometne zasičenosti in koncentracijeprebivalstva;• predvidena prometna povezava med lendavskimi bloki in Elektro s povezavodo TUŠ trgovine dodatno povečuje že tako prisoten prometni kaos, zato je takapovezava absolutno nesmiselna;• predlaga komunikacijsko povezavo od Kopališke ulice mimo Vrtnarije, brezpovezave na obstoječo cestno povezavo vzhodno od lendavskih blokov, pri tembo najbrž potrebna širitev Kopališke ulice;• umestitve objektov v prostor ne sledijo osnovnim postulatom urbanističnestroke;• predlagajo povsem drugačno rešitev, čeprav to lahko pomeni povsem zmanjšanokapaciteto – število stanovanj;• predlaga, da se postopek vrne v začetno fazo in zahteva od pobudnika, dapridobi relevantno osnovo za izdelavo OPPN tako, da se izvede pozivni natečaj,ki bo ustrezno honoriran;• pripominja še, da v tem procesu morata sodelovati tako pobudnik – investitorin občina predvsem glede povezave kompleksa s Kopališko ulico;Odgovor mestne upraveV pripombah je bilo podanih večina povsem enakih pobud in sicer, da naj občinaprične z aktivnostmi za sprejetje novega prostorskega akta, ki bi obravnaval celovitoprostorsko ureditev za območje, ki leži na severni strani od Lendavske ulice vMurski Soboti.Za to območje sta v veljavi Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za območje»Lendavska-sever« v Murski Soboti (Uradne objave pomurskih občin, št. 9/1990) inOdlok o spremembah odloka o sprejetju zazidalnega načrta za območje Lendavskaseverv Murski Soboti (Uradni list RS, št. 45/1997). Dejansko sta prostorska akta žestara in več ne sledita današnjim razmeram ter ju bo potrebno nadomestiti z novimObčinskim podrobnim prostorskim načrtom (OPPN).Za del območja se na pobudo investitorja že pripravlja sprememba veljavnih aktovin sicer samo za območje Pomurke, ki je tudi v lasti investitorja. Dinamika izgradnjeenajstih stanovanjskih blokov je predvidena v desetih do petnajstih letih.Kar pa se tiče preostalega območja severno od Lendavske ulice, ki ga defi nirajoveljavni zazidalni načrti, in tudi za širše območje, Mestna občina Murska Sobotapripravlja vse potrebno za izvedbo urbanističnih delavnic za pridobitev optimalneprostorske ureditve tega območja, na podlagi tega pa bo izvedla postopek izdelaveObčinskega podrobnega prostorskega načrta -OPPN. V tem aktu bo poleg drugihdoločb, vsekakor morala biti tudi določena nova prometna, komunalna in drugapotrebna infrastruktura, s parkirišči in zunanjimi ureditvami.V območje obdelave nameravamo vključiti tudi območje sedanje vojašnice, vrtnarijeter tudi območje tik ob Ledavi, katero pa je danes še vedno v območju kmetijskihzemljišč. S strani Ministrstva za obrambo pričakujemo natančnejše opredelitve gledeaktivnosti za preselitev vojašnice na novo lokacijo. Za spremembo kmetijskega zemljiščav stavbno pa tudi že poteka v skladu z Zakonom o prostorskem načrtovanjuizdelava strateškega prostorskega akta, to je Občinskega prostorskega načrta (OPN).Osnutek je izdelan in je bil posredovan na Ministrstvo za okolje in prostor. Trenutnoje v fazi pridobivanja smernic, ki pa jih morajo podati vsi resorji na državnem nivoju.Akt bo imel strateški del in izvedbeni del. Izdelan bo tudi urbanistični načrt mesta zneposredno okolico. V tem aktu bodo nakazane tudi možnosti za umestitev novegacestnega omrežja, ki bo razbremenilo Lendavsko ulico in, ki bo potekalo severnood Lendavske ulice in se bo lahko priključilo tudi na severno obvozno cesto, ki bopovezovala celi obvozni cestni sistem mesta. Občinski prostorski načrt OPN bo tudijavno razgrnjen in dvofazno obravnavan na Mestnem svetu.Odgovor prostorskega načrtovalca, izdelovalca osnutka spremembin dopolnitev zazidalnega načrta - PROJEKTIVNI BIROLAZAR d.o.o.PREDLOGI ZA RAZŠIRITEV OBMOČJA OBDELAVE ZAZIDALNEGA NAČRTA NA CELOTNOOBMOČJE LENDAVSKA SEVER IN, DA SE VKLJUČI V REŠEVANJE TUDI PROMETNAPROBLEMATIKA CELOTNEGA SEVERNEGA DELA MESTA MURSKA SOBOTA.Naročnik predmetne spremembe zazidalnega načrta za del območja Lendavskasever je podjetje Gomboc gradbeni inženiring d.o.o., ki je lastnik parcel, za katerese sprejema sprememba zazidalnega načrta.Strinjamo se, da bi bilo ustrezno sprejemati spremembo zazidalnega načrta za celotnoobmočje Lendavska sever in hkrati reševati tudi prometne zagate tega delamesta z navezavami na prometne sisteme mesta.Za takšno celostno reševanje območja, bo potrebno najprej najti ustrezne strokovneodgovore glede razvoja prometnega sistema mesta. V ta namen je potrebno dokončnodomisliti sistem obvoznic mesta. Vse to so projekti, ki zahtevajo daljši časnačrtovanja in širše razprave ter interdisciplinarne strokovne analize strokovnjakovrazličnih področij. Vsekakor se morajo ti postopki, ki so se deloma že začeli (izdelaneso določene študije in idejne zasnove obvoznic mesta) čim prej nadaljevati.Ker pa bodo vsi ti postopki trajali dalj časa, se nam zdi v tem primeru strokovnopravilno, da se obravnavano območje obravnava prednostno. Obravnavano območjeje že zaradi svoje pretekle funkcije in tudi trenutnega lastništva natančno defi nirano.Jasno je tudi določeno, da se to območje nameni gradnji večstanovanjskih objektov.K temu so usmerjeni vsi veljavni prostorski akti mesta občine, s tem se strinja tudistrokovna javnost in nenazadnje na samo funkcijo območja ni bilo izrečenih nobenihpripomb v času javne razgrnitve in na javni razpravi o predmetni spremembizazidalnega načrta. Ker se pa zavedamo, da je obravnavano območje, na kateremse predvideva blokovska gradnja, samo del širšega območja Lendavska sever inker bodoče prometne povezave tega območja še niso dokončno determinirane, jezasnova prometne ureditve znotraj območja in razporeditev objektov predvidenatako, da bo možno območje vključiti v bodoči prometni sistem ne glede na to, kakšnebodo bodoče prometne ureditve. Preko območja je predvidena osrednja prometna19 oktober 2008 |

KULTURALetošnjo večernico soodnesle VraneAleksandra GrahV Murski Soboti so tudi letos podelilivečernico za najboljše izvirno slovenskootroško in mladinsko leposlovnodelo. Letos je žirijo najbolje prepričalErvin Fritz s svojo pesniško zbirkoVrane. Večernico mu je v grajski dvoraniizročil direktor in odgovorni urednikVečera, Uroš Skuhala.Na vsakoletnem srečanju slovenskihmladinskih pisateljev Okobesede predstavlja posebno mestodan, ko se podeli večernica. Letosse je po enajstih letih druženj srečanasmehnila Ervinu Fritzu, kije nagrajen za otroško pesniškozbirko Vrane. Vse zbrane je šepred začetkom uradne podelitveprestižne nagrade čakalo presenečenje.Igralec Vlado Novak jenastopil z monodramo: Govormalemu človeku. Po bučnemaplavzu publike je svoj nastoppričel z zanimivo mislijo – Kajploskaš, človek, če ne veš, kaj tečaka … Dodobra razgreta publikaje nato dočakala razglasitevzmagovalca. Še pred uradno podelitvijoje zbrane nagovoril predsednikkomisije Tone Partljič, kije povedal, da je imela žirija letosizjemno težko delo. Letos sopoleg Fritza bili nominirani šeAndrej Predin za delo Na zelenovejo, Andrej Rozman - Roza zaKako je Oskar postal detektiv,Anja Štefan za zgodbo Štiri črnemravljice in Dim Zupan za deloHektor in mala šola. Izbor je bilizjemno pester in kakovosten, avseeno je pesniška zbirka imelanekaj več. Partljič je še povedal,da je žirijo prepričal tudi znanpesniški motiv v slovenski lirikiza odrasle in otroke. NagrajeniErvin Fritz je po podelitvi večernicerazmišljal:»Rad bi spomnil, da večernica niedina nagrada za mladinsko literaturo,društvo pisateljev je letospodelilo tudi desetnico, kjer smokonkurirali tako rekoč isti avtorji.Rad bi povedal, da je tako tudis knjigami, z navdihom in literaturo.Tukaj ni mogoče meriti sštoparico, in tako lahko v določenemtrenutku prevlada določenatema in spet drugič malo drugačnodelo. Ni pa rečeno, da jetisto, kar je bilo prvo, zares nekajoprijemljivo najboljšega. Če sedotaknem svoje pesniške zbirke,lahko povem, da so slovenskevrane zelo znane in bodo tiste izmoje knjige znane še malo bolj.Moje vrane so nastale tudi kotrezultat želje, da bi tudi otrocivzljubili tudi ta in še marsikateradruga bitja.«V pesniški zbirki Vrane bodomladi bralci našli 30 pesmi, ki spridom izkoriščajo znan pesniškimotiv, ki pa bo seveda lahko tudinavdih za premišljevanje ali pa zanehotne vzgojne učinke.Narečje ohranja manjšinoDr. Zinka Zorko: »Danes je prekmurščinaposeben arhaični relikt.«Predavateljica se ukvarja s proučevanjemzgodovine slovenskegajezika in narečij, še posebejjo zanimajo koroške, štajerskein panonske narečne skupine.Proučuje tudi dialektizme piscev,ki pišejo na teh govornih področjih,in hišna imena na severnijezikovni meji. V zadnjem časusi še posebej prizadeva poimenovanjekrajev približati govorici.Med drugim je povedala, da jeglavna posebnost prekmurščineje v tem, da ohranja najstarejše,temeljne razvojne značilnosti stareslovenščine, torej slovenščinepo naselitvi (po letu 600, 700).Ohranila je zlasti tiste tipičnestrukturne lastnosti, ki so se vdrugih narečjih morebiti razvijaledrugače, kaže pa tudi nato, da so jugovzhod slovenskegaprostora naseljevala druga plemenakot severozahod, Koroškoali pa Primorsko, in to je prekmurščinaohranila iz praslovanščinepreko stare slovanščine doslovenščine.»Prekmurca se najlažje prepoznapo posebni besedni in stavčnimelodiji. Glede na to, da so kratkivokali lahko sredi besede, jeta melodija izjemno prijetna zauho. Se pa pozna tudi po tem, danekateri samoglasniki odstopajood knjižne norme in so drugačni,kar je tudi opazno« je številnimprisotnim na predavanju o prekmurščinipojasnila dr. Zorkova.| oktober 200822

Pretresljiva dokumentarna razstavaTo ni otroška igraKULTURABrigita BavčarOtroci med holokavstom – ustvarjalnostin igra je podnaslov in vsebinamednarodne razstave, ki jo je v razstaviščuPokrajinskega muzeja v MurskiSoboti napovedala direktorica MetkaFujs, odprl pa dr. Marjan Toš.Čompe nasoboškem odruV sredo zvečer je v grajski dvorani vMurski Soboti nastopila in navdušilapriljubljena slovenska igralsko-muzikantskašesterica Čompe, pod vodstvomigralca, harmonikarja in pevcaJaneza Škofa.Brigita BavčarGlasbeniki z imenom ČOMPE(kar je narečni izraz za krompir) sose predstavili tudi s skladbo Repa,ker se pač krompir rad druži z repo,kot je duhovito pojasnjeval povezovalec.In poimensko predstavilzasedbo: Silvo Zupančič – kitara,Neža Zinaić – violina, MarjanaStanič – bobni/tolkala, ŽigaSaksida – alt/bariton saksofon,Breda Krumpak – alt saksofon, kije navdušila s svojim programom.Predvsem pa z različnimi govoricami,ki jih vsak posamezni členskupine nosi v sebi in združuje vsvoji interpretaciji. Pa naj bo to sŠkofovim krakanjem vran v skladbiVrana ali tuljenjem luni ter nažiganjemčompovske glasbe, kot smojo doživeli udeleženci koncerta vmurskosoboški grajski dvorani.Za iskren aplavz pa bili po programupriredb uglasbljenih tekstovDaneta Zajca, Milana Jesiha,Edvarda Kocbeka in AndrejaRozmana Roze bili nagrajeni še sčloveško ribico, ki je v sklepni pesmistrnila stereotip slovenstva.Antonu Buzetijumednarodna nagradaZnani pomurski karikaturist AntonBuzeti iz Bakovcev, kjer je učitelj likovnevzgoje na tamkajšnji devetletki,kot pedagog umetnostne vzgoje papredava tudi na Biotehniški in zdravstvenisrednji šoli v Rakičanu, je namednarodnem tekmovanju karikaturistovturške zveze karikaturistov naturškem delu Cipra osvojil prvo mestoin zlato medaljo.Vodja sinagoge v Mariboru, kije razstavo pripravil skupaj zMuzejem novejše zgodovine izLjubljane in mursko soboškimmuzejem, v okviru obsežnegaprojekta spominskega centraYad Vashen iz Izraela, je v svojemdaljšem nagovoru na otvoritviizpostavil tragedijo naroda inpoložaja, v katerem so se znašliotroštva oropani otroci.Na razstavi v soboškem graduso na ogled dokumenti o otrocihmed holokavstom, njihovaustvarjalnost in igra ter presunljivepodobe. Od šestih milijonovJudov, umorjenih med holokavstom,je bilo približno milijonin pol otrok. Število preživelihje bilo le nekaj nad tisoč, včasu nacističnega genocida paso se skrivali po podstrešjih, vkleteh in bunkerjih ter celo vkanalizaciji.Največji judovski geti so bili vVaršavi in Terezinu. V slednjemso samo od leta 1942 do 1944deportirali 13.000 otrok in jihvečino poslali v uničevalna taborišča.Judovski otroci pa soprihajali tudi iz drugih okolij inholokavst, ki je nasilno prekinilnjihovo otroštvo, ne bi smel bitipozabljen, je bilo slišati na otvoritvirazstave.Pretresljiva razstava z naslovomTo ni otroška igra, bo v razstaviščuPokrajinskega muzejaMurska Sobota, na ogled do 30.novembra 2008.Geza GrabarKarikaturisti z vsega sveta so najavnem natečaju sodelovali s karikaturamina temo oljka, oljčnoolje in oljčna vejica, AntonBuzeti pa je komisijo prepričals karikaturo, s katero mož inžena oljke otepata s pomočjopreprostega stroja – ovna. Lepodobo velike bele ovce je trebanarisati na deblo oljke …Avtor nagrajene karikature,Anton Buzeti je dejal, da jebil nad novico zelo presenečen,tembolj, ker o oljki kottradicionalni obmorski oljnicine ve veliko, pa tudi političnekarikature na temo oljčne vejicekot simbol miru so bile žeizčrpane.Očitno pa je s tradicionalnimvidikom karikature mednarodnokomisijo prepričal, zato jeuspeha še toliko bolj vesel.23 oktober 2008 |

KULTURAV Murski Soboti kmalu AKULTURfestival ekologije, kulture in dediščineV Mestni občini Murska Sobota se nadaljujetradicija festivalov, ki bogatijodogajanje v občini. Tako bo 17. in 18.oktobra potekal prvi festival AKULTUR,ki bo zajemal področje ekologije, kulturein dediščine.Festival bo potekal v murskosoboškemgradu, kjer se bodozvrstili številna predavanja, projekcijein koncerti. Prvi dan sebo pričel z odprtjem festivalain projekcijo filma Prekmurje:preko meglic, ki tematizira inproblematizira romantizacijoprekmurske pokrajine ter obenemželi predstaviti tudi boljurbani vidik Prekmurja. Zatembodo odprli tudi Sodobni muzej,kjer bodo razstavljene fotografijena temo okoljske problematike,inštalacije iz odpadnih materialovin kolekcija oblačil iz lana terkonoplje, ki je sicer posvečenaMurinim delavkam. Sledila bodopredavanja o pomenu reke Murekot vira življenja, predstavitevprojekta Biomura, predavanje natemo identitet in mej na primeruporabskih Slovencev. Zvečer boše koncert urbanega raperskegadueta Stekli psi. Drugi dan bo navrsti voden ogled po Sodobnemmuzeju. Zvrstila se bodo tri predavanjana temo povezanosti prekmurskihlončarjev s Plečnikom,ogroženosti vodnih in obvodnihhabitatov na območju Pomurjain uporabo konoplje ter lana. Vkoncertnem večeru se bo predstavilkolektiv glasbenikov, združenihpod imenom Miha Györekprojekt. Elektronskim zvokomKleemarja z zasedbo Därectalchexpa bo pariral Dan Kolarič nacimbalah. Organizatorji želijos festivalom doseči, da se tradicionalnorazumevanje dediščinevrže iz okvirov časa in prostora.Dediščina namreč ni le preteklostanje, ki se ga v praksi največkratuporablja za raznorazne romanticizmein folklorizme, temveč sejo da s sedanjostjo povezati nazelo uporabne načine, in to brezizumljanja tradicij. Festival boosveščal javnost z ekološkim tonomin razbijal novodobne miteo konoplji, estetiki in še čem.Laura Korčulanin, vodja projekta,sicer pa študentka etnologije inantropologije| oktober 200824

Oto Pestner praznovaltudi v Murski Soboti Tanja ZrinskiKULTURARazstava slovenskihevangeličanskih cerkva Geza GrabarOto Pestner je v sklopu svojejubilejne turneje po Sloveniji, skatero praznuje 40-letnico svojegaglasbenega delovanja, nastopiltudi v Kinu Park v MurskiSoboti. Na turneji ga je spremljalkvartet odličnih glasbenikov, kiga sestavljajo Aleš Avbelj, RatkoDivjak, Blaž Jurjevič in KlemenSmolej, ki so člani Big BandaRTV Slovenija. »Ob 40. obletnicisvoje glasbene kariere semsi želel med drugim ponovnostopiti na oder ob zvokih velikegaorkestra. Ta želja se mi letosuresničuje,« je povedal Oto.Skoraj polna dvorana navdušenihposlušalcev se je dodobra ogrelaže ob uvodni pesmi Vse je lepše,ker te ljubim. Na koncertuse je legenda slovenske zabavneglasbe v dobri uri predstavil ssvojimi največjimi zimzelenimiuspešnicami, ki se jih spomnimoše iz časov, ko je nastopal nafestivalih Slovenske popevke terz New Swing Quartetom. OtoPestner je v svoji glasbeni karieriposnel več kot 40 solističnih albumovter sodeloval z različnimiznanimi glasbenimi imeni. Bil jetudi umetniški vodja New SwingQuarteta, s katerim je posnel 40zgoščenk z gospeli in spirituali,nazadnje pa se je posvetil solističnikarieri.Sobočanec Ernest Bransberger, ljubiteljskislikar, sicer član LIKOS-a inLikovne sekcije Mozaik Društva upokojencevMurska Sobota, si je letos,ko po vsej Sloveniji in tujini potekaniz prireditev ob 500. obletnici rojstvaPrimoža Trubarja, omislil svojevrstnorazstavo.V prostorih Pokrajinske in študijskeknjižnice v Murski Soboti jenamreč odprl razstavo na platnonarisanih slik vseh 15 evangeličanskihcerkva na Slovenskem.Umetnik je pri tem uporabilrazlične tehnike in barve. Gre začudovito slike cerkva v MurskiSoboti, Ljubljani, Apačah,Bodoncih, Domanjševcih,Gornjih Slavečih, GornjihPetrovcih, Hodošu, Križevcih vPrekmurju, Lendavi, Mariboru,Puconci in Selu na Goričkem.27 oktober 2008 |

KULTURAGostovanje Prekmurske godbe Bakovciv IngolstadtuNa pot smo se odpravili v petek,26. septembra, v zgodnjih jutranjihurah in prispeli v Ingolstadtokrog poldneva. Po namestitvi vprenočišču smo si ogledali staromestno jedro z znamenitostmi inreko Donavo, nato pa smo se pripraviliza nastop na tamkajšnjemJesenskem festivalu.Pred nastopom nas je v mestnihiši sprejel in pozdravil nadžupandr. Alfred Lehmann, ki smomu zaigrali prvo koračnico. Natosmo godbeniki in mažoretke sodelovaliv povorki skozi mestoob bučnem pozdravu množiceobiskovalcev do prireditvenegaprostora in zaigrali še v šotoru.Naslednji dan smo dvakratnastopili pred mestno hišo vIngolstadtu. Po nastopih smo siRoman Balažicše ogledali tovarno avtomobilovAudi, kjer so pripravili dan odprtihvrat.Za vse, še posebej pa mlade članeje bilo to enkratno doživetje, sajse poleg ogleda znamenitosti innastopov stkejo tudi globlje prijateljskevezi med člani društva,kar pomembno vpliva na nadaljnjedelovanje društva.Prekmurska godba Bakovci je skupajs svojo mažoretno skupino gostovalain nastopila v pobratenem mestuMurske Sobote, to je mesto Ingolstadtv Nemčiji.Komedija Čaj za dvev Domu starejših RakičanBiserna porokazakoncev KuzmičGeza GrabarKomično predstavo TonetaPartljiča, v kateri se skriva velikoresnic iz vsakdanjega življenja,zlasti v položaju in odnosu dostarejših, je režiral Andrej Rus,zaigrali pa so Nada Hercan, SonjaKolbl, Štefan Lopert, RomanaDervarič, Zdenka Kuzmič,Drago Titan in Dejan Pintarič– Matjašec. Kot nam je dejalaKolblova, so vsi v predstavo vložiliveliko svojega prostega časain se trudili po svojih najboljšihmočeh z namenom, da obogatijodomsko življenje in popestrijodruženje stanovalcev, svojcev inzaposlenih.Premierno so veseloigro odigraliza stanovalce, njihove svojcein zaposlene v domu. Izjemenodziv jih je spodbudil, da so jodoslej po Pomurju uprizorili žetridesetkrat.Geza GrabarV prejšnji številki smo pisali odveh bisernih porokah v našiobčini: poleg zakoncev Papič izBakovcev tudi o zakoncih Francuin Lojzki Kuzmič iz Rakičana.Kot smo poročali, sta natankopo 60 letih ta dogodek zaznamovalav cerkvi sv. Nikolaja vMurski Soboti, pri čemer jimaje zahvalno mašo daroval tedanjižupnik murskosoboške stolnežupnije Martin Horvat. Zakoncasta sprva živela v Ljubljani, zaradislužbe na Srednji kmetijski šolipa sta se preselila v Rakičan, kjerživita še danes.Ker je zaradi oglasov izostala fotografijajubilantov, jo objavljamov tej številki.| oktober 200828

Varovanci domarezali cvetjeAKTUALNOV Domu starejših Rakičan vse več pozornostinamenjajo vključenosti varovancevv okolje, od koder prihajajo.Tako je nedavno v okviru terapevtsko-delovneterapije 12 varovancevz domskim kombijem inpod vodstvom delovne terapevtkeSonje Kolbl obiskalo kmetijoČolig v Trnju ter se tam seznanilos pripravo cvetja vrste tagetesza izdelovanje zdravila. Čepravsta jim gostitelja Marija in Štefanželela le pokazati tehniko pripravete surovine za zdravilo, so segostje z doma hitro priključiliopravilu in niso odnehali vse dotlej,dokler delo ni bilo v celotiopravljeno.Marija Ozvatič iz Bakovcev je med pobiranjem krompirja ugotovila,da je narava poigrala in ji podarila »krompirjeve« račke.Priletna Šarika Horvat kljub svojim letom skrbi za svojo hišoin vrt, ki je v cvetju.29 oktober 2008 |

ŠPORTSedmi Bakovskiin Soboški tekGeza Grabaršole in drugih mladih tekačev, sajso bili tekaške kategorije za mladeodprte. Po srednješolskem tekuje sledil osrednji članski tek.Med 36 člani je bil na 6 kmnajhitrejši nekdanji učenec šoleDavor Gregorinčič (AK Panvita),med 19 članicami pa je na 4 kmzmago slavila Katja Vrdjuka, pravtako članica murskosoboškegaatletskega kluba.Mladi atleti Panvite so bili najboljšitudi v večini otroških tekov.V okviru Bakovskega teka jebilo sklepno dejanje Tek parov, kiima v tem kraju že več kot 30-letnotradicijo.Prireditelji tradicionalnega Bakovskegateka za pokal Murafi na – tamkajšnjaosnovna šola, društvo Partizan indruštvo za telesno vzgojo, so bili zudeležbo zlasti v mlajših kategorijahzelo zadovoljni, nekoliko manj pa zudeležbo odraslih.Šola je v dopoldanskih urah naprireditvenem prostoru za vseučence matične šole in podružničnoiz Dokležovja pripravilašportni dan z glavnim poudarkom– tekom oziroma krosom.,na katerem se je zbralo in na progah,dolgih od 250 do 900 m,pomerilo več kot 300 učencevŠportna zveza Murska Sobota inZdruženje atletskih sodnikov MurskaSobota sta pod pokroviteljstvomMestne občine Murska Sobota sSoboškim tekom pripravila zelo razgibanoin za vse starostne skupinezanimivo aktivno športno popoldne.Pri teniških igriščih v športnemparku Fazanerija so se odvijale številnešportne aktivnosti: planinciso se podali na 8 km dolgi pohodokrog Murske Sobote, enakoljubitelji nordijske hoje, največpozornosti pa je bilo namenjenetekaškim preizkušnjam.Z namenom promocije in skrbistaršev za športno aktivnost vdružini je bil tudi letos na sporeduTek očkov, osrednja tekaškaprireditev VII. Soboški tek paje veljal za točkovanje v okvirupomurskega pokala in mednarodnegapokala treh dežel CERRCup, posebej pa so bili razvrščenitudi tekmovalci Ministrstva zanotranje zadeve in policije.V tekmovalnem delu je med 67tekmovalci na 10 km dolgi progizmagal David Rihtarič (ŠDSeverovzhod, Murska Sobota),šesti je bil Endre Gönter (AKPanvita), sedmi pa SobočanBoris Kaučič, ki tekmuje za TSRadenska. Med 20 tekmovalkami,ki so morale premagati 8-kilometrskoprogo, je slavila SimonaGomboc iz Ivanovcev, tretja jebila Valentina Jerič (AK Panvita).V skoraj vseh mlajših kategorijahso prav tako prevladovali tekmovalcimurskosoboškega atletskegakluba, v kategoriji veterank pavelja izpostaviti tudi Olgo FlisarHolcman s Kroga, ki je osvojila 3.mesto, Sonja Gomboc iz MurskeSobote je bila med članicami B5., Štefan Buzeti iz Bakovcev papri veteranih 4.| oktober 200830

Mladi murskosoboški rokoborciekipni državni prvakiŠPORTKarlo VrataričV organizaciji Rokoborskegakluba Poljčane je v začetku oktobrapotekalo ekipno državnoprvenstvo v rokoborbi v grškorimskemslogu za dečke. Velikuspeh so z naslovom prvakov doseglimladi rokoborci iz MurskeSobote.Državno prvenstvo je potekalov športni dvorani v Poljčanah,izjemen uspeh pa so z naslovomekipnih državnih prvakov doseglirokoborci iz Murske Sobote. IzRD Sobota so prva mesta zasedliJan Horvat (do 29 kg), DanielKočar (do 35 kg), Alen Gerendaj(do 38 kg), Jure Koudila (do 53kg) in Mitja Sečko (do 73 kg),na stopničke pa so se uvrstili šeTimi Gumilar, Aljaž Zadravec,Simon Kreslin, Sandi Klar,Mihael Pojbič, Marko Kreslinin Jure Petovar. Z nastopi mladihrokoborcev je bil pozitivnopresenečen njihov trener RadeBačič. Dejal je, da je z doseženimzelo zadovoljen in da se bo formaše stopnjevala, saj bodo sedajnamenili več časa sami tehnikiin raznim taktičnim situacijam.Seveda so z naslovom ekipnihdržavnih prvakov v murskosoboškemdruštvu zelo zadovoljni,saj ni več bojazni za prihodnostrokoborbe v Murski Soboti.Vrstni red:1. mesto: RD SOBOTA, 60 točk;2. mesto: RD Herkul, 38 točk;3. mesto: RK Poljčane, 30 točk;sledijo: RK Lenart, KD Finančnatočka (Ljutomer), ŠD Špartane,ŠD Razvanje.Aleš Zver in Anja Benkodržavna prvakaPonovno lahko poročamo o izjemnihuspehih mladih atletinj in atletov AKPanvita iz Murske Sobote.Na državnem pionirskem prvenstvuza starostne skupine U12, U 14 in U 16 v Kopru, kjerse je v deževnem in vetrovnemvremenu za naslove najboljšihpotegovalo več kot 400 mladihatletov in atletinj iz 35 slovenskihklubov, je nastopila tudi 35-članskazasedba murskosoboškegaatletskega kluba in se ponovnoizjemno odrezala.Mladi pomurski športniki sonamreč osvojili tri zlate ter podve srebrni in bronasti medaljiter številne ostale visoke uvrstitvein nove osebne rekorde.Med njimi sta najbolj izstopalaAleš Zver, ki je pri pionirjih U16 na 1.000 in 3.000 metrov zosebnima rekordoma (2:40,99oziroma 9:34,83) osvojil naslovadržavnega prvaka; podoben podvigje uspel tudi Anji Benko, kije prav tako z osebnim rekordom3:08,87 postala najboljša v državiv konkurenci pionirk U 14.Srebrni medalji med pionirjiU 12 sta pripadli tudi MatejuHariju v mestu žogice in moškipionirski štafeti U 12 na 4 x 200m. V njej so tekli Luka Žerjav,Marko Horvat, Kristjan Lukačin Nino Celec.Dve bronasti medalji je na 1.000in 2.000 metrov osvojila UrškaMartinec (U 16).V slovenski atletski pionirskireprezentanci, ki je v Pulju naHrvaškem nastopila v troboju pionirskihreprezentanc Slovenije,Hrvaške in Madžarske, so nastopilitudi trije člani murskosoboškegaatletskega kluba – Aleš Zver,Ines Horvat in Urška Martinec.Zver je v teku na 1.000 m osvojiltretje mesto, Martinčeva na2.000 m peto, Horvatova pa jekot članice štafete 4 x 100 mGeza Grabarosvojila prvo mesto.Zver je kot član reprezentancenastopil tudi na mednarodnihmladinskih igrah treh dežel –Slovenija, Avstrija in Italija vLignanu v Italiji ter v teku na1.500 m osvojil prvo mesto, sčimer je zabeležil svojo prvo večjomednarodno zmago.V slovenski atletski reprezentancimlajših članov v češkemLitomyselu pa so v troboju reprezentancSlovenije, Češke inMadžarske nastopili tudi nekateristarejši člani kluba. DavorGregorinčič je v teku na 1.500m osvojil četrto mesto, DavidHorvat je bil na 800 m peti,Štefan Maučec na 110 m z oviramiin Robi Kreft v skoku v daljinopa sta osvojila šesti mesti.31 oktober 2008 |

ŠPORTNapredek v vrstah Mure 05zaenkrat še ni videnKarlo VrataričMura 05 se še vedno nahaja pri dnulestvice in daleč od bojev za ponovnouvrstitev v prvo ligo. Za zdaj pretresljivihkadrovskih sprememb še ni bilo,a se ob slabem nadaljevanju bržkoneobetajo tudi ti.Po devetih krogih druge slovenskenogometne lige je Mura 05 znajveč prejetimi zadetki med vsemimoštvi na skromnem osmemmestu, zato je nezadovoljstvovseh, ki jim Mura nekaj pomeni,povsem razumljivo. Z rezultati nizadovoljen niti novi predsednikMure 05 Ervin Kutoš, ki pravi:»Z rezultati v letošnji sezoni nisemniti malo zadovoljen, prevečje nihanj, slabih iger, posledičnopa ni točk, ki so najpomembnejše.Po mojem mnenju se težavaskriva v odnosu igralcev do treningovin iger v prvenstvu.«Nezadovoljstvo zaradi slabihrezultatov je moč čutiti tudimed igralci, kar potrjuje izjavakapetana Darjana Slavica, da nikakorne more biti zadovoljen sZa varno vožnjov cestnem prometupotekom letošnje sezone. In kjeje po njegovem mnenju glavnivzrok za slabe rezultate? »Mislim,da na slabe rezultate vpliva večdejavnikov, ne samo en. Od naskot ekipe se je pričakovalo več,prišle so tudi okrepitve. V časupriprav nismo postali ekipa, karje verjetno največji vzrok za slaberezultate. Problem najbrž niv upravi ali trenerju, pač pa vigralcih,« meni Slavic.Edina svetla točka v letošnji sezonije bilo pokalno tekmovanje,kjer so izpadli v tretjem krogutekmovanja proti Mariboru podobri igri, a žal podobno kot vprvenstvu z neizkoriščenimi priložnostmi.V začetku oktobra jepotekala seja upravnega odbora,na kateri so obravnavali finančnokonstrukcijo za sezono 2008/09,ki je pokrita skoraj stoodstotno,potem samo delovanje društva,poročili trenerja in direktorjater analizo, kateri igralci zadovoljujejopričakovanja in katerine. »Trener je povedal, da se nečuti odgovornega in da so odgovorniigralci, ki ne izpolnjujejonjegovih zahtev,« je povedalKutoš. Klub se je za sodelovanjuzahvalil Marku Gobcu, po tekmiproti Triglavu pa so se napovedovalenove spremembe v igralskemkadru, a je za zdaj ostalo le pribesedah.Že po porazu proti Šentjurju vzačetku septembra so odgovorninapovedali celo finančne ukrepe,ki so se tudi uresničili. Že zaavgust so bili igralci po pravilnikukaznovani za slabe rezultate,sprejeli pa so novi pravilnik, kibo omogočal še večje sankcije,tudi za september. »Igralcembomo premije po pogodbi zamesec september zmanjšali zatrideset odstotkov, počasi pa sebodo začele odvijati tudi kadrovskespremembe,« pravi Kutoš.O učinku sankcij kapetan Slavicdvomi: »Mislim, da bi ekipa moralanajprej razčistiti sama s saboin poiskati vzrok, šele nato bi bilev primeru nadaljevanja slabih rezultatovsankcije upravičene, čebi bila težava v neresnosti. A toni, saj smo posamezniki dali vseod sebe, zato so finančne kazninekoliko nepričakovane in se zazdaj niso izkazale za rešitev, vsajkratkoročno ne. Govorice o nešportnemživljenju, o čemer se velikogovori, ne držijo prav veliko.Težava ni v zasebnem življenju,ampak na igrišču.«Kje je vzrok za slabe rezultate,bodo morali poiskati znotrajkluba s pogovori; od uprave dostrokovnega vodstva pa prevladujemnenje, da so krivci pravigralci, ki imajo pogoje na ravniprve lige, tudi na finančnempodročju, ne dajo pa tega, kar seod njih pričakuje. »Drži, da seje osemdesetim odstotkom ekipeplača pred to sezono zvišala, polegtega so izplačila redna in nezamujajo, tako da se nimamo kajpritoževati. Pred prvenstvom jekazalo dosti bolje, dosegali smodobre rezultate in kazali napredek,česar pa nato v prvenstvo večni bilo. Vzroke je treba poiskatiznotraj kluba,« pravi Slavic.Geza GrabarV organizaciji Združenja šoferjev inavtomehanikov Murska Sobota terDruštva paraplegikov Prekmurja inPrlekije je bila na prometno-varnostnemcentru Španik na Noršinski uliciv Murski Soboti tudi letos organiziranaspretnostna vožnja.Tradicionalni avto-moto rally Vseza varnost v cestnem prometu so obprazniku Občine Moravske Toplicepripravili, tako da je bil cilj 12. prireditvepo več kot 50 prevoženihkilometrih, kjer so seveda motoristiin vozniki osebnih avtomobilovmorali predpisano pot prevoziti poprometnih predpisih, v Sebeborcih.Tam je 48 tekmovalcev in tekmovalkčakalo še pisno preverjanje poznavanjaprometnih predpisov in kotatrakcija tudi streljanje z zračno puško.Poudarek tekmovanja, kjer sov posebni kategoriji tekmovali tudiinvalidi paraplegiki, je bila sevedavarna vožnja v cestnem prometu.Vozniki osebnih avtomobilov termotornih koles z in brez prikoliceso tekmovali v dveh kategorijah – zmejno letnico izdelave 1975, paraplegikipa so na tem tekmovanjuimeli tudi odprto državno prvenstvo.Med motoristi brez bočne prikoliceoziroma motorji, izdelanimipred letom 1975, zato jih že uvrščamomed »veterane«, je bil iz mestneobčine najboljši Rudolf Kovač (5.),Bela Celec iz Černelavcev pa je bil8. Med motornimi kolesi s prikolico(veterani) je bil Karel Car (MurskaSobota) 3.V konkurenci osebnih avtomobilovvseh znamk je Daniel Vehab osvojil2., Janko Škrilec 5. in Franc Buzeti(vsi Murska Sobota) 6. mesto.V tekmovanju paraplegikov in tetraplegikovs posebej prilagojenimiosebnimi vozili – skupaj jih je bilokar 20, od tega tri ženske, je bil medparaplegiki Franc Borovnjak 3.,Andrej Klemenčič (oba iz MurskeSobote) 7., Bojan Ciman (Bakovci)10. in Jože Krenos (Murska Sobota)13.| oktober 200832

Poškodovana Natalijaspet obiskuje šoloAKTUALNOGeza GrabarV februarski številki Soboških novin inna Kanalu 10 TV Idea Murska Sobota,smo vam predstavili Natalijo Belec- takrat sedemletno živahno deklicoiz Šulincev na Goričkem, ki ji je usodentrenutek nepazljivosti spremenilživljenje.Avgusta lani je preživela hudoprometno nesrečo, v kateri jezaradi udarca v glavo izgubilaspomin, hudo poškodovana intakrat negibna pa je ostala celotnadesna stran njenega telesa.Z mamo Anito sta se po večkot enoletnem zdravljenju vrehabilitacijskem centru Soča vLjubljani, kjer sta preživljali delavnike,minuli konec tedna vrnilidomov. Ob tej priložnosti jo jeponovno obiskal župan Mestneobčine Murska Sobota AntonŠtihec s sodelavci, ponovno pa gaje spremljala še zmeraj najlepšaSlovenka Tadeja Ternar.Natalija je vidno okrevala, zopornico na desni nogi lahkospet sama hodi, celo poskoči,desna roka pa je žal ostala skorajnegibna. Sicer desničarka, se je vSoči naučila pisati in uporabljatilevo roko.Natalija je vztrajna in se trudinaprej, spet je začela hoditi všolo in kljub temu, da so njenivrstniki medtem že v tretjem razredu,se veseli novih prijateljevin zvedavo (znova) osvaja znanje.Županu Antonu Štihcu je veselopokazala slikanico z abecedo, kiji jo je podaril ravnatelj šole, inponosno poimenovala vse črkein prebrala prve zloge.Natalijo Belec so si zagotovo dobrozapomnili tudi vsi tisti, ki sona Ponovoletnem plesu v dobrodelniakciji z nakupom umetniškihdel pomurskih akademskihumetnikov, velikodušno darovaliza družino Belec. Oče Darko inmama Anita pravita, da so jimpodarjena sredstva zelo olajšalastisko, v kateri so se znašli, in seiskreno zahvaljujeta vsem, ki sojima v tej težki preizkušnji staliob strani.Natalija Belec v družbi s TadejoTernar in z darilom v rokah.33 oktober 2008 |

KRIŽANKANAGRADNA KRIŽANKARešitev prejšnje križanke vodoravno:PLATANOVEC, AEROLINIJA, MOIRA, ASTA, TN, ANI, LIN, IAN, IZBA,EVROPSKI, TT, TEDEN, LOKAR, MAKO, EPIKANT, EROTIKON, DVOCEVKA,FOTOROBOT, IME, MAOR, EPIK, ŽILETKA, BIL, KOP, TUL, KO, TREKING, TT,KAHNE, MAIER, RAO, NAČRT, OPRASKATI, LL, ORLEANS, AŽ, ALOJZIJ, SNET,ATENEC, ELANKA, TANA, TILČKA, CER, AT.Geslo križanke, svoje ime in priimek ter naslov nam pošljite do31. oktobra 2008 na naslov: Mestna občina Murska SobotaKardoševa 2, 9000 Murska Sobota, s pripisom: Za križankoGlasilo: SOBOŠKE NOVINE izdaja: MESTNI SVET ustanovitelj je Mestna občina MURSKASOBOTA, Kardoševa 2, 9000 Murska SobotaČlani izdajateljskega odbora: ANTON ŠTIHEC, JOŽE CASAR, mag. MARJAN GUJT,GEZA KIŠFALVI, NIKOLAJ MIRAN LANŠČAK, DARKO RUDAŠ, DAVOR ŠKORJANEC, DEZIDERŠOOŠ in DANIJELA ŽITEKNaslovnica: TANJA ZRINSKIOdgovorna urednica: BRIGITA BAVČARJezikovni pregled: RAJKO MARINIČOblikovanje: INQUA, d. o. o.Grafi čna priprava in tisk: TISKARNA KLAR, ANTON KLAR, s. p.Naklada: 7000 izvodovSOBOŠKE NOVINE prejemajo gospodinjstva v mestni občini 15. v mesecu, brezplačno.Nagrada, ki jo poklanja Turistična agencija Klas, je enodnevni izlet izaktualnega kataloga Turistične agencije Klas po lastni izbiri.Nagrajenka križanke iz prejšnje številke:(Žrebanje je bilo opravljeno v studiu TV Idea-Kanal 10,v petek, 3. oktobra 2008.)EVAMARIA STRNADLendavska ulica 459000 Murska Sobota| oktober 200834

SOBOŠKA BOLNIŠNICA DOBILA NOVI CT-APARATOM IN RETRAKTOR35 oktober 2008 |