Strategija razvoja Slovenije

UMAR5Strategija razvoja SlovenijeVsebinaVsebinaPovzetek 71. Vizija in cilji razvoja Slovenije 131.1. Zakaj nova strategija? 131.2. Razvojno izhodišče Slovenije 151.3. Štirje strateški cilji razvoja Slovenije 181.4. Razvojna vizija Slovenije 212. Pet razvojnih prioritet in akcijski naèrt 25Prva razvojna prioriteta.Konkurenčno gospodarstvo in hitrejša rast 25Druga razvojna prioriteta:Učinkovito ustvarjanje, dvosmerni pretok in uporaba znanja za gospodarskirazvoj in kakovostna delovna mesta 29Tretja razvojna prioriteta:Učinkovita in cenejša država 33Četrta razvojna prioriteta:Moderna socialna država in večja zaposlenost 37Peta razvojna prioriteta:Povezovanje ukrepov za doseganje trajnostnega razvoja 40Priloga: Uresnièljivost gospodarskega cilja strategije 47Proces priprave Strategije razvoja Slovenije 50

UMAR7Strategija razvoja SlovenijePovzetekPovzetekStrategija razvoja Slovenije (SRS) opredeljuje vizijo in cilje razvoja Slovenije terpet razvojnih prioritet z akcijskimi naèrti. V ospredju nove strategije je celovitablaginja vsakega posameznika ali posameznice. Zato se strategija ne osredotoèasamo na gospodarska vprašanja, temveè vkljuèuje socialna, okoljska, politièna inpravna ter kulturna razmerja. Zaradi takšne postavitve ciljev je SRS po svoji vsebinitudi strategija trajnostnega razvoja Slovenije, hkrati pa pomeni tudi prenos ciljevLizbonske strategije v nacionalno okolje, to je ob upoštevanju specifiènih razvojnihpriložnosti in zaostankov Slovenije.Štirje temeljni cilji razvoja Slovenije so:(i) Gospodarski razvojni cilj je v desetih letih preseèi povpreèno ravenekonomske razvitosti EU (merjeno z BDP na prebivalca v pariteti kupne moèi) inpoveèati zaposlenost v skladu s cilji Lizbonske strategije.(ii) Družbeni razvojni cilj je izboljšanje kakovosti življenja in blaginje vsehposameznic in posameznikov, merjene s kazalniki èlovekovega razvoja, socialnihtveganj in družbene povezanosti.(iii) Medgeneracijski in sonaravni razvojni cilj je uveljavljanje naèela trajnostikot temeljnega kakovostnega merila na vseh podroèjih razvoja, vkljuèno s ciljemtrajnostnega obnavljanja prebivalstva.(iv) Razvojni cilj Slovenije v mednarodnem okolju je, da bo s svojim razvojnimvzorcem, kulturno identiteto in angažiranim delovanjem v mednarodni skupnostipostala v svetu prepoznavna in ugledna država.Da bi Slovenija lahko dosegla te ambiciozne cilje, mora pripraviti in izvesti temeljitestrukturne reforme in spremeniti svoj dosedanji razvojni vzorec. Slovenija danes niveè tista nova država èlanica, ki najhitreje zmanjšuje razvojni zaostanek za EU.Zaradi poèasnosti sprememb je prièela izgubljati svojo globalno konkurenènost,dohitevajo in na posameznih podroèjih tudi prehitevajo nas nekatere druge tranzicijskedržave. Slovensko gospodarstvo je preveè regulirano, birokratizacija poslovnegaokolja omejuje podjetniški razvoj. Poèasno prestrukturiranje gospodarstva se kažev njegovi skromni inovativnosti, šibki podjetniški aktivnosti, ohranjanju visokegadeleža delovno intenzivne industrije, prenizki tehnološki zahtevnosti izvoza, poèasnirasti tržnih storitev in finanènega posredništva ter neuèinkovitem nemenjalnemsektorju gospodarstva. V tem okviru je omejujoè dejavnik tudi gospodarjenje sprostorom s strani javnega sektorja, ki ni prilagojeno dinamiènim zahtevam tržnegagospodarstva. Negativni demografski trendi, staranje prebivalstva in neprilagojenisocialni modeli lahko dolgoroèno ogrozijo tudi doseženo raven socialne blaginjeljudi. Slovenska država tudi ne uspeva dovolj aktivirati civilne družbe in jo povezativ ustvarjalno kooperativno omrežje.Nov slovenski razvojni model zato združuje pozitivne lastnosti evropskih modelovliberalnega gospodarstva in partnerske države, ki ustrezajo našim razvojnimsposobnostim in vrednotam. Èe želi Slovenija izboljšati svoj položaj in se uvrstitimed najbolj razvite države EU, mora bistveno izboljšati svojo globalnokonkurenènost. To pa zahteva bolj korenite strukturne reforme, ki bodo rešiletemeljne razvojne probleme in premagale odpore do hitrejših družbenih sprememb.

UMAR8Strategija razvoja SlovenijePovzetekNamesto dosedanjega gradualistiènega pristopa potrebujemo korenit reformni zasukk zagotavljanju veèje konkurenène sposobnosti in trajnostnega razvoja Slovenije.Zato moramo nadgraditi naš dosedanji razvojni model. Nova politièno ekonomskavizija Slovenije je socialno tržno gospodarstvo, ki bo povezalo bolj liberalno intržno gospodarstvo z bolj ekonomsko uèinkovito in prilagodljivo, toda socialnopartnersko državo.Dosedanjiregulacijaomejevalnorazvojni modelin birokratizacija trgovpodjetniško okoljerelativnazaprtost finančnih trgovnezadostnaprilagodljivost trgakolektivnidelasistemi socialne varnostikorporativizem velikih socialnih partnerjevbirokratsko-hierarhičnisistem javne upravepoudarek makroekonomskemu in socialnemuravnovesjuVizija novega modela družbenega razvojaderegulacija in liberalizacija trgovspodbujanje nastajanja in rasti podjetijodprtost finančnih trgov in konkurenc evečja prožnost trga delaindividualne potrebe in odgovornos todprto in široko partnersko sodelovanj edecentralizacija in javno zasebno partnerstv opoudarek trajnostnemu razvoju na temeljustrukturnih reform in večje družbene dinamikeSlovenija svojo razvojno vizijo uresnièuje znotraj Evropske unije kot prostora, kiomogoèa razvoj razliènih družbenih modelov in poti razvoja. Uspeh EU v prihodnostije odvisen od ohranjanja politiène kulture medsebojnega sporazumevanja indogovarjanja o skupnih ciljih in projektih EU. Slovenija sprejema vrednote politiènezmernosti ter iskanja sporazumnih rešitev znotraj EU in se zavzema za postopnoutrjevanje njene federalne politièno ekonomske ureditve kot skupnosti suverenihdržav. Naša vizija EU temelji na razliènosti in tekmovalnosti in ne na pretiranicentralizaciji institucij in koncentraciji politièno ekonomske moèi posameznih èlanic.V EU morata prevladovati sožitje narodov in držav ter hkrati globalna konkurencapodjetij in posameznikov.Kljuèni nacionalni razvojni cilji v obdobju 2006-2013 so:• trajnostno poveèanje blaginje in kakovosti življenja vseh posameznic inposameznikov;• izboljšanje možnosti vsakega èloveka za dolgo, zdravo in aktivno življenje zvlaganji v uèenje, izobrazbo, zdravje, kulturo, bivalne pogoje in druge vire zauresnièenje osebnih potencialov;• oblikovanje bolj dinamiène in prilagodljive družbe, ki se bo sposobna hitrejeodzivati na izzive globalizacije in enotnega evropskega trga;• vzdržno poveèevanje gospodarske rasti in zaposlenosti na temelju naèeltrajnostnega razvoja in dolgoroènega ohranjanja ekonomskih, socialnih inokoljskih ravnovesij;• poveèanje globalne konkurenènosti s spodbujanjem inovativnosti in podjetništva,razširjanjem uporabe informacijsko komunikacijske tehnologije ter z uèinkovitimposodabljanjem in vlaganjem v uèenje, izobraževanje, usposabljanje in raziskavein razvoj;

UMAR9Strategija razvoja SlovenijePovzetek• poveèanje uèinkovitosti države in zmanjšanje njene neposredne vloge vgospodarstvu;• zmanjšanje socialnih tveganj za najbolj ranljive skupine, zmanjševanje revšèinein socialne izkljuèenosti;• ustvarjanje pogojev za trajno obnavljanje prebivalstva;• hitrejši razvoj vseh regij in zmanjševanje zaostanka najmanj razvitih;• trajnostni okoljski in prostorski razvoj;• krepitev vseh oblik varnosti, dosledno spoštovanje èlovekovih pravic,prepreèevanje diskriminacije in aktivno zagotavljanje enakih možnosti.Pet kljuènih razvojnih prioritet za doseganje zastavljenih ciljev je:1. Konkurenèno gospodarstvo in hitrejša gospodarska rast• Spodbujanje podjetniškega razvoja in poveèanje konkurenènosti• Poveèanje prilivov razvojno spodbudnih domaèih in tujih naložb• Podpora internacionalizaciji gospodarstva• Poveèanje konkurenène sposobnosti storitev• Uspešna vkljuèitev v evropski teèajni mehanizem ERM 2 in prevzem evra2. Uèinkovito ustvarjanje, dvosmerni pretok in uporaba znanja za gospodarski razvojin kakovostna delovna mesta• Poveèanje gospodarske uèinkovitosti in obsega vlaganj v raziskave in tehnološkirazvoj• Izboljšanje kakovosti izobraževanja in spodbujanje vseživljenjskega uèenja3. Uèinkovita in cenejša država• Poveèanje institucionalne konkurenènosti in uèinkovitosti države• Razvojno prestrukturiranje javnih financ• Zagotovitev boljšega delovanja pravosodnega sistema4. Moderna socialna država in veèja zaposlenost• Izboljšanje prilagodljivosti trga dela• Modernizacija sistemov socialne zašèite• Zmanjševanje družbene izkljuèenosti in socialne ogroženosti5. Povezovanje ukrepov za doseganje trajnostnega razvoja• Trajno obnavljanje prebivalstva• Skladnejši regionalni razvoj• Zagotavljanje optimalnih pogojev za zdravje• Izboljšanje gospodarjenja s prostorom• Integracija okoljevarstvenih meril v sektorske politike in potrošniške vzorce• Razvoj nacionalne identitete in kulture

UMAR10Strategija razvoja SlovenijePovzetekEna osnovnih pomanjkljivosti dosedanjih razvojnih strategij je bila njihovo slaboizvajanje ter odsotnost dopolnjevanja in izboljševanja. Nov strateški pristop zatoveliko pozornost namenja konkretni izvedbi in stalnemu izboljševanju strategije.Zato strategija posamezne usmeritve povezuje v pet razvojnih prioritet, kipredstavljajo najpomembnejša podroèja delovanja za doseganje strateških ciljev inso podprta s konkretnimi akcijskimi naèrti za naslednji dve leti. Iz usmeritev soizpeljani konkretni ukrepi z odgovornimi nosilci in merljivimi cilji; uresnièevanjestrategije vodi vlada kot odgovorno politièno telo, vendar pri izvajanju strategijesodelujejo tudi nevladne institucije. Takšna v implementacijo usmerjena strukturastrategije bo omogoèila tudi pripravo dovolj natanènih poroèil o njenem izvajanju,ki bodo podlaga za široko razpravo o uresnièevanju ciljev in o potrebnih spremembah.Nova strategija je s tega vidika odprta knjiga, ki predvideva sistematièno in stalnodopolnjevanje in spreminjanje vsebinskih opredelitev, ciljev in ukrepov. Naèrtovanjeprihodnosti je namreè odprt proces, strategije pa so samo del neprestanega iskanjanajboljših rešitev družbenega razvoja.Dohitevanje povpreène razvitosti razširjene EU do leta 2013 zahteva, da v obdobju2006–2013 v povpreèno presegamo stopnjo rasti razvitejših èlanic EU za tri odstotnetoèke. To je ambiciozen cilj na zgornji meji dosegljivega. Predstavlja zgornjo možnomejo rasti slovenskega gospodarstva, ki je dosegljiva le ob optimalni implementacijiukrepov SRS. Med leti 1993 in 2003 je bila povpreèna stopnja realne gospodarskerasti 3,8 odstotka. Dohitevanje povpreèja EU do leta 2013 in zato potreben preskokv stopnji gospodarske rasti zato zahtevata tudi preskok v miselnosti in dvigpotencialne gospodarske rasti.Celotno obdobje lahko z vidika dinamike gospodarske rasti razdelimo v tripodobdobja. V prvem obdobju do leta 2007, ko bo potekalo izvajanje kratkoroènihukrepov, predvidenih v strategiji, in bodo tudi makroekonomske politike zaradiizpolnjevanja maastrichtskih konvergenènih kriterijev naravnane predvsemstabilizacijsko, je predvideno zmerno pospeševanje gospodarske rasti in znižanjeinflacije na raven maastrichtskega kriterija. Rast produktivnosti v tem obdobju šene bi bistveno odstopala od rasti, dosežene v zadnjih desetih letih, tudi v sami strukturibruto domaèega proizvoda še ni bo prišlo do bistvenih sprememb. Preboj na višjorazvojno raven in preseganje 5-odstotne gospodarske rasti bo možno šele v letu2007, ko bi kratkoroèni ukrepi, prevideni v strategiji, že zaèeli dajati prve rezultatein bi vplivali na hitrejšo rast produktivnosti in konkurenènosti gospodarstva. Obdobjupospešene gospodarske rasti, ki bi se zakljuèilo okrog leta 2010, bi sledilo obdobjerelativne umiritve rasti na ravni okrog 5 odstotkov, kar bi z uresnièevanjem ukrepovSRS predstavljalo novo raven potencialne rasti BDP, inflacija pa bi se približalaevropskemu povpreèju.Na ponudbeni strani bo razvojni preskok zahteval prestrukturiranje gospodarstva vsmeri moènejših storitvenih dejavnosti (poveèanje deleža v strukturi dodane vrednostina 67% do leta 2013), kjer se bo obseg na znanju temeljeèih storitev poveèevalznantno hitreje od obsega ostalih storitev. V okviru storitev, ki temeljijo na znanju,bodo najhitreje narašèale finanène, poslovne in telekomunikacijske storitve.Zaostanek finanènega sektorja je po kazalcih razvitosti za razvitostjo finanènegasektorja v EU veèji od relativnega zastanka pri BDP, zato ima finanèno posredništvovse možnosti za zelo hiter razvoj in bi poleg poslovnih storitev lahko beležil najvišje

UMAR11Strategija razvoja SlovenijePovzetekstopnje rasti dodane vrednosti po dejavnostih, ki bi moèno presegale stopnjogospodarske rasti. Tudi med javnimi storitvami bo najhitreje narašèal obseg na znanjutemeljeèih storitev: zdravstva in socialnega varstva ter izobraževanja.Hkrati bi z optimalno implementacijo ukrepov SRS tudi v slovenski predelovalniindustriji lahko spodbudili razvojni preboj v smeri uveljavitve visoko in srednjevisoko tehnoloških panog. Te panoge bi se približale 50-odstotnemu deležu v skupniustvarjeni dodani vrednosti dejavnosti; skupni delež predelovalnih dejavnosti kotcelote pa naj se v okviru proizvodne strukture BDP-ja ne bi poveèeval. Podobenrazvojni preboj sta izpeljali Finska in Madžarska, slednja s pomoèjo neposrednihtujih investicij, prva pa z angažiranjem èloveškega kapitala in velikimi teruèinkovitimi vlaganji v raziskave in razvoj.Gospodarska rast in vlaganja v znanje bodo omogoèila tudi veèjo zaposlenost. Vobdobju pospešene gospodarske rasti bo tudi letna rast skupne zaposlenosti lahkopresegla 1 %, ciljno 70-odstotno stopnjo zaposlenosti pa bo Slovenija lahko doseglav letu 2013. To bo omogoèilo tudi postopno zniževanje brezposelnosti, ki bi se dokonca obdobja lahko približala 3 %.

UMAR13Strategija razvoja SlovenijeVizija in cilji razvoja Slovenije1. Vizija in cilji razvoja Slovenije1.1.Zakaj nova strategija?1. Slovenija z vèlanitvijo v EU dobiva nov institucionalni in razvojni okvir, ki temeljitospreminja pogoje in naèine uresnièevanja slovenskega nacionalnega razvoja. Vzadnjem desetletju je bil temeljni cilj RS uspešna izpeljava tranzicije in vkljuèitev vEU. Že ta proces je bil podprt s strateškimi razvojnimi dokumenti. Sedaj je prednami obdobje, v katerem mora Slovenija kot èlanica EU ponovno preudariti strateškipoložaj tudi v širšem globalnem okviru. Spoznati moramo svoje dosedanje slabostiin razvojne priložnosti ter nanje odgovoriti z ustrezno strategijo. Za Slovenijomoramo poiskati naèine, kako bomo svoje nacionalne cilje dosegali na trajnostennaèin in v okviru skupnih evropskih pravil, politik in strategij, zlasti prenovljeneLizbonske strategije. Odgovoriti moramo na vprašanje, kako znotraj EU zagotovitihitrejši gospodarski razvoj, veèjo zaposlenost in potrebno socialno varnost,izboljšanje okolja, varovanje narave in trajnostno rabo naravnih virov. Vse to boomogoèilo veèjo materialno in duhovno blaginjo državljanov ter višjo kakovostživljenja sedanjih in prihodnjih generacij.2. V ospredju nove strategije je celovita blaginja vsakega posameznika aliposameznice. Zato se strategija ne osredotoèa samo na gospodarska vprašanja,temveè vkljuèuje socialna, zdravstvena, kulturna, okoljska, politièna in pravnarazmerja. Kot taka predstavlja strategijo trajnostnega razvoja. Dolgoroèni ciljSlovenije je trajnostno izboljšanje blaginje njenih prebivalcev, za kar moramo vnaslednjih desetih letih preseèi povpreèno gospodarsko razvitost EU ter zmanjšatitveganja na podroèju socialne varnosti in okolja. V razviti sodobni družbi jeproizvodnja in razdelitev bogastva povezana s porazdelitvijo tveganj, ki so pravtako gospodarska, socialna, okoljska, politièna in kulturna. Zato samo širokozasnovana strategija lahko ponudi odgovore na dejstva sodobne globalizacije, nakatera mora Slovenija odgovarjati s potezami, ki upoštevajo posebnosti njenegapoložaja in tako prispevajo tudi k razvoju nacionalne identitete. Slovenija želi vokviru EU in širše utrditi svoj mednarodni položaj in uveljaviti dolgoroène kulturne,politiène in gospodarske interese. Pri tem njene razvojne prioritete in posamezniukrepi odražajo tudi globalne strateške usmeritve Lizbonske strategije.3. Ena osnovnih pomanjkljivosti dosedanjih razvojnih strategij je bila njihovo slaboizvajanje ter odsotnost dopolnjevanja in izboljševanja. Nov strateški pristop zatoveliko pozornost namenja konkretni izvedbi in stalnemu izboljševanju strategije.Za uspešno izvajanje je kljuèna jasna opredelitev ciljev in nosilcev ukrepov, predvsempa vzpostavitev preglednega monitoringa uresnièevanja strategije. Zato strategijaposamezne usmeritve povezuje v pet razvojnih prioritet, ki predstavljajonajpomembnejša podroèja delovanja za doseganje strateških ciljev in so podprta skonkretnimi akcijskimi naèrti za naslednji dve leti. Iz usmeritev so izpeljani konkretniukrepi z odgovornimi nosilci in merljivimi cilji; uresnièevanje strategije vodi vladakot odgovorno politièno telo, vendar pri izvajanju strategije sodelujejo tudi nevladneinstitucije. Takšna v implementacijo usmerjena struktura strategije bo omogoèilatudi pripravo dovolj natanènih poroèil o njenem izvajanju, ki bodo podlaga za široko

UMAR14Strategija razvoja SlovenijeVizija in cilji razvoja Slovenijerazpravo o uresnièevanju ciljev in o potrebnih spremembah. Nova strategija je stega vidika odprta knjiga, ki predvideva sistematièno in stalno dopolnjevanje inspreminjanje vsebinskih opredelitev, ciljev in ukrepov. Naèrtovanje prihodnosti jenamreè odprt proces, strategije pa so samo del neprestanega iskanja najboljših rešitevdružbenega razvoja.4. Vizije, cilji, strateški ukrepi in akcijski naèrti sami po sebi ne pripeljejo do uspeha.To lahko naredimo le ljudje in vrednote, ki nas pri tem usmerjajo. Zato je za uspešnoizvedbo strategije potrebna kultura razvojnih sprememb. Cilje bomo dosegli zuresnièevanjem razvojne vizije Slovenije kot v svet odprte, dinamiène, prilagodljivein razvojno uravnotežene na znanju temeljeèe družbe. Javne razprave o prihodnostiSlovenije, ki so potekale v zadnjih dveh letih, so pokazale, da obstaja osnovnosoglasje o viziji in temeljnih razvojnih ciljih države, pa tudi zavest, da so za njihovouresnièitev potrebne spremembe. Odgovornost vlade je, da na podlagi tega soglasjapripravi in izpelje celovite strukturne reforme, tudi kadar bodo te zahtevale dodatnenapore in prilagajanje ali kadar bodo trèile na nasprotovanje obstojeèih interesov.K realizaciji strategije mora pritegniti ustvarjalne sposobnosti ljudi, razvojni potencialinstitucij in razliène interese države, podjetij in civilne družbe. S tem bomo doseglipotrebni razvojni preboj in želene družbene spremembe.5. Namen Strategije razvoja Slovenije je:• oblikovati celovito strategijo, ki bo zagotovila trajnostni gospodarski, socialniin okoljski razvoj, aktivno in enakopravno vkljuèenost v EU, razvoj nacionalne,kulturne in prostorske identitete ter njene prepoznavnosti v svetu;• zagotoviti institucionalno okolje in organiziranost za uspešnejši družbeni razvoj,ki bo zmanjšal zaostanek za najrazvitejšimi državami EU in omogoèil novrazvojni preboj, veèjo kakovost življenja in celovit èlovekov napredek sedanjihin prihodnjih generacij;• doseèi potrebno stopnjo družbenega soglasja o temeljni razvojni viziji instrateških usmeritvah in s tem okrepiti politièno zavezo za uresnièevanjestrategije s pomoèjo razvojnih prioritet, akcijskih naèrtov, merljivih ciljev,ukrepov ter z opredelitvijo odgovornih nosilcev.Strategija razvoja Slovenije je krovna nacionalna razvojna strategija, ki izhaja iznaèel trajnostnega razvoja in integracije razvojnih politik. Podroène, sektorske inregijske strategije razvoja, nacionalni programi in drugi razvojni dokumenti morajobiti v svojih vsebinskih opredelitvah skladni s splošnimi strateškimi usmeritvami,hkrati pa morajo biti usklajeni tudi z drugimi dokumenti, ki so namenjeni doseganjuistih ali podobnih ciljev. SRS kot krovni strateški razvojni dokument upoštevausmeritve že sprejetih razvojnih dokumentov, jih povezuje v koherentno celoto inusklajuje z razvojnimi cilji države kot celote. Izvajanje razvojne funkcije državepreko koordinacije podroènih politik in uporabe ustreznih finanènih instrumentovbo podrobneje razdelano v Državnem razvojnem programu (DRP). DRP je predvidenkot naèin za “prevedbo” strateških usmeritev v konkretne in s proraèunskimimožnostmi skladne programe in projekte. DRP je treba oblikovati tako, da bo zajemal

UMAR15Strategija razvoja SlovenijeVizija in cilji razvoja Slovenijecelovito razvojno politiko države, ki bo po vsebini (prioritetah) usklajena s SRS,glede financiranja pa z državnim proraèunom in z realnimi možnostmi države zapridobivanje sredstev iz drugih virov.Strategija bo svoje namene dosegla, èe bo postala orodje neprestanih družbenorazvojnih sprememb. Zato je treba zagotoviti izvajanje in spremljanje uresnièevanjasprejete strategije in njeno sprotno dopolnjevanje.1.2.Razvojno izhodi{~e Slovenije6. Poroèilo o razvoju ugotavlja, da je Slovenija v obdobju tranzicije uspelapomembno zmanjšati svoj zaostanek za povpreèjem EU predvsem na podroèjugospodarskega razvoja. V tranzicijskem obdobju je dosegala visoko in stabilnogospodarsko rast. Med letoma 1993 in 2003 je bila povpreèna stopnja realnegospodarske rasti 3,8 odstotka. Èeprav ne najvišja, pa je bila takšna rast najboljstabilna med vsemi državami na prehodu in je bila dosežena brez veèjih makroekonomskihin socialnih neravnovesij. Slovenija se je do sedaj razvijala kot korporativistiènadružba, kar je prevladujoè vzorec kontinentalnega dela Evrope. To pomeni,da so za blaginjo državljanov odgovorni predvsem javni sistemi socialne države, vkaterih dejavno sodelujejo tradicionalni socialni partnerji (delodajalci in sindikati),manj pa podjetja in posamezniki. Kljub zmanjševanju gospodarskega zaostajanja jekljuèni razvojni zaostanek Slovenije za povpreèjem razširjene EU še vedno prav napodroèju gospodarske razvitosti, medtem ko so na socialnem in okoljskem podroèjuzaostanki manjši in omejeni na posamezne segmente. Zato strategija medkratkoroènimi prioritetami na prvo mesto postavlja konkurenènost gospodarstva inzdržno gospodarsko rast kot pogoj za trajnostni razvoj.7. V zadnjih treh letih se je slovenska gospodarska rast, ob poslabšanju razmer vglavnih gospodarskih partnericah, upoèasnila predvsem zaradi poèasnegaprestrukturiranja gospodarstva in šibke razvojne politike. Slovenija ni veè tista novadržava èlanica, ki najhitreje zmanjšuje razvojni zaostanek za EU. Poèasnoprestrukturiranje gospodarstva se kaže v njegovi skromni inovativnosti, šibkipodjetniški aktivnosti, ohranjanju visokega deleža delovno intenzivne industrije,prenizki tehnološki zahtevnosti izvoza, poèasni rasti tržnih storitev in finanènegaposredništva ter neuèinkovitem nemenjalnem sektorju gospodarstva. Vse tozmanjšuje možnosti hitrejše gospodarske rasti in razvoja podjetij (problem realnekonvergence z EU). To je bil hkrati tudi temeljni dejavnik dolgotrajnega ohranjanjainflacije na sorazmerno visoki ravni (problem nominalne konvergence z EU).Slovenija je zaradi poèasnosti sprememb prièela izgubljati svojo globalnokonkurenènost. Nekatere druge tranzicijske države nas dohitevajo in nas naposameznih podroèjih tudi prehitevajo. Èe želi Slovenija izboljšati svoj položaj inse uvrstiti med najbolj razvite države EU, mora bistveno izboljšati svojo globalnokonkurenènost. To pa zahteva bolj korenite razvojne reforme, ki bodo rešile temeljnerazvojne probleme in premagale odpore do hitrejših družbenih sprememb.8. Dosedanja poèasnost prestrukturiranja je rezultat prevladujoèegagradualistiènega pristopa, ki je bil temeljna znaèilnost slovenske politiènoekonomsketranzicije. Postopne spremembe in poèasne reforme ekonomskega in socialnega

UMAR16Strategija razvoja SlovenijeVizija in cilji razvoja Slovenijemodela družbe so sicer zmanjševale ekonomska tveganja in zniževale socialno cenopostsocialistiènih sprememb, toda sedaj je Slovenija v toèki, ko so razvojni stroškigradualizma veèji od njegovih koristi. To pomeni, da potrebujemo preboj na podroèjustrukturnih reform socialne države in aktivnejšo politiko globalne konkurenènosti,ki bo pospeševala podjetništvo in prestrukturiranje podjetij. Istoèasno pa mora premišljenakombinacija makroekonomskih politik – monetarne, fiskalne, dohodkovnein cenovne – zagotoviti nominalno konvergenco znotraj EU in prevzem evra.9. Slovenija je ob uspešnem gospodarskem razvoju v obdobju tranzicije uspelaohraniti sorazmerno ugodno raven socialne razvitosti, kjer po številnih kazalcihdosega povpreèno raven EU 15. Stopnja tveganja revšèine se znižuje, izmerjenadohodkovna neenakost se ne poveèuje, brezposelnost je nižja od povpreène v EU,regionalne razlike pa se poveèujejo bistveno poèasneje kot v veèini drugihtranzicijskih držav. Ob tem se podaljšuje življenjska doba in zmanjšuje umrljivostdojenèkov. Vendar pa je bila visoka tudi cena teh rezultatov, saj je bilo socialnoravnovesje doseženo tudi s pogosto neracionalnim subvencioniranjem manjproduktivnega dela gospodarstva ter z oblikovanjem težko preglednega sistemasocialnih prejemkov. Delež neaktivnega prebivalstva je prevelik, zlasti med starejšimiin manj izobraženimi, v zadnjem èasu pa vse bolj tudi med mladimi iskalci zaposlitve.Stopnja izobrazbe je še prenizka, vseživljenjsko uèenje preskromno za tekoèeprilagajanje spremembam v okolju. Slovenija bo v naslednjem desetletju tudi vsebolj obèutila ekonomske in družbene izzive spreminjanja prebivalstvene strukture,nizke stopnje rodnosti in vse bolj dolgožive družbe. To pomeni, da sedanji modelmedgeneracijske solidarnosti vse bolj obremenjuje aktivno prebivalstvo. Temu sepridružuje še kratkoroènejši problem premajhne ciljne naravnanosti socialnihprejemkov. Rešitev je zato v reformi socialnih sistemov v smeri jasno opredeljenihin omejenih univerzalnih javnih programov socialne varnosti, uveljavljanja razliènihoblik javno zasebnega partnerstva, veèje stopnje poslovne racionalizacije socialnihsistemov in veèje odgovornosti posameznikov.10. Ob sorazmerno ugodnem socialnem razvoju se Slovenija sreèuje z izzivi prehodav dolgoživo družbo. Soèasni uèinek izboljšanja življenjskih pogojev, ki se kaže vpodaljševanju prièakovanega življenja in zmanjšanju števila rojstev, se družbenokaže kot staranje prebivalstva. Staranje je proces, ki je posledica številnih dejavnikov,njegov rezultat pa je dolgoživa družba. Na ta proces se veèina evropskih družbodziva podobno. Išèejo, preizkušajo ali že uvajajo politike, ki zadevajo starejše generacije(ko so že v starosti, ko so upokojene ali ko bi se lahko upokojile); preverjajo,spreminjajo in popravljajo politike, ki so usmerjene k mlajšim generacijam (tistim,ki so še zmožni postati starši in so tudi še aktivni). Njihove izkušnje kažejo, da seproblemov, ki jih oznaèuje pojem staranja prebivalstva, ne da rešiti na hitro in sparcialnim pristopom. Dolgoživa družba se namreè po svojih osnovnih znaèilnostihrazlikuje od tiste, kjer so bila razmerja med starostno opredeljenimi skupinamidrugaèna. Trebna ji je prilagoditi sisteme socialnega, pokojninskega in zdravstvenegazavarovanja, politike na podroèju zaposlovanja in socialnega varstva, nikakor setudi ne moremo izogniti potrebi po drugaènem pogledu in odnosu do aktivnosti.Ustvarjati moramo smiselne pogoje za zaposlovanje starejših skupin prebivalstva,tako da se bodo pripravljeni vraèati na ekonomski trg dela, ter pogoje, v katerih sebodo mlajši lažje in z manj negotovosti odloèali za oblikovanje družine. Ustvarjanjepogojev za zgodnjo socialno in ekonomsko osamosvojitev mladih, pomoè tistim, ki

UMAR17Strategija razvoja SlovenijeVizija in cilji razvoja Slovenijeustvarijo družino in so na zaèetku kariere, ustrezna stanovanjska politika za mladedružine, na drugi strani pa prilagoditev delovnih pogojev in spremenjen odnos dostarejših zaposlenih, priznanje njihove aktivnosti in povezovanje te aktivnosti sformaliziranimi oblikami, lahko najbolj vplivajo na odloèanje o tistih prvinah, ki nakoncu pripeljejo do izboljšanja prebivalstvene perspektive.11. Slovenija dosega sorazmerno visoko raven okoljske razvitosti. To dokazujejorelativno visok delež obnovljivih virov energije, uvajanje ekoloških metod v kmetijstvuter poveèana skrb za ohranjanje biodiverzitete na vedno veèjih zavarova-nihobmoèjih in izven njih. Energetska intenzivnost se je v obdobju zadnjih desetih letzmanjšala, vendar pa se še vedno ohranjajo neugodne stopnje rasti emisijsko najboljintenzivnih industrij in intenzivnega kmetovanja, hitro raste tudi poraba energije.To kaže, da naèelo okoljske trajnosti še ni dovolj integrirano v usmerjanje gospodarskegarazvoja, saj je bil dosedanji razvoj delno zasnovan tudi na izèrpavanju naravnihvirov, zmanjševanju biotske raznovrstnosti in zmanjševanju kakovosti okolja. Edenglavnih okoljskih problemov, ki se je le malo zmanjšal, je poveèevanje prometaosebnih vozil na raèun zmanjševanja uporabe javnega potniškega prometa. Trajnostnisonaravni napredek tako v Sloveniji še ni dosežen. Zato je nujna prekinitev povezanostimed gospodarsko rastjo in obremenjevanjem okolja. Skrb za trajnostni razvojpostaja osrednje naèelo in kriterij presoje prihodnjega družbenega razvoja, zavarovalnapolica za varnost in stabilnost. Okoljevarstvene, sonaravne prakse in ukrepi vrazliènih dejavnostih pa odpirajo tudi možnosti za ustvarjanje novih delovnih mest.12. Slovenija se petnajst let po odloèitvi za demokracijo in tržno gospodarstvo nahajapred korenitimi strukturnimi reformami, ki morajo poveèati globalno konkurenènostgospodarstva.Temeljne sposobnosti slovenske družbe, ki bodo kljuène za našnadaljnji razvoj, so:• izgrajena nacionalna identiteta in kultura, ki nas umešèata v jedro evropskegakulturnega in vrednostnega sistema in sta temelj nadaljnjega razvoja v svetodprte identitete;• uspešno izveden projekt vzpostavitve demokratiène države in vkljuèitve vEvropsko unijo, ki je dokazal sposobnost skladnega delovanja družbe za soglasnosprejete nacionalne cilje in je temelj našega mednarodnega ugleda;• družbena stabilnost, ki temelji na socialnem dialogu in omogoèa doseganjezadostnega soglasja za potrebne nadaljnje spremembe v smislu oblikovanja boljdinamiène družbe, ki se bo sposobna hitreje odzivati na izzive globalizacije inenotnega evropskega trga;• makroekonomska stabilnost, ki temelji na uravnoteženih razmerjih vsehtemeljnih makroekonomskih spremenljivk in omogoèa nominalno konvergencov EU do leta 2007;• sorazmerno visoka vlaganja v izobraževanje mlade generacije, ki omogoèajoizboljšanje kakovosti izobrazbe, prilagajanje zahtevam konkurenènegagospodarstva ter uveljavljanje vseživljenjskega uèenja v povezavi zzaposlovanjem in aktiviranjem ustvarjalnih potencialov posameznika;• srednje visoka vlaganja v raziskave in razvoj in informacijsko komunikacijskotehnologijo, ki omogoèajo, ob spremembi prioritet in spodbud za raziskovalnodejavnost ter ob dodatnih vlaganjih, poveèanje inovacijske sposobnosti

UMAR18Strategija razvoja SlovenijeVizija in cilji razvoja Slovenijegospodarstva;• sorazmerno razvita infrastruktura, ki omogoèa osredotoèenje na odpravljanjeozkih grl ter na poveèevanje njene uèinkovitosti in trajnostne uporabe;• primerjalno majhno narašèanje regionalnih razlik, gledano v celoti, kar omogoèaosredotoèenje na obmoèja, kjer so razvojni zaostanki najveèji in se poveèujejo;• visoka biotska in pokrajinska raznovrstnost, kakovostno bivalno okolje terohranjenost okoljskega kapitala, kar omogoèa, da bo gospodarski razvoj lahkotudi trajnosten;• stabilna in varna država z visoko stopnjo varnosti, ki s svojim sistemomzagotavljanja nacionalne varnosti ter èlanstvom v NATO in EU odvraèa grožnje,ki imajo lahko negativen vpliv na doseganje razvojnih ciljev.1.3.Štirje strate{ki cilji razvoja Slovenije13. Gospodarski razvojni cilj je v desetih letih preseèi povpreèno raven ekonomskerazvitosti EU (merjeno z BDP na prebivalca v pariteti kupne moèi) in poveèatizaposlenost v skladu s cilji Lizbonske strategije.V skladu z razvojno vizijo strategije sta višja stopnja gospodarske razvitosti inzaposlenosti osnova, ki bo omogoèila izboljšanje socialne varnosti, zmanjšanjesocialnih tveganj za najbolj ranljive skupine, hitrejši razvoj najbolj zaostalih regijin poveèanje kakovosti okolja. Vse to bo omogoèilo boljšo kakovost življenja inèlovekov razvoj. Uresnièitev gospodarskega razvojnega cilja zahteva bolj korenitereforme za poveèanje globalne konkurenènosti gospodarstva, veèjo institucionalnoprilagodljivost in inovativnost celotne družbe. Za doseganje nadpovpreènihrezultatov na vseh podroèjih (poslovni sektor, javna uprava, šolstvo, zdravstvo itd.)je sistematièno uvajanje poslovne odliènosti nujna razvojna usmeritev. Uspešnospodbujanje razvoja pa je odvisno tudi od razvitosti socialnega kapitala. Zato prinaèrtovanju in uresnièevanju strategije potrebujemo sodelovanje vseh družbenihdeležnikov. Tako se bomo uspešneje usmerili na podroèja, kjer imamo na evropskiali globalni ravni konkurenène prednosti. Slovenska konkurenèna prednost bo zuresnièevanjem strategije postala ekonomsko dinamièna, socialno dobro organiziranain prilagodljiva država. Slovenija mora postati duhovno sprošèena, socialno intehnološko inovativna družba. Nov podjetniški duh, neprestano poslovno prilagajanjepodjetij in medsebojno zaupanje družbenih deležnikov morajo postati osrednjerazvojno gibalo. Izkoristiti moramo tudi naše razvojne potenciale na podroèjunaravnih danosti in kulturnega razvoja, ki smo jih do sedaj pogosto razumelipredvsem kot omejevalne dejavnike.14. Družbeni razvojni cilj je izboljšanje kakovosti življenja in blaginje vsehposameznic in posameznikov, merjene s kazalniki èlovekovega razvoja, zdravja,socialnih tveganj, družbene povezanosti, vkljuèenosti in zaupanja.Ljudje smo nosilci razvoja, katerega merilo je kakovost življenja posameznika.Strategija je lahko uspešna le, èe ljudje v njej prepoznamo izpolnitev svojih želja inprièakovanj. Razvoj družbe mora zato izboljšati možnosti vsakega èloveka za dolgo,zdravo in kvalitetno življenje ter zagotoviti trajno obnavljanje prebivalstva.

UMAR19Strategija razvoja SlovenijeVizija in cilji razvoja SlovenijeOhranjanje in izboljšanje dosežene ravni socialne varnosti, kakovosti življenja terzdravja je pomembna družbena vrednota. To pa zahteva integrirano oblikovanjepolitik, ki so usmerjene v zagotavljanje enakih možnosti in èlovekovih pravic.Njihovo izhodišèe je poveèevanje izobrazbe in ustvarjalnosti, ohranjanje in krepitevzdravja prebivalstva ter z aktivnim življenjem in družbeno povezanostjo zagotovitisocialno varnost ljudi. Zato moramo izboljšati dostop do virov za dostojno življenje– predvsem znanja in informacij – ki so potrebni za razvoj in uresnièenje osebnihpotencialov. Pri tem igrata izobraževanje in kultura zelo pomembno vlogo.Izboljšanje kakovosti življenja posameznikov predpostavlja uveljavljanje kulturnegapluralizma in zagotavljanje sožitja razliènih kultur na omejenem geografskempodroèju Slovenije.15. Medgeneracijski in sonaravni razvojni cilj je uveljavljanje naèela trajnosti kottemeljnega kakovostnega merila na vseh podroèjih razvoja. Naèelo trajnosti zahteva,da se potrebe današnjih generacij zadovoljujejo na naèin, ki ne omejuje možnostiprihodnjih rodov za vsaj enako uspešno zadovoljevanje njihovih potreb.Naèelo trajnosti na gospodarskem in socialnem podroèju pomeni predvsem zagotavljanjevzdržnega poveèevanja sposobnosti za gospodarsko rast, èlovekov razvoj inveèanje blaginje, za kar moramo med drugim zagotoviti medgeneracijsko trajnostsistemov socialnega zavarovanja in javnega financiranja, ustvariti pogoje za trajnoobnavljanje prebivalstva ter prepreèiti razvojno izkljuèenost posameznih družbenihskupin ali podroèij države. Število in struktura prebivalstva sta posledica odloèitevposameznikov ter pogojev, v katerih le-ti živijo. Ljudje se odloèajo v vrednotnemin družbenem kontekstu, na njihove odloèitve vplivajo razliène politike, vendar sona koncu njihove odloèitve in odgovornosti samostojne in individualne. Zato sopotrebni ukrepi in inštrumenti, ki zadevajo vse starostno in socialno opredeljeneprebivalstvene skupine; sprejeti jih je treba èimprej, na uèinke pa bomo moralipoèakati dalj èasa.Naèelo trajnosti na okoljskem in prostorskem podroèju pomeni takšno organizacijogospodarstva, infrastrukture, poselitve in naèina življenja v okviru nosilnosti okolja,prostora in naravnih virov, da je na smotrn naèin zadošèeno prostorskim oziromaposelitvenim potrebam prebivalstva. Pri tem moramo upoštevati naslednje usmeritve:(i) podnebne spremembe v naslednjih letih ne bodo zahtevale le zmanjšanje emisijtoplogrednih plinov, temveè tudi prilagajanje kmetijstva in gozdarstva temspremembam, (ii) poveèati trajnostno rabo naravnih virov in ponovno uporabo inpredelavo odpadkov, (iii) zagotoviti dobro stanje in ustrezno urejanje voda ter (iv)zaustaviti padanje biotske raznovrstnosti. Veèjo veljavo morajo dobiti ekosistemi,krajina in okoljski ter prostorski razvojni potenciali. Ti potenciali so domaèi naravniviri (zlasti obnovljivi), obmoèja krajinske in kulturne prepoznavnosti, biotskepestrosti ter varovanja narave (rastlin in živali), miru in sprostitve, ugodnih pogojevza pridobivanje zdrave hrane in podobno. Koncept trajnostnega razvoja vsebujetudi racionalen in uèinkovit prostorski razvoj, ki podpira gospodarski razvoj in sledimigracijskim in splošnim demografskim gibanjem. Naèelo trajnosti na podroèjuprostorskega razvoja pomeni celovito obravnavanje vseh vidikov razvoja nadoloèenem obmoèju, policentrièen razvoj omrežja mest in drugih naselij terohranjanje in ustrezen razvoj naravnih in kulturnih virov ter vrednot za zagotavljanjeveèje kakovosti življenja. V okviru sprejetih obmoènih razvojnih strategij pa

UMAR20Strategija razvoja SlovenijeVizija in cilji razvoja Slovenijeizvedbena politika urejanja prostora ne sme predstavljati omejitvenega razvojnegadejavnika.16. Razvojni cilj Slovenije v mednarodnem okolju je, da bo s svojim razvojnimvzorcem, kulturno identiteto in angažiranim delovanjem v mednarodni skupnostipostala v svetu prepoznavna in ugledna država. Slovenija naj postane prostor, kjerse bo sreèeval svet, nacionalna identiteta pa hrbtenica za samozavestno vstopanje vsvetovne povezave.Oblikovati hoèemo ustvarjalno in odprto družbo. Slovenija mora postati prostor,kjer se bo svet rad sreèeval in užival iskreno gostoljubje, kjer bodo želela poslovatinajuspešnejša svetovna podjetja, ustvarjalne ekipe in posamezniki. Modernizacijain vkljuèenost v globalizacijske tokove pa ne ukinjata potrebe po pripadnosti inidentifikaciji z nacionalno skupnostjo in njenim izroèilom. Slovenski nacionalniinteresi v sodobnih globalizacijskih procesih ne smejo postati oklep, ki bi nas zapiralpred svetom, temveè morajo biti predvsem nenehen vir družbene dinamike,socialnega kapitala in ustvarjalnih energij na vseh podroèij delovanja slovenskedružbe. Prepoznavnost Slovenije v svetu mora temeljiti na naših lastnih razvojnihdosežkih in izvirnem prispevku k razvoju globalne skupnosti.17. Kljuèni nacionalni razvojni cilji v obdobju 2006–2013 so zato:• trajnostno poveèanje blaginje in kakovosti življenja vseh posameznic inposameznikov;• izboljšanje možnosti vsakega èloveka za dolgo, zdravo in aktivno življenje zvlaganji v uèenje, izobrazbo, zdravje, kulturo, bivalne pogoje in druge vire zauresnièenje osebnih potencialov;• oblikovanje bolj dinamiène in prilagodljive družbe, ki se bo sposobna hitrejeodzivati na izzive globalizacije in enotnega evropskega trga;• vzdržno poveèevanje gospodarske rasti in zaposlenosti na temelju naèeltrajnostnega razvoja in dolgoroènega ohranjanja ekonomskih, socialnih inokoljskih ravnovesij;• poveèanje globalne konkurenènosti s spodbujanjem inovativnosti in podjetništva,razširjanjem uporabe informacijsko komunikacijske tehnologije ter z uèinkovitimposodabljanjem in vlaganjem v uèenje, izobraževanje, usposabljanje in raziskavein razvoj;• poveèanje uèinkovitosti države in zmanjšanje njene neposredne vloge vgospodarstvu;• zmanjšanje socialnih tveganj za najbolj ranljive skupine, zmanjševanje revšèinein socialne izkljuèenosti;• ustvarjanje pogojev za trajno obnavljanje prebivalstva;• hitrejši razvoj vseh regij in zmanjševanje zaostanka najmanj razvitih;• trajnostni okoljski in prostorski razvoj;• krepitev vseh oblik varnosti, dosledno spoštovanje èlovekovih pravic,prepreèevanje diskriminacije in aktivno zagotavljanje enakih možnosti.

UMAR21Strategija razvoja SlovenijeVizija in cilji razvoja Slovenije1.4. Razvojna vizija Slovenije18. Slovenija dosedanji gospodarski razvoj, postopnost reform in neokorporativistiènoregulacijo družbe nadgrajuje z novim razvojnim modelom. Višja razvojna ravenzahteva veèjo liberalizacijo in deregulacijo tržnega gospodarstva ob vzpostavitvinovih oblik javno-zasebnega partnerstva, hitrejše gospodarske in družbene reforme,veèjo decentralizacijo odloèanja in širše vkljuèevanje civilne družbe.Slovensko gospodarstvo je preveè regulirano in birokratizacija poslovnega okoljaomejuje podjetniški razvoj. V tem okviru je omejujoè dejavnik tudi gospodarjenjes prostorom s strani javnega sektorja, ki ni prilagojeno dinamiènim zahtevam tržnegagospodarstva. Številna podjetja in poslovna podroèja so tehnološko zaostala,poslabšuje se njihova mednarodna konkurenènost, dodana vrednost celotnegagospodarstva je pod povpreèjem razvitega dela EU. Negativni demografski trendi,staranje prebivalstva in neprilagojeni socialni modeli lahko dolgoroèno ogrozijotudi doseženo raven socialne blaginje ljudi. Slovenski državi tudi ne uspeva dovoljaktivirati civilne družbe in jo povezati v ustvarjalno kooperativno omrežje. Obstojeèetržno gospodarstvo in država zato vse bolj postajata nosilec starih razvojnih pasti,morala pa bi postati vir novih razvojnih sposobnosti in priložnosti. Namestodosedanjega gradualistiènega pristopa potrebujemo korenit reformni zasuk kzagotavljanju veèje konkurenène sposobnosti in trajnostnega razvoja Slovenije. Zatomoramo spremeniti naš dosedanji model gospodarskega sistema in socialne državeter oblikovati drugaène demokratiène mehanizme medsebojnega sporazumevanja oodgovornosti za skupen razvoj. Nova politièno ekonomska vizija Slovenije jerazvojni model, ki bo povezal bolj liberalno in tržno gospodarstvo z bolj ekonomskouèinkovito in prilagodljivo, toda socialno partnersko državo.Dosedanjiregulacijaomejevalnorazvojni modelin birokratizacija trgovpodjetniško okoljerelativnazaprtost finančnih trgovnezadostnaprilagodljivost trgakolektivnidelasistemi socialne varnostikorporativizem velikih socialnih partnerjevbirokratsko-hierarhičnisistem javne upravepoudarek makroekonomskemu in socialnemuravnovesjuVizija novega modela družbenega razvojaderegulacija in liberalizacija trgovspodbujanje nastajanja in rasti podjetijodprtost finančnih trgov in konkurenc evečja prožnost trga delaindividualne potrebe in odgovornos todprto in široko partnersko sodelovanj edecentralizacija in javno zasebno partnerstv opoudarek trajnostnemu razvoju na temeljustrukturnih reform in večje družbene dinamike19. Slovenski razvojni model XXI. stoletja združuje pozitivne lastnosti evropskihmodelov liberalnega gospodarstva in partnerske države, ki ustrezajo našim razvojnimsposobnostim in vrednotam. Njegovo izhodišèe je èlovek kot avtonomen posamezniks svojimi vrednotami in kulturo, ki svobodno razvija svoje sposobnosti in prevzemavedno veèjo individualno odgovornost za svoj ekonomski napredek in socialnoblaginjo. Hkrati pa vsak posameznik s sodelovanjem v demokratiènih procesihodloèanja in partnerskem dialogu enakopravnih družbenih deležnikov sodeluje pri

UMAR22Strategija razvoja SlovenijeVizija in cilji razvoja Slovenijeustvarjanju potrebnega družbenega zaupanja in sodelovanja ter uveljavlja svojevrednote glede vsebine in kakovosti družbenega razvoja. Skrb za ekonomskouèinkovitost je v novem razvojnem modelu bolj kot doslej prepušèena koordinacijskemumehanizmu trga. Liberalizacija trgov se uporablja kot sredstvo za poveèanjegospodarske rasti, konkurenène sposobnosti in zaposlenosti. Ekonomsko uèinkovitostgospodarstva namreè najbolje zagotavlja delujoèa tržna konkurenca, ki jo podpiraderegulacija, decentralizacija in debirokratizacija države. Trgi blaga, dela in kapitalamorajo delovati prosto, vendar v okviru jasnih pravil, ki spodbujajo podjetniškoinovativnost, tržno moralo in družbeno odgovorno obnašanje podjetij, neprofitnihorganizacij in posameznikov. Takšna pravila lahko doloèi samo država, ki pa moratudi sama svoj naèin delovanja prilagoditi novemu razvojnemu modelu. Državamora skrbeti predvsem za javni interes vseh državljanov, zašèititi pravice in intereseskupin, ki so lahko ogrožene s strani veèine, ter zagotavljati demokratiènost družbe,socialno in pravno varnost ter potrebno solidarnost ljudi. Odigrati mora vlogomoderatorja družbenega dialoga ter z informacijami in argumenti ustvarjati zavesto potrebnosti strukturnih reform ter veèje družbene in gospodarske dinamike. Njenaekonomska vloga je zagotavljanje stabilnega, preprostega in èimbolj preglednegagospodarskega okolja. Na regionalni ravni je osrednja vloga države aktivizacijaèloveških virov in kapitala, predvsem pa usklajevanje razvojnih interesov medrazliènimi nosilci družbenega razvoja. Seveda pa mora tudi država svoje nalogeizvajati na ekonomsko uèinkovit naèin. Zato mora del svojih pristojnosti prenestina avtonomne in decentralizirane organizacije, ki združujejo lastnosti javnih inzasebnih organizacij ter uporabljajo proraèunske in zasebne vire financiranja. Takšnapodjetizacija države uveljavlja nov upravljavski vzorec kot obliko sodelovanja medjavnim in zasebnim sektorjem. Država oblikuje cilje, politiko in pravila igre, izvedbopa vedno bolj prepušèa podjetniški javno zasebni mreži organizacij.20. V partnerskem modelu države sodelovanje pri oblikovanju pravil in regulacijskihmehanizmov tržne ekonomije prevzema širši krog deležnikov. Razviti liberaliziranitrgi in trdna postmoderna država vodijo do drugaènih oblik sodelovanja medgospodarskimi subjekti, politiènimi institucijami in civilno družbo. Zahtevajo veèjovlogo socialnega in intelektualnega kapitala, povezovanje konkurenènih institucijv skupna omrežja in prenos odgovornosti iz javnega v zasebni sektor. Do sedaj jeSlovenija iskala družbeno razvojno soglasje predvsem v dialogu med tremi velikimisocialnimi partnerji, vlado, sindikati in predstavniki delodajalcev. Nov naèindecentraliziranega, svobodnega in odprtega odloèanja pa presega ustaljenekorporativistiène institucije, saj vkljuèuje tudi civilno družbo, regionalne in lokalneinteresne skupine, politiène stranke, potrošnike in druge nevladne organizacije alicelo skupine posameznikov. Partnerski model države pomeni, da uèinkovitousmerjanje razvoja na vseh ravneh zahteva medsebojno usklajevanje in relativnovisoko stopnjo medsebojnega soglasja družbenih deležnikov. Temeljna oblikaspodbujanja razvoja so zato posebne partnerske koalicije, ki ustrezajo posameznimrazvojnim ciljem, akcijskim naèrtom in razvojnim projektom. Z njimi moramo preseèisedanje redistributivne koalicije, kjer prevladujejo zasebne koristi nad javnimi,pogosto pa je razvejana korupcija najveèji zaviralec razvojnih sprememb. Partnerskekoalicije s svojim transparentnim delovanjem poveèujejo družbeno odgovornost zauèinkovit razvoj. Slovenija bo lahko uresnièila svoje razvojne cilje in poveèalarazvojno uèinkovitost, èe bo spodbujala èimbolj svobodno tržno konkurenco in jasnodružbeno odgovornost države, podjetij in posameznikov.

UMAR23Strategija razvoja SlovenijeVizija in cilji razvoja Slovenije21. Slovenija mora vzpostaviti drugaèno razmerje med ekonomsko uèinkovitostjotrga in socialno odgovornostjo partnerske države. Potrebujemo veè ekonomske svobode,enostavnejše in bolj pregledno delovanje države in podjetniško èimbolj odprtoin prijazno družbo. Poenostaviti moramo davène predpise, odpraviti razliène birokratskein administrativne ovire, preveriti sistem socialnih pomoèi in pravic za boljšespodbujanje in prizadevanje posameznikov na trgu dela, zagotoviti prostor za investiranjein olajšati dostop do finanènih virov. Veèja ekonomska liberalizacija trgov indinamièna rast podjetij morajo v naslednjih letih spodbuditi ekonomsko uèinkovitost,gospodarsko rast in zaposlenost. Visoka stopnja zaposlenosti je temeljni pogoj socialnevarnosti. Na drugi strani potrebujemo vitko državo, ki bo enako uèinkovito zadovoljevaladružbene potrebe z nižjimi stroški delovanja in manjšimi davènimi bremeni.Ljudje morajo opustiti preprièanje, da jim lahko le država zagotovi varno gospodarskoin socialno prihodnost. Prihodnja rešitev je zato v veèji delitvi odgovornostimed državo, podjetji in posamezniki, kjer je država samo eden izmed partnerjev prizagotavljanju socialne varnosti. Veè partnerstva med javnim in zasebnim sektorjem,državo, trgom in civilno družbo mora zagotoviti bolj uravnoteženo odgovornost zablaginjo ljudi in prek tega tudi veèjo socialno praviènost. Zato moramo preoblikovatitiste državne institucije, ki sedaj v svojem delovanju združujejo izvajanje nalog zadržavljane na osnovi zakonskih pravic in naloge izhajajoèe iz politik države naposameznem podroèju ter jih organizirati kot fleksibilne in gibke sisteme sposobneprenosa odgovornosti za svoje aktivnosti na lokalno in regionalno okolje. Izrazitodobro razvit gospodarski sektor na podroèju informacijsko komunikacijsketehnologije omogoèa Sloveniji bolj uèinkovito izkorišèanje potencialov, ki jihponujajo storitve informacijske družbe pri modernizaciji javnega sektorja, ustvarjanjuboljšega podpornega okolja za podjetništvo in na znanju temeljeèe družbe.22. Slovenija potrebuje korenito reformo socialnoekonomske vloge države. Dosedanjiinstitucionalni sistem trga dela ter vlogo socialne države moramo reformirati, èe želimopospešiti družbene spremembe in uresnièiti želene družbene cilje. Vzvodi za družbenirazvoj in socialno varnost se od države selijo na podjetja in podjetniške mreže, civilnodružbo ter posameznike, ki sprejemajo veèjo (samo)odgovornost za zagotavljanjeblaginje in kakovosti življenja. Reforma socialne države temelji na drugaènih razmerjihmed državo in državljani in veèji podjetizaciji javnih socialnih sistemov. Država moradržavljane na eni strani razbremeniti davènih bremen in obveznosti ter jih na drugistrani preusmeriti k bolj zasebnim oblikam financiranja socialnih storitev. To zahtevaaktivnega državljana in približevanje javnega sektorja uporabnikom. Zato potrebujemobolj uèinkovito socialno državo, ki temelji na bolj prožnem upoštevanju raznolikostipotreb posameznika, na veèjem spodbujanju aktivnosti in podjetnosti posameznikovter na oblikovanju širše, bolj raznolike in delno tudi konkurenène ponudbe socialnihstoritev. Tržna regulacija in podjetniška logika poslovanja se bo tako delno razširilatudi na podroèja družbenih dejavnosti, kot so socialno varstvo, zdravstvo, šolstvo,znanost in druge. Nova reforma socialne države se zavzema za uravnoteženo razmerjemed konkurenco in sodelovanjem, za partnerski odnos med javnim in zasebnimsektorjem ter veèjo stopnjo decentralizacije upravljanja. Država in civilna družbamorata postati del enotnega omrežja, zato država ni veè edini skrbnik socialnih ciljev.Pred nami je prehod od države blaginje v družbo blaginje.23. Nova razvojna vizija liberalizma in partnerske države nadgrajuje vrednote inkulturo dosedanjega razvoja. Slovenija je pred razvojnim trenutkom resnice. Ljudje

UMAR24Strategija razvoja SlovenijeVizija in cilji razvoja Slovenijesi želijo sprememb, toda težko pristajajo na zahteve, da se morajo pri tem samispremeniti. Ker postajajo za prihodnost Slovenije ljudje sami in njihov socialnikapital najpomembnejši razvojni dejavnik, stopajo v ospredje vrednote, kot so svobodain varnost, èlovekove pravice in samoodgovornost. Ljudje morajo dobiti pravicein dolžnosti, moè in odgovornost, da bolj neposredno odloèajo o svoji prihodnosti.Prevzemanje odgovornosti za jutrišnji razvoj države se prièenja s prevzemanjemosebne odgovornosti. Pred nami je odloèitev, ali bomo pisali uspešno zgodovinosvoje prihodnosti ali pa bomo zgolj opazovalci, kaj nam prinaša prihodnost našelastne zgodovine. Edini pravi odgovor, od katerega je odvisna uspešnost našegarazvoja, sestavljajorazvojna samozavest, posamièna in skupna odgovornost termedsebojno zaupanje.24. Slovenija svojo razvojno vizijo uresnièuje znotraj Evropske unije kot prostora,ki omogoèa razvoj razliènih družbenih modelov in poti razvoja. Uspeh EU vprihodnosti je odvisen od ohranjanja politiène kulture medsebojnega sporazumevanjain dogovarjanja o skupnih ciljih in projektih EU. Slovenija sprejema vrednotepolitiène zmernosti ter iskanja sporazumnih rešitev znotraj EU in se zavzema zapostopno utrjevanje njene federalne politièno ekonomske ureditve kot skupnostisuverenih držav. Naša vizija EU temelji na razliènosti in tekmovalnosti in ne napretirani centralizaciji institucij in koncentraciji politièno ekonomske moèiposameznih èlanic. V EU morata prevladovati sožitje narodov in držav ter hkratiglobalna konkurenca podjetij in posameznikov.25. EU utemeljuje svoj družbeni razvoj v obdobju do leta 2013 (naslednja finanènaperspektiva) na celoviti reformi gospodarstva in socialne države. EU se v prenovljeniLizbonski strategiji (2005) usmerja na dva kljuèna cilja – zagotavljanje višjegospodarske rasti in poveèanje zaposlenosti. Èlanice EU bodo ta cilja dosegle napet naèinov: (1) s svobodno trgovino in veèjo uèinkovitostjo notranjega trga, (2) zizboljšanjem podjetniškega okolja in veèjo konkurenènostjo, (3) s prožnejšo delovnozakonodajo in trgom dela, (4) z veèjim vlaganjem v izobraževanje, šolstvo, znanost,raziskave in razvoj, (5) z izboljšanjem infrastrukture in skupnimi industrijskimiprojekti. Prenovljena strategija EU se usmerja na manjše število ciljev in veèjopozornost posveèa uresnièevanju skupnih razvojnih politik in projektov, pri tem paostaja umešèena v vizijo trajnostnega razvoja. Takšen razvojni pristop EU je hkratitudi osrednje vodilo za slovensko razvojno strategijo do leta 2013.26. Slovenija se zavzema za pluralistièno vizijo EU brez pretirane centralizacijepolitiènih institucij in odloèanja. Najpomembnejši strateški razvojni interesi Slovenijev EU so razvoj skupnega evropskega trga s štirimi svobodami, enotni monetarnisistem in ustavna listina. Slovenija je ustavno listino sprejela leta 2005, leta 2007naèrtuje sprejem skupne evropske valute – evra, vseskozi pa si bo prizadevala zakonkurenèno in podjetniško svobodo na skupnem trgu EU. Slovenija bo pri temprenašala del svoje suverenosti na evropsko raven po naèelu subsidiarnosti in naomejenih podroèjih skupnega trga in skupne politike. Slovenija želi, da se vse èlaniceprostovoljno odpovedujejo medsebojnemu nezaupanju in da pristajajo na vladavinoprava, skupne institucije in dogovorjene politike EU. To vkljuèuje tudi moralnikonsenz glede skupnih evropskih vrednot, ki poudarjajo predvsem visoko ravenlibertarnih èlovekovih pravic in prevladujoèe kršèansko kulturno izroèilo.

UMAR25Strategija razvoja SlovenijePet razvojnih prioritet in akcijski na~rt2. Pet razvojnih prioritet in akcijski na~rtPozornost vlade kot celote bo pri izvajanju strategije osredotoèena na pet kljuènihrazvojnih prioritet. Sestavljene so tako, da v koherentne celote povezujejo ukrepeiz pristojnosti veè resorjev, in sicer tiste, ki jih je možno najhitreje izvesti in kilahko kratkoroèno najveè prispevajo k doseganju ciljev strategije kot celote. Z osredotoèenjemna skupne razvojne prioritete bo dosežena tudi veèja stopnja koordinacijevlade, kar je pogoj za uresnièenje potrebnega strukturnega premika v razvojni politiki.27. Prva razvojna prioriteta: Konkurenèno gospodarstvo in hitrejšagospodarska rastSpodbujanje podjetniškega razvoja in poveèanje konkurenènosti– z ukrepi spodbujanja tehnološkega razvoja, izobraževanja in usposabljanjazaznavati in podpreti podroèja, kjer imamo konkurenène prednosti ter dopustitirazvoj novih potencialno uspešnih podroèij;– spodbujati naložbe in strateške projekte, ki so razvojno naravnani in spovezovalnimi mrežami pozitivno uèinkujejo na regionalni ali mednarodni ravni;– spodbujati podjetniško povezovanje na nosilnih gospodarskih podroèjih(elektronske komunikacije in informacijska tehnologija, farmacija, kemiènaindustrija, elektrièna in optièna oprema, logistika);– pospeševati razvoj nosilnih storitvenih dejavnosti (turizem, poslovne, finanènein informacijske storitve, storitve na visokotehnoloških podroèjih);– razviti instrumente hipotekarnega banèništva, zlasti na podroèju stanovanj;– razviti instrumente za skupna vlaganja države in zasebnega sektorja v oblikikoncesijske izgradnje infrastrukture;– razviti nove modele financiranja razvoja malih in srednjih podjetij;– razviti podjetništvu prijazno podporno okolje in podjetniško kulturo;– spodbujati in razvijati inovativno okolje in inovativnost.Poveèanje prilivov razvojno spodbudnih domaèih in tujih naložb– vzpostaviti industrijske/tehnološke cone na atraktivnih lokacijah, ki eliminirajoproblem zemljišè (razpoložljivosti in cene) in administrativnih omejitev za tujein domaèe investitorje ter spodbujajo razvoj v konkretnih regijah;– spodbujati širitev že obstojeèih tujih podjetij v Sloveniji in spodbujati integracijopodjetij s tujim kapitalom v slovensko gospodarstvo;– spodbujati neposredne tuje investicije (NTI) v visoko/srednje visoko tehnologijoin v kakovostna delovna mesta;– zagotavljanje ustreznih pogojev za spodbujanje “greenfield” NTI;– zagotavljanje informacij in svetovalnih storitev tujim investitorjem o poslovnemokolju;– dodeljevanje finanènih spodbud za NTI.

UMAR26Strategija razvoja SlovenijePet razvojnih prioritet in akcijski na~rtPodpora internacionalizaciji gospodarstva– razviti ekonomsko diplomacijo, aktivnejše delovati v EU in WTO, postatipolnopravna èlanica OECD;– spodbujati internacionalizacijo uspešnih slovenskih podjetij in razviti modelefinanciranja internacionalizacije malih in srednjih podjetij;– spodbujati gospodarsko sodelovanje ter sodelovanje na podroèju tehnološkegarazvoja s slovenskimi narodnimi skupnostmi v zamejstvu in s Slovenci po svetu;– spodbujati mednarodno mobilnost v sekundarnem in terciarnem izobraževanjuin raziskovalni dejavnosti v obe smeri;– spodbujati mednarodno uveljavljanje slovenske kulturne produkcije ter Slovenijekot turistiène destinacije in prostora za mednarodno kulturno in gospodarskopovezovanje.Poveèanje konkurenène sposobnosti storitev– okrepiti dejavnike uèinkovitosti storitev;– dati poseben poudarek storitvam, ki so najtesneje povezane s poslovanjem(poslovne, distribucijske, infrastrukturne in finanène storitve);– urediti zakonodajo in poenostaviti administrativno okolje za izvajanje storitev.Uspešna vkljuèitev v evropski teèajni mehanizem ERM 2 in prevzem evra– poveèati prilagodljivost fiskalne in dohodkovne politike;– zagotoviti dolgoroèno vzdržnost javnih financ in cenovno stabilnost.28. Konkurenèno gospodarstvo in višja gospodarska rast – Akcijski naèrtza leti 2005 in 2006Spodbujanje konkurenènosti gospodarstva– vzpostaviti enostaven, transparenten in na kljuène cilje osredotoèen sistemspodbujanja konkurenènosti: izdelati nov program za pospeševanje podjetništvain konkurenènosti podjetij (MG, pomlad 2006);– racionalizirati sistem podeljevanja pomoèi gospodarstvu po naèelu “vse na enemmestu” (MG/resorna ministrstva, pomlad 2006);– poveèati uèinkovitost pri èrpanju sredstev strukturnih skladov EU (SVLSRP/resorna ministrstva, jesen 2005) ter povezovati razliène naèine dodeljevanjadržavnih spodbud (državne pomoèi, strukturni skladi, raziskave in razvoj,neposredne tuje naložbe, aktivna politika zaposlovanja, terciarno invseživljenjsko izobraževanje, zdravje, državne investicije ipd.) v enovit sistem(SVLSRP/resorna ministrstva, do konca 2006);– usmerjati domaèa in evropska sredstva v centre odliènosti na podroèjih, kjerimamo svetovne vodje ali visoke potenciale (industrijsko oblikovanje, novimateriali, kompoziti, orodja, zdraviliški turizem itd.) (MG, stalno);

UMAR27Strategija razvoja SlovenijePet razvojnih prioritet in akcijski na~rt– izboljšati dostop do podpornih storitev za mala in srednja podjetja, izboljšatikakovost teh storitev ter povezati vse svetovalne in usmerjevalne ustanove venotno mrežo, vkljuèno z obmoènih obrtnimi zbornicami (MG, jesen 2006);– vzpostaviti mehanizme za poveèanje investicij v storitvene dejavnosti sspodbujanjem malih podjetniških iniciativ (MG, jesen 2006);– zboljšati dostop do zaèetnega in riziènega kapitala ter poenostaviti in pocenitibanène postopke kreditiranja (MF/MG, pomlad 2006);– zmanjšati plaèilno nedisciplino (MG, do konca 2006);– spodbujati uporabo najpomembnejših menedžerskih tehnik za vodenjesprememb in oblikovati poslovni model razvojne in poslovne odliènosti zaslovenska podjetja; razvijati menedžment èloveških virov in znanja; poveèativlaganja v usposabljanje menedžerjev in novih podjetnikov (MG, jesen 2006);– naèrtno veèati kakovost poslovanja slovenskih podjetij s promocijo in uvajanjemevropskega modela odliènosti EFQM v slovenska podjetja (MG/MVZT, jesen2006);– okrepiti razvoj specifiènih znanj, povezanih s procesom inoviranja storitev,trženjem storitev in mednarodnim poslovanjem; izoblikovati instrumente, kiso posebno prilagojeni za spodbujanje inovativnosti v storitvah (MVZT, MG,jesen 2006);– vzpostaviti mehanizme za veèje vlaganje podjetij za sodelovanje z izobraževalnimiustanovami ter pripravljenost na spodbujanje mobilnosti (MDDSZ,MŠŠ, MG, MVZT, pomlad 2006);– pripraviti zakon o delavskem delnièarstvu (ESOP) (MG, pomlad 2006).Poveèanje naložb in internacionalizacije gospodarstva– oblikovati program vlade za spodbujanje NTI in ustrezno preoblikovati AGPTI(AGPTI, poletje 2005);– spodbujati NTI v visoko/srednje visoko tehnologijo, v kakovostna delovna mesta(z visoko dodano vrednostjo in zahtevano usposobljenostjo) ter v izvoznousmerjeno proizvodnjo in spodbujati integracijo podjetij s tujim kapitalom vslovensko gospodarstvo (MG/AGPTI, stalno);– spodbujati naložbe domaèih in tujih podjetij oziroma naložbe v ekonomskecone in tehnološke parke na regionalni ravni (MG, stalno), vzpostaviti vsaj trinove industrijske/ poslovne cone – prednostno v regijah z razvojnimi zaostankiin vsaj dva nova tehnološka parka (MG, do konca 2006);– ponujati informacijske, svetovalne in druge storitve za nerezidente (MG,AGPTI, stalno);– sistem financiranja obèin preoblikovati tako, da bodo zainteresirane zaspodbujanje gospodarskega razvoja na svojem podroèju (SVLSRP/MF, pomlad2006); obèine in regije motivirati za razvoj podjetništva in oblikovanje obrtnihcon (MG/SVLSRP, pomlad 2006); olajšati in poceniti pridobitev zemljišè inzapušèenih proizvodnih in drugih prostorov (MOP/MG, pomlad 2006);– spodbujati izhodno internacionalizacijo slovenskih podjetij zaradi nižjihstroškov in ohranjati ter razvijati dejavnosti z višjo dodano vrednostjo v matiènihpodjetjih v Sloveniji (MG/AGPTI, SID, stalno); vzpostaviti finanène

UMAR28Strategija razvoja SlovenijePet razvojnih prioritet in akcijski na~rtmehanizme za spodbujanje investiranja v tujini (poveèanje kreditnih limitov,subvencioniranje obrestnih mer, garancije, skladi riziènega kapitala) (MG/AGPTI, SID, pomlad 2006);– izdelati programe spodbujanja in krepiti institucionalno podporo slovenskimpodjetjem pri nastopanju na hitro rastoèih svetovnih trgih (Brazilija, Rusija,Indija, Kitajska) (MG/AGPTI, SID, do konca 2006);– krepiti podporne ukrepe za internacionalizacijo gospodarstva (zbiranje inposredovanje zunanjetrgovinskih informacij in informacij o možnostihposlovanja na tujih trgih; podpora promocijskim dejavnostim podjetij invzpostavitev opornih toèk gospodarstva v tujini; izobraževanje na podroèjumednarodnega poslovanja (MG, MZZ, stalno);– pripraviti nacionalni program (politike) pomoèi državam v razvoju (MZZ inMG, jesen 2006);– slovensko gospodarstvo v veèji meri vkljuèiti v pokrivanje potreb NATO (MO,stalno).Razvoj dejavnosti, ki podpirajo konkurenènost gospodarstva– izpolnjevati konvergenène kriterije in dokonèati pripravo na prevzem evra (MF;jesen 2006);– oblikovati podroène strategije na posameznih infrastrukturnih podroèjih s ciljemzagotoviti zanesljivo oskrbo ter poveèati konkurenco in odprtost oziroma, kjerto ni mogoèe, uèinkovito regulacijo (resorna ministrstva, pomlad 2006);– nadaljevati s privatizacijo bank in zavarovalnic v državni lasti in spodbujatifinanène integracije (MF, do konca 2006);– poveèati tržno ponudbo zazidljivih zemljišè za potrebe stanovanjske gradnje,poveèati tržno ponudbo stanovanj za nakup in najem ter znižati cene zazidljivihzemljišè in zlasti stanovanj (MOP, pomlad 2006);– razviti hipotekarno banèništvo, da bi lahko poveèali ponudbo ugodnihstanovanjskih kreditov, ter razviti modele subvencioniranja in davènih olajšavzlasti za mlade družine in prve iskalce stanovanja (MF, MOP, pomlad 2006);– zagotoviti sredstva javnega sektorja za spodbujanje stanovanjske gradnje inprenove ter financiranje socialnih programov v okviru stanovanjske oskrbe(MOP, pomlad 2006);– zagotoviti konkurenco na trgu elektronskih komunikacij s spodbujanjem konkurencena osnovi novih tehnologij ter omogoèanjem razmer za hitrejši razvojinfrastrukture in konkurenèno uporabo (spodbujati razvoj brezžiènih fiksnihširokopasovnih dostopov, vzpostaviti dejansko konkurenco pri zakupljenihvodih, uvesti prenosljivost številke in drugi regulativni ukrepi), (APEK, MG,do konca 2005), nadgraditi strategijo širokopasovnih omrežij (MG, poletje 2005)in izdelati strategijo prehoda na digitalno radiodifuzijo (MG, jesen 2005)– vzpostaviti optièno infrastrukturo kot podlago za pospešeno uporabo sodobnihtehnologij in e-procesov (MVZT, jesen 2006).Upoštevanje naèel trajnostnega razvoja– prièeti z ukrepi za veèjo fizièno mobilnost zaposlenih na trajnosten naèin, sepravi da bi z okoljsko bolj vzdržnimi prevoznimi sredstvi (npr. hitrimi primestni-

UMAR29Strategija razvoja SlovenijePet razvojnih prioritet in akcijski na~rtmi in medmestnimi železnicami) zagotoviti možnost, da bi zaposleni prihajalina delo s širšega okolja (MZP, do konca 2006);– prièeti z ukrepi zmanjševanja energetske in snovne intenzivnosti slovenskegagospodarstva (uvajanje okoljske uèinkovitosti podjetij) (MG, do konca 2006).29. Druga razvojna prioriteta: Uèinkovito ustvarjanje, dvosmerni pretokin uporaba znanja za gospodarski razvoj in kakovostna delovna mestaPoveèanje gospodarske uèinkovitosti in obsega vlaganj v raziskave in tehnološkirazvoj– prioritetno usmerjati raziskovalno razvojne dejavnosti v tehnološka podroèja,kjer lahko raziskovalni potencial povežemo z gospodarsko dejavnostjo indosežemo dvig dodane vrednosti (elektronske komunikacije in informacijskatehnologija, biotehnologija in farmacija, nanotehnologija, novi materiali,procesne tehnologije, okoljske tehnologije);– uveljaviti merila uporabnosti in dvosmernega pretoka znanja z gospodarstvompri javnem financiranju;– oblikovati ustrezno organizacijsko strukturo raziskovalnih organizacij, ki bosposobna veèje stopnje prilagajanja izzivom sodobnega raziskovalnega dela;– prilagoditi organizacijsko strukturo in financiranje raziskovalno razvojnegasektorja tako, da bo zagotovljena veèja uèinkovitost uporabe razpoložljivihsredstev za raziskave in razvoj;– spodbujati zaposlovanje raziskovalcev v gospodarstvu;– poveèati javna sredstva na 1 % BDP najkasneje do 2010, oblikovati ustrezensistem spodbujanja naložb poslovnega sektorja, da doseže cilj 2 % BDP do2010 ter poveèati absorpcijsko sposobnost za rezultate raziskovalno razvojnedejavnosti;– sistemsko rešiti problem zaèetnega financiranja novih visoko tehnoloških terinovativnih podjetij;– spodbujati vraèanje oziroma vkljuèevanje slovenskih strokovnjakov iz tujinein zamejstva ter privabiti kakovostne tuje strokovnjake v Slovenijo;– poveèati uporabo informacijsko komunikacijske tehnologije za pospeševanjeproduktivnosti in podjetništva, veèjo uèinkovitost storitev javnega sektorja insplošno konkurenènost delovne sile na globalnem trgu delovne sile;– uvajati fleksibilne oblike dela in delo na daljavo, razvijati in promovirati oblikezaposlovanja, ki izkorišèajo potenciale informacijske družbe; dvigniti ravenpismenosti (informacijske, funkcionalne); uveljaviti javno dostopnost internetain informacijskih mediatorjev.Izboljšanje kakovosti izobraževanja in spodbujanje vseživljenjskega uèenja– spodbujati mobilnost in izbirnost s pomoèjo kreditnega študija;– povezati raziskovalne in pedagoške potenciale institutov in univerz ter preseèi

UMAR30Strategija razvoja SlovenijePet razvojnih prioritet in akcijski na~rtvzajemno oviranje prehajanja kadrov med univerzami in instituti;– možnosti za raziskovalno delo in pouèevanje, ki naj bo odprto za vse, kiizpolnjujejo predpisane pogoje;– dopolniti in diferencirati strokovni del “habilitacijskih” pogojev;– posebno na podroèju tehniških študijev poveèati sodelovanje industrije invisokošolskih organizacij pri pripravi študijskih programov;– izboljšati kakovost študija (razmerje med uèitelji in študenti; infrastruktura inoprema) ter skrajšati èas trajanja;– poveèati vkljuèenosti generacije v vpisni starosti v terciarno izobraževanje navsaj 55 %;– poveèati vpis na naravoslovno-tehniške smeri;– razviti programe za razvijanje podjetniškega duha in znanja;– sistematièno preoblikovati programe v podporo veèje ustvarjalnosti ininovativnosti z namenom lažjega sprejemanja tehnoloških in organizacijskihnovosti (pretok znanja) in širitve baze potencialnih inovatorjev;– zagotoviti ravnovesje med izobraževalno ponudbo in potrebami trga dela ingospodarstva skozi razvoj socialno-partnerskih odnosov na podroèjudograjevanja nacionalnih izobraževalnih strategij ter usklajevanjem kurikularnihvsebin v okviru zagotavljanja transparentnosti poklicnih kvalifikacij nanacionalni in EU ravni;– na podroèju vseživljenjskega uèenja spodbujati povpraševanja posameznikovpo izobraževanju in usposabljanju ter spodbujati veèje vlaganje delodajalcev;– poveèati privlaènost in dostopnost izobraževanja in usposabljanja ter vzpostavitiin razviti mehanizme za priznavanje neformalno in priložnostno pridobljenihznanj na vseh ravneh zahtevnosti, predvsem tistih, na podlagi katerih je mogoèezagotoviti delovno silo za nove in hitro razvijajoèe se sektorje v skladu stemeljnimi procesi EU (Evropski kvalifikacijski okvir, Kopenhagenski procesizobraževanja in usposabljanja 2010, kreditni sistem);– razvijati in povezovati mreže za poklicno in karierno svetovanje ter jih integrirativ obstojeèe sisteme izobraževanja in usposabljanja ter posredovanje dela;– poveèati dostop do izobraževanja in usposabljanja s pomoèjo novih tehnologij(z IKT podprte regionalne/lokalne toèke vseživljenjskega uèenja);– pripraviti programe in sistematièno senzibilizacijo za uporabo IKT tehnologijev aktivnem delovnem in ustvarjalnem okolju;– decentralizirati terciarno izobraževanje, zlasti v segmentu višjih in visokihstrokovnih šol, tesno povezanih s potrebami regionalnega gospodarskega razvoja,ter glede vseživljenjskega uèenja;– spodbujati vkljuèevanje slovenskih predavateljev iz tujine in zamejstva terprivabiti tuje predavatelje in študente v Slovenijo;– usposabljati izobraževalce za pridobivanje novih kompetenc (indikatorji OECD);– pripraviti programe izobraževanja in usposabljanja ter izobraževati inusposabljati uèitelje za trajnostni razvoj.

UMAR31Strategija razvoja SlovenijePet razvojnih prioritet in akcijski na~rt30. Uèinkovitejša uporaba znanja za gospodarski razvoj in kakovostnadelovna mesta – Akcijski naèrt za leti 2005 in 2006Poveèanje gospodarske uèinkovitosti raziskovalno razvojne dejavnosti– sprejeti nacionalni raziskovalno razvojni program v skladu s strategijo inizpeljati razpise za financiranje raziskovalne dejavnosti (MVZT, jesen 2005);– spremeniti sistem financiranja javnih raziskovalnih organizacij tako, da bonagrajeval sodelovanje z gospodarstvom (vkljuèno z ustanavljanjem “spin-off”podjetij), mednarodno sodelovanje in vplivnost ter raziskovalcem omogoèiludeležbo pri ustvarjenem poslovnem rezultatu (MVZT, MG, jesen 2005);– sprejeti sistemske ukrepe za poveèanje deleža prihodkov, ki jih JRO pridobijona trgu (MVZT/MG, do konca 2006);– s spremenjenim naèinom financiranja in z regulatornimi spremembami poveèatimobilnost raziskovalcev med fakultetami/instituti in gospodarstvom ter nasplohspodbujati prehajanje raziskovalcev v gospodarstvo (MVZT za znanost, MGza gospodarstvo, pomlad 2006);– dodatna javna sredstva za raziskave, tehnološki razvoj in inovativnost usmeritiv spodbujanje tehnološkega razvoja in inovativnosti (MVZT, MG, stalno);– odpraviti administrativne ovire za vpis v register raziskovalcev (MVZT, jesen2005);– oblikovati nacionalni inovacijski sistem (NIS) in izvajati slovensko regionalnoinovacijsko strategijo (SLORITS) v povezanosti univerz, raziskovalnihinstitutov, podpornih institucij, vlade in podjetij (MVZT,MG, SVLSRR, jesen2006); sprejeti podzakonske akte za vzpostavitev centralnega registra organizacijposrednikov prenosa znanja (MG/MVZT, jesen 2006);– spodbujati ugodno okolje za inovativnost s finanèno pomoèjo podjetjem napodroèju tehnološkega razvoja: pripraviti nove tehnološke programe vpartnerstvu med podjetji, raziskovalnimi institucijami in državo za naslednjih3–5 let; pripraviti razpis za spodbujanje investicij v nove tehnologije in produkteter koordinirati aktivnosti za doloèitev tehnoloških prioritet (MVZT, MG, dokonca 2005);– celovito revidirati zakonodajo, ki destimulira inovativnost ter spodbujatiustanavljanje domaèih in tujih visokotehnoloških in inovativnih podjetij (MVZT,MG, MJU, MF, do konca 2006);– v okviru celovite davène reforme preuèiti smiselnost veèjih davènih spodbudza vlaganja v raziskave in razvoj in zaposlovanje raziskovalcev v gospodarstvu(MF, MG, MVZT, do konca 2006) ter s štipendijami, subvencioniranjem plaè,financiranjem projektov izven javnega sektorja stimulirati prehod naravoslovnotehniènihraziskovalcev iz javnih raziskovalnih organizacij v gospodarstvo (MF,MG, MVZT, pomlad 2006);– usposobiti izvedbeno institucijo za sistematièno in ciljno usmerjeno izvajanjeprogramov in ukrepov na podroèju tehnološkega razvoja in inovativnosti(povezanost z gospodarstvom in razvojno politiko, delovanje na podjetniškihnaèelih, oblikovanje sodobnih mehanizmov podpore tehnološkemu razvoju ininovativnosti) (MG, MVZT, do konca 2005);– spodbujati delo raziskovalcev v “tehnoloških klubih” (povezava raziskovalcev

UMAR32Strategija razvoja SlovenijePet razvojnih prioritet in akcijski na~rtiz podjetij in fakultet/institutov, ki izvajajo s strani podjetij usmerjene raziskave),delo mladih raziskovalcev v èasu pridobivanja doktorata v gospodarstvu innjihovo ostajanje v gospodarstvu (MG, MVZT, stalno);– z združitvijo obstojeèih skladov, prihodkov iz privatizacije in sodelovanjemzasebnega sektorja oblikovati rizièni sklad za financiranje visokotehnološkihmalih in srednjih podjetij (MF/MG, pomlad 2006), izvesti razpis in vkljuèitivsaj 50 podjetij (MG, pomlad 2006);– vzpostaviti program za poveèanje mednarodnega sodelovanja in uveljavljenostiSlovenije na podroèjih RR ter inovacij, vkljuèno s podporo vkljuèevanju tujihraziskovalcev v slovenska podjetja in univerze (MVZT/MG, pomlad 2006);– olajšati postopke zaposlovanja tujih raziskovalcev; organizacijsko (regulatorno)in tudi finanèno podpreti tiste vrhunske raziskovalce in projekte, ki so polegustanavljanja domaèih podjetij sposobni pritegniti tudi globalne “igralce” zaustanavljanje raziskovalnih centrov v Sloveniji (MVZT, pomlad 2006);– zagotoviti finanène spodbude za vraèanje slovenskih strokovnjakov iz tujine,najmanj 200 enoletnih štipendij za gostovanje tujih raziskovalcev v Slovenijiali za raziskovalno delo domaèih raziskovalcev v tujini (MVZT, do konca 2006).Izboljšanje kakovosti izobraževanja– sprejeti nacionalni program visokega šolstva (MVZT, do konca 2005);– uvesti kreditni sistem in prosto izbirnost na vseh visokošolskih organizacijah(MVZT/Univerze, jesen 2006);– spremeniti sistem financiranja v visokem šolstvu tako, da bo nagrajevalraziskovalno delo v povezavi z uporabniki rezultatov, ter spremeniti merilahabilitiranja tako, da bodo bolj upoštevala tudi aplikativne raziskave in projekterealizirane v sodelovanju z gospodarstvom ter da ne bodo ovirala prehajanjastrokovnjakov iz akademske sfere v gospodarstvo; dosledna mednarodnaprimerljivost habilitacijskih meril in postopkov z omejevanjem “in-breedinga”(MVZT/Univerze, 2006);– poveèanje proraèunskega financiranja visokega šolstva vezati na doseganjereferenènih kriterijev ter napredka v mednarodnih primerjavah (spremembazakonskih podlag – ZVŠ), ustrezna sprememba poslanstev univerz in sistemskeurejenosti (MVZT/SVŠ/Univerze, 2006);– spremeniti akt o akreditaciji visokošolskih programov tako, da bo zagotovljenamednarodna primerljivost in konkurenènost programa, doktorske programe palahko izvaja samo institucija, ki na predmetnem podroèju izkazuje vrhunskeznanstvene rezultate (MVZT/SVŠ, do konca 2005);– promovirati razvojne dosežke znanosti in znanstvene kariere (MVZT, stalno);– uvesti diferencirane štipendije in diferencirana merila financiranja visokošolskihorganizacij (vkljuèno s poveèanim financiranjem raziskovalne infrastrukture) sciljem spodbujanja vpisa na naravoslovne in tehniške študije, vkljuèno zinformatiko (MVZT/MDDSZ/MG, jesen 2005);– spodbuditi nastanek (na novo ali s preobrazbo “obstojeèih” fakultet) visokokakovostnih naravoslovno tehniènih univerz, ki bodo izvajale tudi programe zavisokošolsko podjetništvo (MVZT, do konca 2006);

UMAR33Strategija razvoja SlovenijePet razvojnih prioritet in akcijski na~rt– s spremembami vsebine in izvajanja študijskih programov na vseh ravnehizobraževanja spodbuditi izobraževalne institucije, da pripravijo in izvajajoprograme, ki bodo mladino navduševali za inovativnost, znanost in spremembe(MŠŠ, MVZT, MG, jesen 2006);– razvijati podjetniška znanja na vseh stopnjah šolanja, še posebno na tehniènihin naravoslovnih šolah; spodbujati podjetnost pri mladih in uveljavljanje pojmapodjetništva kot pozitivne kategorije; razvijati programe izobraževanja spodroèja vodenja malih podjetij in podjetniškega znanja za mlade (MŠŠ, MVZT,MG, stalno);– pospešiti razvoj univerzitetnih podjetniških inkubatorjev (MVZT, MG, stalno);– pripraviti sistemske možnosti za zaposlovanje strokovnjakov iz prakse navisokošolskih ustanovah (MVZT/Univerze, jesen 2006);– sistemska rešitev za postopno odpravo razlik med rednim in izrednim študijemter zmanjševanje ugodnosti, vezanih na študentski status in na študentsko delodo te mere, da ne bodo veè stimulirale podaljševanja študija (MVZT/MDDSZ,jesen 2006);– posodobiti višje strokovno izobraževanje predvsem s prenovo študijskihprogramov višjih strokovnih šol, uvesti kreditni sistem ECTS (MŠŠ, jesen 2006);– poveèati mobilnost študentov, raziskovalcev, razviti akademsko omrežjeARNES na svetovno primerljivi ravni, razviti in uveljaviti študij na daljavo vvisokošolskih organizacijah, zagotoviti ustrezno opremljenosti šol z IKT(MVZT/MŠŠ, jesen 2006).31. Tretja razvojna prioriteta: Uèinkovita in cenejša državaPoveèanje institucionalne konkurenènosti in uèinkovitosti države– zmanjšati neposredno vlogo države v gospodarstvu;– umik države iz lastništva podjetij in finanènih institucij kot naèin modernizacijejavnega sektorja, zmanjšanje vloge KAD in SOD pri vodenju podjetij;– uvesti sistem presoje vplivov predpisov z vidika nepotrebnih administrativnihin regulatornih omejitev konkurence in gospodarske aktivnosti ter ukrepe zaodpravo teh omejitev;– urediti postopek sodelovanja javnosti pri pripravi predpisov (metodologija okonzultacijah);– uvesti zasebno javno partnerstvo (PPP) pri izvajanju in financiranju javnih službter naložb v infrastrukturo;– delno privatizirati upravne naloge prek prenosa z javnim pooblastilom in outsourcingom,prenašati prakse upravljanja iz zasebnega v javni sektor (novi javnimenedžment), vzpostaviti standarde uspešnosti in uèinkovitosti ter primerjavmed organi, bolj fleksibilno nagrajevanje in napredovanje;– dvigniti standarde profesionalnosti in transparentnosti javne uprave, izboljšatikakovost njenih storitev ter krepitev njene svetovalne vloge;

UMAR34Strategija razvoja SlovenijePet razvojnih prioritet in akcijski na~rt– decentralizirati upravo;– izboljšati pogoje delovanja nevladnih organizacij.Razvojno prestrukturiranje javnih financ– spremeniti strukturo odhodkov v smeri prioritet strategije in absorpcije sredstevEU;– postopno zmanjšati delež javnofinanènih odhodkov v BDP za najmanj 2 odstotnitoèki;– celovita davèna reforma, ki bo temeljila na naèelih razbremenitve dela,spodbujanja konkurenènosti in zaposlovanja ter enostavnosti sistema.Zagotovitev boljšega delovanja pravosodnega sistema– zagotoviti veèjo pravno varnost;– poveèati uèinkovitost dela sodišè, državnega tožilstva in državnega pravobranilstva;– pripraviti celoviti program zmanjševanja sodnih zaostankov za zagotovitevsojenja v razumnem roku z dolgoroènim ciljem dokonène odprave zaostankov;– dodatno usposabljati sodnike in državne tožilce za vodenje sodnih postopkovter še posebno za delo na podroèju gospodarskega kriminala, korupcije inorganiziranega kriminala;– poenostaviti in standardizirati sodne postopke tako na ravni zakonodaje kot naravni praktiène izvedbe (npr. z izmenjavo dobrih praks) z namenom, da bi seizboljšala uèinkovitost vodenja sodnih postopkov in strokovnega odloèanja sstrani državnih tožilcev in sodnikov;– prizadevati si za popolno informatizacijo sodišè (uvedba informatiziranihvpisnikov, polna uporaba elektronskega poslovanja med strankami in sodišèi) znamenom krajšega trajanja postopkov ter preprostega spremljanja uèinkovitosti,sodnih zaostankov in zastaralnih rokov.32. Uèinkovita in cenejša država – Akcijski naèrt za leti 2005 in 2006Poveèanje institucionalne konkurenènosti– izboljšati koordinacijo razvojnih politik in pripraviti Državni razvojni programna osnovi SRS (SVLRP, jesen 2006);– pregledati ovire za konkurenco v slovenskem gospodarstvu (MG, 2006) in jihpostopno odpravljati (MG/resorna ministrstva, stalno);– uvesti presojo administrativnega bremena predlogov predpisov (MJU, jesen2005) in celovit sistem presoje ekonomskih, socialnih in okoljskih vplivovpredpisov in politik (MJU, jesen 2006);– postopno odprodati deleže KAD in SOD v podjetjih in ju preoblikovati vinstitucionalne portfeljske investitorje (MF, delno do konca 2006);– dokonèati projekt “vse na enem mestu” (MG/ MJU, jesen 2005) in zmanjševati

UMAR35Strategija razvoja SlovenijePet razvojnih prioritet in akcijski na~rtadministrativna bremena pri ustanavljanju podjetij (MG, pomlad 2006);– uvesti naèela enostavnejših predpisov in administrativnih postopkov za malapodjetja (MG, stalno);– oblikovati enoten, racionalen informacijski sistem malih podjetij, ki bozadovoljeval potrebe notranjih in zunanjih uporabnikov informacij in ki najtemelji na mednarodno primerljivih raèunovodskih standardih (MF, MG, dokonca 2006);– celovito analizirati stanje prostorske zakonodaje, predlagati spremembe inpoenostavitve glede na zahteve tržnega gospodarstva ter uvesti aktivnospremljanje izvajanja (MOP, MG, pomlad 2006);– s spremembami na nepremièninskem trgu olajšati dostop do nepremiènin zarealizacijo investicijskih projektov: poveèati ponudbo komunalno opremljenihzazidljivih zemljišè, oblikovati strategijo formiranja podjetniških con, poenostavitiin skrajšati postopke za pridobitev gradbenih dovoljenj, s sprememboregulative onemogoèiti neupravièeno oviranje sprošèanja zemljiških površin(MOP, do konca 2006);– nadaljevati s krepitvijo civilnega dialoga z ustvarjanjem sistemskih in finanènihpogojev za krepitev nevladnega sektorja; (MJU, stalno);– sprejeti metodologijo o konzultacijah (MJU; do konca 2005);– naèrtno veèati uèinkovitost in uspešnost javne uprave s spodbujanjem uporabesodobnih menedžerskih tehnik za vodenje sprememb in doseganje poslovneodliènosti v javnem sektorju; razvijati menedžment èloveških virov in znanja;razvijati strateški menedžment (MJU, 2006);– naèrtno veèati kakovost storitev javne uprave s sistematiènim uvajanjemevropskega modela odliènosti (CAF – skupni ocenjevalni okvir in EFQM –evropski model odliènosti) (MJU/MVZT, stalno);– ocenjevati najveèje organizacije javnega sektorja in podjetja v pretežni lastidržave po EFQM (MJU, MZ, MG, MVZT, MF, stalno);– poveèati uporabo IKT v gospodinjstvih in s tem uporabo storitev e-Uprave(pilotska uvedba pobude Raèunalnik v vsak dom – Home Computer Initiative;(MVZT, 2005 in 2006, nato stalno).Razvojno prestrukturiranje javnih financ– pripraviti nabor ukrepov za uresnièenje ciljev strategije glede strukture in višinejavnofinanènih odhodkov (MF, konec 2005);– izboljšati in poenostaviti davèno zakonodajo (MF, jesen 2005);– izdelati kodeks delovanja davène službe (MF, jesen 2006); reforma delovanjadavène uprave v smislu vzpostavitve uèinkovite in prijazne davène uprave:obvezna javna objava pojasnil in inšpekcijske prakse; kazenska odgovornostinšpektorjev in obvezna veljava uradnih pojasnil in navodil; najmanj enkratletno preverjanje razlogov izgubljenih odloèb in posodobljenje navodil zainšpektorje in vodje izpostav; osredotoèenje na veèje utaje, princip verodostojnostizavezanca (MF/DURS, 2006);– pripraviti celovito davèno reformo s ciljem znižati obremenitve dohodkov izdela in spodbujanja konkurenènosti, naložb, stanovanjske gradnje, zaposlovanja

UMAR36Strategija razvoja SlovenijePet razvojnih prioritet in akcijski na~rtin trajnostnega obnašanja; zgraditi transparentno davèno okolje, (MF, jesen2006);– pripraviti celovit pregled skupnega uèinkovanja davènega sistema in socialnihtransferov na dohodek osebe v razliènih življenjski situacijah (MF/MDDSZ,pomlad 2006);– spremeniti naèin priprave in izvrševanja proraèuna v skladu z naèeli k rezultatomusmerjenega proraèuna in gospodarnejše javne porabe; sistemske rešitve zadecentralizacijo upravljanja v javnem sektorju in za oblikovanje proraèuna naosnovi ciljev in rezultatov; priprava proraèuna glede na programska podroèjain prioritete (MF, do konca 2006);– prièakovana višina proraèunskih prihodkov se doloèi konservativno glede namakroekonomske napovedi; poveèa se pomen avtomatiènih stabilizatorjev,fleksibilnega dela odhodkov in transparentnost (MF, do konca 2006);– pripraviti zakon o javno zasebnem partnerstvu (MF, jesen 2005) in pridobitivsaj tri velike projekte (MF/resorna ministrstva, pomlad 2006);– prenesti del javnih služb v zasebno izvajanje in sofinanciranje (MF/resornaministrstva, do konca 2006);– pospešiti “outsourcing” razliènih storitev, ki se opravljajo znotraj javnegasektorja, ob nadzoru kakovosti in vzdrževanju visokih standardov, ki jih morajozagotavljati ponudniki storitev (MF/resorna ministrstva, do konca 2006).Boljše delovanje pravosodnega sistema– odpraviti zaostanke v upravnih postopkih (MJU, jesen 2005), poveèati hitrostpostopkov odloèanja in poveèati zadovoljstvo strank v upravnih postopkih(MJU, stalno);– zagotoviti veèjo pravno varnost s sprejemom ustreznih zakonskih sprememb(spremembe zakona o notariatu, o državnem pravobranilstvu ter o izvršbi inzavarovanju) in drugih spremljajoèih ukrepov (MP, 2006);– dosledno izvajati zakonodajo na podroèju prekrškov s spremembo zakona oprekrških in ustanoviti medresorsko delovno skupino, ki bo spremljala izvajanjezakonodaje (MP, 2006);– hitreje reševati denacionalizacijske zadeve (MP, MJU, MKGP, MK, MG, MOP,stalno);– odpraviti zaostanke na podroèju poprave krivic (MP, stalno);– izobraževati pravosodne delavce, prednostno s podroèja prava EU,gospodarskega prava in s podroèja vodenja sodnih postopkov (MP, stalno);– vzpostaviti informacijski sistem za zagotovitev spremljanja uèinkovitosti,zaostankov in zastaralnih rokov v postopkih na sodišèih (Vrhovno sodišèe RS,2006);– pripraviti triletni naèrt za izgradnjo nosilnih, centralno usklajenih in naèrtovanihIKT sistemov državne uprave, ki bodo temelj izboljšanja uèinkovitosti (MJU,2006).

UMAR37Strategija razvoja SlovenijePet razvojnih prioritet in akcijski na~rt33. Èetrta razvojna prioriteta: Moderna socialna država in veèja zaposlenostIzboljšanje prilagodljivosti trga dela– poveèati fleksibilnost delovnih razmerij in zaposlovanja (letni obraèun dela,delo za krajši delovni èas, delitev delovnega mesta, prožna izraba delovnegaèasa, delo na domu in delo na daljavo in druge atipiène oblike dela);– prehod pasivnih v aktivne ukrepe na trgu dela, ki bodo zagotovili aktiviranje,zaposlovanje in socialno vkljuèevanje; kombiniranje pasivnih in aktivnihukrepov;– zmanjšati bolezenske odsotnosti z dela in delovne invalidnosti, ohranitizaposljivost delavcev z ukrepi zašèite in varovati zdravje delavcev in omogoèatiaktivno staranje;– zmanjšati strukturna neskladja na trgu dela z ustrezno politiko rednegaizobraževanja, hitrejšim uvajanjem vseh ostalih oblik izobraževanja inusposabljanja ter priznavanjem pridobljenega znanja in kompetenc v zaposlitvi;– nižji prispevki delodajalcev za socialno varnost pri težje zaposljivih, prvozaposlenih in dolgotrajno brezposelnih na manj razvitih podroèjih;– olajšati kombiniranje dela z družinskim in zasebnim življenjem: družini prijaznepolitike, spodbujanje dolgega delovnega življenja, prilagajanje vzorcev delovnegamesta in kulture, omogoèiti porazdelitev delovnih ur na vseživljenjski osnovi;– na podlagi primerjalne analize pripraviti potrebne spremembe institucionalnegaokvira trga dela za zagotavljanje zadostne stopnje konkurenènosti;– izboljšati zaposljivost težje zaposljivih skupin s kombiniranjem zaposlitvenoizobraževalnega statusa in zaèasnega zaposlovanja v okviru netržnih zaposlitvenihpriložnosti.Modernizacija sistemov socialne zašèite– uveljaviti veèjo lastno odgovornost posameznika za njegov socialni položaj;– prilagoditi sisteme socialne zašèite potrebam dolgožive družbe; prilagoditistrukturo zbiranja sredstev za socialno varnost spremenjeni naravi delovnih mestin uvesti nove sistemske rešitve na podroèju dolgotrajne nege;– uvesti aktivacijske sisteme socialne varnosti: veèja ciljna usmerjenost socialnihprejemkov in storitev na iskanje in sprejemanje dela; prepreèevati neutemeljenokopièenje socialnih prejemkov pri enem prejemniku; decentraliziratizaposlovalne storitve in njihovo kombiniranje z dajanjem socialnih prejemkov;– povezava socialne zašèite s spodbujanjem aktivnosti in družbene kohezije(poudarek na “fleksibilni varnosti”);– socialno politiko bolj osredotoèiti na prehode med življenjskimi obdobji (prehodiz šolanja v zaposlenost, prehod iz zaposlenosti v upokojitev, podpora geografskimobilnosti);– enakomerneje porazdeliti tveganja na trgu delovne sile in socialna tveganja, kijim je sedaj nadpovpreèno izpostavljena mlada generacija;– spremeniti sistem zdravstvenega varstva, temeljeè na solidarnosti, dostopnosti,

UMAR38Strategija razvoja SlovenijePet razvojnih prioritet in akcijski na~rttransparentnosti, kakovosti in uèinkovitosti ter fiskalni vzdržnosti;– javno in zasebno partnerstvo pri financiranju in izvajanju programov.Zmanjševanje družbene izkljuèenosti in socialne ogroženosti– enakost dostopnosti storitev sistemov socialne zašèite, zdravstva, izobraževanjain kulture;– širiti možnosti za dvig izobrazbene ravni in vkljuèevati brezposelne v programeaktivne politike zaposlovanja;– izgraditi veè kot 2.000 neprofitnih stanovanj in izboljšati njihovo dostopnosti;– izboljšati položaj invalidov.34. Moderna socialna država in veèja zaposlenost – Akcijski naèrt za leti2005 in 2006Veèja prilagodljivost trga dela– izboljšati regulacije na trgu dela s ciljem poveèanja prilagodljivosti obsegazaposlovanja: sprostiti predpise, ki urejajo pogoje zaposlovanja, spodbujatifleksibilne oblike zaposlenosti (fleksibilen delovni èas, zaèasno zaposlovanjeitd.), zmanjšati omejevanje zaposlovanja upokojencev, zmanjšati odpravninein skrajšati trajanje nadomestila za brezposelnost, olajšati možnost odpušèanjaiz poslovnih razlogov, poenostaviti administrativne postopke za zaposlovanjetujcev, zlasti visoko kvalificiranih (MDDSZ, jesen 2006);– sistem minimalne plaèe in socialnih transferov prilagoditi tako, da bodozaposleni motivirani za zaposlovanje, delodajalci pa za odpiranje novih delovnihmest (MDDSZ, jesen 2006);– programe politike zaposlovanja usmeriti na razreševanje problemov skupin, kiso v najtežjem položaju na trgu delovne sile – dolgotrajno ali pogostobrezposelni, starejši nad 55 let, mladi, ki konèajo ali prekinejo šolanje, ženske,osebe s priznanim azilom (MDDSZ, jesen 2005); okrepiti programeprekvalifikacij ter programe poklicnega usmerjanja in naèrtovanja kariere(MDDSZ, pomlad 2006);– uvesti oziroma okrepiti programe, ki spodbujajo delodajalce k zaposlovanjumladih brez delovnih izkušenj (MDDSZ, pomlad 2006); okrepiti programeprožnega zaposlovanja in upokojevanja starejših, kot je predèasno, delno,postopno in na zaposlovanje mladih vezano upokojevanje, zaposlovanje vsocialni ekonomiji (MDDSZ, jesen 2006);– za odrasle uvesti subvencije za izobraževanje po naèelu tretjinskega sofinanciranja(delodajalec, zaposleni, država) (MDDSZ, jesen 2006); sprejeti posebneukrepe spodbujanja izobraževanja in usposabljanja nižje kvalificiranih delavcev(MDDSZ, pomlad 2006); pospešiti delovanje sistema za potrjevanje nacionalnihpoklicnih kvalifikacij (MŠŠ, pomlad 2006);– oblikovati program spodbujanja študijskih krožkov po vsej državi (MDDSZ/MŠŠ/MVZT, pomlad 2006); ustanoviti vsaj pet novih središè vseživljenjskegauèenja in jih povezati z regijskimi izobraževalnimi središèi (MVZT/SVLSRP/

UMAR39Strategija razvoja SlovenijePet razvojnih prioritet in akcijski na~rtMŠŠ/MDDSZ, do konca 2006);– zagotoviti javno dostopnost informacij o deficitarnosti poklicev in poklicnospecifiènih stopnjah brezposelnosti, ustrezno prilagoditi izobraževalneprograme, štipendiranje povezati s potrebami na trgu delovne sile in vpeljatiregionalne štipendijske sheme; razviti programe popularizacije tehniènihpoklicev (MŠŠ/MVZT/MDDSZ, pomlad 2006);– z vlaganjem v najemna stanovanja pritegniti delovno silo v regije, kjer joprimanjkuje (MOP, do konca 2006);– spodbujati iskanje zaposlitvenih možnosti v lokalnem okolju v okviru netržnihzaposlitvenih priložnosti; izdelati kataloge potencialnih delovnih mest v okvirunetržnih zaposlitvenih možnosti, ki bodo omogoèili èasovno omejeno prehajanjev zaposlovanje na netržnem segmentu z vzpostavljenemi vzvodi za vrnitev natrg dela (MDDSZ, 2006);– pripraviti program za odpravljanje primanjkljajev na posameznih poklicnihsegmentih s selektivno imigracijo (MDDSZ, jesen 2006).Modernizacija socialne zašèite in zmanjševanje izkljuèenosti– zmanjšati odvisnost od denarnih socialnih pomoèi in uveljaviti spodbude zazaposlovanje dolgotrajnih prejemnikov denarnih socialnih pomoèi; odpravitineutemeljena kopièenja socialnih prejemkov pri posameznem prejemniku inpoveèati usmerjenost socialnih prejemkov in storitev k ponovnemu vkljuèevanjuprizadetih v aktivno življenje (MDDSZ, 2006);– dvigniti raven pismenosti (funkcionalne, informacijske) in voditi aktivnopolitiko zmanjševanja digitalnega razkoraka, uveljaviti javno dostopnostinterneta in informacijskih mediatorjev (MVZT/MDDSZ, stalno); razvijati inpromovirati oblike zaposlovanja, ki izkorišèajo potenciale informacijskokomunikacijskih tehnologij, tudi tiste, ki so prilagojene za ljudi s posebnimipotrebami (MVZT/MDDSZ, stalno), izboljšati dostopnost kakovostnih delovnihmest na podeželju s pospeševanjem kombiniranih zaposlitev in decentralizacijojavnih služb, ki jo omogoèa sodobna tehnologija (MDDSZ, stalno);– oblikovati program izvajanja izkustvenega uèenja na podlagi analize možnostivkljuèevanja v prostovoljno delo in drugih oblik izkustvenega uèenja v NVO(MDDSZ, jesen 2006); vkljuèiti donacije NVO v okvir obstojeèih olajšav pridohodnini in davku na dohodek pravnih oseb ter oblikovati možnost “donacij”dela v NVO (MF, jesen 2005); urediti javno in zasebno partnerstvo pri izvajanjuin financiranju programov socialne zašèite (MDDSZ, jesen 2006);– poveèati možnosti za zaposlovanje invalidov (pravoèasno vkljuèevanje vprograme zaposlitvene rehabilitacije, uvedba kvotnega sistema, zašèitnega inpodpornega zaposlovanja itd.) in zagotoviti enake možnosti za invalide (zdenarnimi prejemki, ki spodbujajo njihovo vkljuèevanje v družbo, z veèjodostopnostjo grajenega okolja in komunikacij, z razvojem in pluralizacijoprogramov in izvajalcev itd.) (MDDSZ, 2006);– uvesti sistem zavarovanja za dolgotrajno nego (MZ/MDDSZ, 2006);– izboljšati dostopnost do zdravstvenih storitev, skrajšati èakalne dobe, zvišatikakovost storitev in uèinkovitost poslovanja izvajalcev z vložkom v veèjouèinkovitost sistema, vkljuèno z vlaganji v zdravstvene zmogljivosti (MZ, 2006);

UMAR40Strategija razvoja SlovenijePet razvojnih prioritet in akcijski na~rt– izboljšati izvajanje urgentne zdravstvene dejavnosti na vseh ravneh (MZ, 2006);– uvesti nacionalni sistem kakovosti v zdravstvu (MZ, 2006).35. Peta razvojna prioriteta: Povezovanje ukrepov za doseganje trajnostnegarazvojaTrajno obnavljanje prebivalstva– ustvariti primerne delovne in societalne pogoje za starejše aktivne prebivalceter tudi obojestranski interes njih samih in celotne družbe;– zmanjšati èasovni pritisk z medsebojno medgeneracijsko pomoèjo in boljeodmerjenimi zahtevami delodajalcev za intenzivnost dela na zaèetku kariere;– ustvariti pogoje za lažje usklajevanje družinskih in poklicnih obveznosti obehstaršev, vkljuèno s fleksibilnejšimi oblikami otroškega varstva, ter zagotovitikonkurenènost in nediskriminiranost staršev na trgu delovne sile;– javne službe ter formalna in neformalna socialna omrežja morajo pomagati, dase družina lahko oblikuje in da bolje funkcionira, ne pa samo, da so posameznikibolj produktivni;– prilagoditi gospodarjenje s prostorom – ciljem splošne demografske in socialnepolitike ter predvidenim migracijskim gibanjem;– poveèati ponudbo najemnih stanovanj ter z izboljšanjem ponudbe zemljišè inuèinkovitosti stanovanjskega trga poveèevati ponudbo in zniževati cenestanovanj;– razviti hipotekarno banèništvo, da bi lahko poveèali ponudbo ugodnihstanovanjskih kreditov, ter subvencionirati odplaèevanje dela obresti na zaèetkuodplaèevalnega obdobja za mlade; s politiko integracije in uravnavanja obsegamigracij popraviti nekatere strukturne prebivalstvene primanjkljaje.Skladnejši regionalni razvoj– ustanoviti pokrajine, ki bodo imele pristojnosti in sredstva (po naèelu fiskalnedecentralizacije) za spodbujanje lastnega razvoja;– krepiti razvoj policentriènega urbanega sistema, razvoja regionalnih središè(zlasti središè nacionalnega pomena), oblikovati mestne (inovativne) regije inspodbujati regionalne ekonomije s tehnološkimi parki in podjetniškimiinkubatorji;– oblikovati regionalno razvejano mreža terciarnega in vseživljenjskegaizobraževanja ter drugih javnih storitev;– obèinam zagotoviti finanène spodbude za razvoj lokalnega gospodarstva,socialnih dejavnosti in infrastrukture (ostajanje dela davkov v obèini), spodbuditikvalitetnejšo pripravo prostorskih aktov v skladu z razvojnimi potrebami,poenostaviti prostorske predpise, okrepiti financiranje neprofitne stanovanjskegradnje, urediti podroèje komunalnih dejavnosti,– zagotoviti oskrbo s èisto pitno vodo in spodbujanje lokalne samooskrbe s hrano;

UMAR41Strategija razvoja SlovenijePet razvojnih prioritet in akcijski na~rt– nadgraditi sedanje regionalno razvojno programiranje in tesnejše sodelovanjemed mestnimi in podeželskimi obmoèji na osnovi zavezujoèega partnerskegasodelovanja ter aktivnega prizadevanja vlade za ustanovitev pokrajin; krepitièezmejno regionalno so delovanje, tudi z vkljuèitvijo slovenskih manjšin;– nadgraditi ukrepe za ohranjanje poseljenosti in kulturne krajine ter krepitirazvojno vitalnost ter privlaènost podeželja;– izboljšati prometno povezanost odmaknjenih, robnih obmoèij z glavnimiprometnimi osmi vkljuèno s krepitvijo in vzpodbujanjem javnega prevoza intrajnostnih oblik mobilnosti (“modal split”);– uveljaviti regionalna partnerstva za razvoj informacijske družbe in integriranihregionalnih strategij informacijske družbe;– zagotoviti dosledno upoštevanje ogroženosti zaradi naravnih in drugih nesreèpri ohranjanju poseljenosti ter razvoju pokrajin.Zagotavljanje optimalnih pogojev za zdravje– integrirati ukrepe in merila za varovanje zdravja v sektorske politike inzmanjševati razlike v zdravju med regijami in skupinami prebivalstva;– spodbujati zdrave vedenjske vzorce in prepreèevati zgodnjo obolevnost;– izboljšati dostopnost in kakovost zdravstvenih storitev ter posodobiti zdravstvenezmogljivosti.Izboljšanje gospodarjenja s prostorom– vzpostaviti evidence najboljših kmetijskih zemljišè in jih zašèititi;– nadaljevati s poveèevanjem zemljišè za ekološko pridelavo hrane;– pospeševati zložbe kmetijskih zemljišè skupaj z usposobitvijo zemljišè zakvalitetnejšo pridelavo, ob pogoju ohranitve najboljših kmetijskih zemljišè;– poveèati razpoložljivost stavbnih zemljišè za gospodarstvo in stanovanjskogradnjo s smotrnim poveèevanjem urbanega prostora naselij, s poveèanjemizkorišèenosti poselitvenega prostora (koncentracijo stavb) ter z usposobitvijodegradiranih urbanih in drugih zemljišè za ponovno uporabo;– ekonomske spodbude za boljšo izrabo razpoložljivega stavbnega sklada; podporanotranjemu razvoju naselij (prednost zgostitve ekstenzivno izrabljenih poseljenihpovršin pred širjenjem na nova obmoèja);– razvijati nepremièninski trg (evidence, obdavèitev, hipotekarno kreditiranje);– vzpodbujati poselitev v mesta, ki imajo med 7 do–30 tisoè prebivalcev.Integracija okoljevarstvenih meril v sektorske politike in potrošniške vzorce– zmanjšati prispevek k spreminjanju podnebja in prilagajati gospodarstvo terposelitev prièakovanim podnebnim spremembam;– uveljavljati trajnostno rabo naravnih virov, zmanjševati energetsko ter snovnointenzivnost in spodbujati ponovno uporabo odpadkov, poveèati ekološkouèinkovitost in kakovost življenja;

UMAR42Strategija razvoja SlovenijePet razvojnih prioritet in akcijski na~rt– poveèati energetsko uèinkovitost in uporabo obnovljivih virov energije v javnemsektorju, zlasti na lokalni ravni;– nadaljevati z okoljsko davèno reformo in uveljaviti “zelena” javna naroèila;– spodbujati okoljsko ustrezne, sonaravne podjetniške in potrošniške prakse;– spodbujati razvoj in uporabo okoljskih tehnologij;– reševati okoljske probleme transportnih koridorjev na evropski ravni, tudi zrazvojem inteligentnih transportnih sistemov;– spodbujati uvajanje trajnostnih oblik mobilnosti in krepitve “modal-split” v koristrabe javnega prevoza ter boljše usklajevanje ponudbe prevoza s potrebami injavnim interesom; vzpostaviti in voditi nacionalni informacijski sistem za tlakot nujno podporo prostorskemu naèrtovanju, varovanju podtalnic (z vidikaizpiranja nitratov, pesticidov, onesnažil), pridelavi kakovostne hrane inzagotavljanju zdravega okolja;– zagotoviti dobro stanje (do leta 2015) in ustrezno urejanje voda, okrepitivarovanje obèutljivega morskega ekosistema in obalnega pasu;– zaustaviti upadanje biotske raznovrstnosti do leta 2010 in naravno kakovostslovenskega prostora uveljaviti kot kakovost za celotno EU, kar pomeni tudiskupno odgovornost za njeno ohranjanje; zasnovati varovalne režime, ki bodoomogoèali varovanje rastlin in živali, njihovih biocenoz ter hkrati celovitgospodarski in socialni razvoj tudi na varovanih obmoèjih (Natura 2000);– krepiti zmogljivost uprave na podroèjih okoljskega prava in okoljske ekonomike;– krepiti vlogo posvetovalnih in svetovalnih teles v postopku priprave odloèitev(svet za trajnostni razvoj, medsektorska posvetovalna telesa, medsektorskedelovne in projektne skupine).Razvoj nacionalne identitete in kulture– uveljaviti kulturo v njeni celosti, to je etiènih, socialnih, gospodarskih inpolitiènih razsežnostih, vzpostavljenih skozi zgodovinski razvoj, in jo odpiratisodobnemu svetu;– razvijati kulturno raznolikost in nacionalno identiteto kot sintezo kulturnih ciljevin smotrov;– razvijati zavest, da je kultura zgodovinski temelj nacionalne identitete in sodobnaevropska prepoznavnost slovenske države kot kohezivnost razliènih kulturnihidentitet, od nacionalne do lokalnih, od univerzalne do individualnih;– krepiti skupni slovenski kulturni prostor ter ohranjati in razvijati slovenski jezik;– spodbujati kulturni razvoj italijanske in madžarske narodnostne skupnosti,romske in drugih manjšinskih skupnosti v Sloveniji ter priseljencev;– vzpostaviti spodbudno okolje za ustvarjalnost in veèjo dostopnost kulturnihdobrin ter odpirati medijski prostor;– celostno ohranjati in razvijati kulturno dedišèino in jo povezovati s sodobnimživljenjem in ustvarjanjem, saj mora družba našega èasa prevzeti odgovornostdo naravne in kulturne dedišèine in v tem izpolniti svoj moralni dolg doprihodnjih generacij;

UMAR43Strategija razvoja SlovenijePet razvojnih prioritet in akcijski na~rt– vzpostavljati ustrezno kulturno okolje, v katerem uspeva na znanje oprtogospodarstvo;– tesneje povezovati kulturo in znanost pri razvoju Slovenije in prenašati dosežkein presežke v gospodarstvo, kar je temelj družbenega blagostanja;– tesneje povezovati kulturo, znanost in izobraževanje z namenom dviga kakovostiprouèevanja in pouèevanja in s tem podpirati nadarjenost in razvijati ustvarjalnostvsakega posameznika;– spodbujati vlaganja in razvijati javno in zasebno partnerstvo v kulturi;– poudarjati etiène opredelitve, pomembne za posameznika in družbo, prinaèrtovanju razliènih podroèij; etika mora sousmerjati odloèitve, ki bodo vplivalena izrabo kulturnih in naravnih virov, prostora in živega sveta;– skrb za ohranjanje narave naj poleg kulturne, izobraževalne in znanstvene nalogepri omejevanju èlovekovih posegov v naravo, poznane kot varstvo narave,vkljuèuje tudi zaupanje v naravo samo, v njene predkulturne in postkulturnezmožnosti. Spremeniti je treba antropocentrièni pogled na svet in ravnanje znjim ter vzpostaviti spoštljiv odnos do žive narave s spoznanjem, da moramostoriti vse, kar je mogoèe, za njeno ohranitev.36. Povezovanje ukrepov za doseganje trajnostnega razvoja – Akcijskinaèrt za leti 2005 in 2006Trajno obnavljanje prebivalstva– omogoèiti lažje kombiniranje dela z družinskim in zasebnim življenjem inizboljšati položaj mladih in iskalcev prve zaposlitve na trgu dela (MDDSZ;stalno);– olajšati mladim možnost pridobitve lastnega stanovanja – študentski domovi,neprofitna stanovanja, subvencije tržnih najemnin; obèutno obdavèitineuporabljene stanovanjske zmogljivosti (MPP/MF, do konca 2006);– oblikovati razliène modele (sheme) subvencioniranja v okviru sistema stanovanjskeoskrbe zlasti za mlade družine, prve iskalce zaposlitve (premije zavarèevanje, za obresti za posojila, subvencije za gradnjo, nakup ali najem stanovanja,podeljevanje kreditov, garancij ipd.) ter preuèiti modele davènih olajšav(olajšave za obresti za stanovanjska posojila, za vlaganja v hipotekarne obveznice,za vlaganja v novogradnje, prenove, nakup stanovanja ipd.) (MOP, 2006);– pripraviti zakonske in druge pogoje za vkljuèevanje institucionalnih in finanènihinvestitorjev (investicijskih skladov) v financiranje stanovanjske oskrbe in zarazvoj hipotekarnega banèništva (MOP, pomlad 2006).Skladnejši regionalni razvoj– poveèati uèinkovitost institucij regionalnega razvoja z dopolnitvijo pravnegaokvira za izvajanje regionalne politike: sprejeti novi zakon o spodbujanjuskladnega regionalnega razvoja in nadaljevati z razvojem enote za projektnofinanciranje pri Javnem skladu RS za regionalni razvoj (SVLSRP, jesen 2005);– okrepiti razvojno pomoè prednostnim obmoèjem regionalne politike: namenitidodatne spodbude za razvoj regionalne cestne in komunalne infrastrukture,

UMAR44Strategija razvoja SlovenijePet razvojnih prioritet in akcijski na~rtnameniti veèji obseg pomoèi obmoèjem, na katerih živita italijanska inmadžarska narodna skupnost, romskim naseljem in obmejnim obmoèjem (šeposebno na zunanji meji EU s Hrvaško), okrepiti èezmejno razvojnopovezovanje, razviti nove oblike in programe poslovnega in znanstvenoraziskovalnega sodelovanja s Slovenci iz sveta (SVLSRP, 2006);– mreža visokega šolstva, podjetniški inkubatorji in tehnološki parki v regionalnihsredišèih; povezovati gospodarstva v grozde in vzpostaviti povezave z drugimiinstitucijami v regiji za krepitev regionalnih inovacijskih sistemov; uveljavitiregionalna partnerstva za razvoj informacijske družbe in integriranih regionalnihstrategij informacijske družbe (SVLSRP/MG/MŠŠ/MVZT, stalno);– pripraviti ukrepe, ki bodo spodbudili ustanavljanje podjetniških in obrtnih contudi na lokacijah, ki danes niso najbolj primerne: tehnièna pomoè v pripravidokumentacije, delno reševati problem lastnega deleža, vkljuèiti proizvodnecone v regionalne in obèinske naèrte (SVLSRP/MG, do konca 2006);– v vseh spodbujevalnih politikah (mala in srednja podjetja, turizem, zaposlovanje)posebno upoštevati regionalno komponento v smislu spodbujanja hitrejšegarazvoja manj razvitih podroèij (vsa pristojna ministrstva, stalno);– nadgraditi sistem lokalne samouprave s spremembami/dopolnitvami zakona olokalni samouprave (SVLSRP, jesen 2005);– pripraviti spremembe sistema financiranja obèin (SVLSRP, jesen 2005);pripraviti strokovne in sistemske rešitve za èimprejšnjo ustanovitev pokrajin(SVLSRP, jesen 2006);– oblikovati jasne normative oblikovanja cen komunalnih storitev in spodbuditizdruževanje ponudnikov teh storitev ter konkurenco med njimi (na primerèasovno omejene koncesije); odpraviti financiranje proraèunske porabe obèiniz prekomerno zaraèunanih komunalnih prispevkov oziroma stroškovopremljanja zemljišè za gradnje (MOP/MG, pomlad 2006).Izboljšanje gospodarjenja s prostorom– poveèati uèinkovitost gospodarjenja s prostorom za poselitvene namene prekoblikovanja in izvedbe ukrepov aktivne zemljiške politike (evidentiranje intržna aktivacija zazidljivih zemljišè) (MOP, jesen 2006);– doseèi ažurnost katastrov in zemljiške knjige ter olajšati javni elektronski dostop;kompletirati digitalni kataster zgradb in povezati z registri in elektronskozemljiško knjigo (MOP, jesen 2006), uvesti davek na nepremiènine (MF, dokonca 2006);– poenostaviti upravne postopke (MOP, jesen 2005);– pripraviti nacionalni program posodobitve državnih cest nacionalnega pomena(MZP, jesen 2005); izdelati državni in regionalne akcijske programepoveèevanja kakovosti ter konkurenènosti integralnega javnega potniškegaprometa (MZP, jesen 2005);– pospešeno posodabljati 5. in 10. železniški koridor, zaèetek gradnje 2. tiraDivaèa–Koper (MZP, do konca 2006);– izdelati strokovne podlage in izvedbene akte za zagotovitev dostopnosti javnegapotniškega prometa za vse kategorije prebivalstva (izvajanje gospodarske javneslužbe javnega potniškega prometa) (MZP, 2005).

UMAR45Strategija razvoja SlovenijePet razvojnih prioritet in akcijski na~rtIntegracije okoljske in sektorskih politik– pripraviti in sprejeti Nacionalni program varstva okolja (MOP, poletje 2005);– pripraviti in sprejeti Operativni program ohranjanja biotske raznovrstnosti sprogramom upravljanja Natura 2000 obmoèij (MOP, do konca 2005);– pripraviti in sprejeti Operativni program varstva naravnih vrednot (MOP, dokonca 2006);– izgraditi kanalizacijsko omrežje in èistilne naprave skladno z Operativnimprogramom odvajanja in èišèenja komunalnih odpadnih voda (MOP, stalno);– vzpostaviti vodovarstvena obmoèja na obmoèjih poselitve, kjer je veè kot 15.000PE (MOP, do konca 2006);– pripraviti in sprejeti Operativni program vodooskrbe (MOP, do konca 2005);– posodobiti in celovito urediti republiško službo varstva obalnega morja (MOP,do konca 2006);– pripraviti Operativni program zbiranja komunalnih odpadkov (MOP, do konca2005);– zapirati obstojeèa odlagališèa ter rekonstruirati in širiti obstojeèa odlagališèa,ki bodo obratovala do konca leta 2008 v skladu z Operativnim programom(MOP, stalno);– pripraviti Operativni program ravnanja z nevarnimi odpadki (MOP, do konca2005);– spodbujati energijsko varèevanje in zniževanje energetske intenzivnosti, spoudarkom v javnem sektorju (MOP, stalno);– pripraviti Operativni program za zmanjšanje nacionalnih emisij za SO 2, NO x,HOS in NH 3,ter doseganje ciljnih vrednosti (MOP, do konca 2005);– izpolnjevati obveznosti Kjotskega protokola o zmanjševanju toplogrednihplinov in vzpostaviti sistem trgovanja s pravicami emisij (MOP, do konca2005);– analizirati ranljivost na podnebne spremembe in se prilagoditi nanje (MOP, dokonca 2006);– širiti plinifikacijo, daljinsko ogrevanje na biomaso in soproizvodnjo elektrièneenergije in toplote (MG, stalno);– dosledno uveljaviti okoljska merila pri financiranju ukrepov v kmetijstvu(MKGP, jesen 2006); poveèevati obmoèja ekološke pridelave hrane, uveljavitivarnostne standarde pri reji živali in sledljivost proizvodov (MKGP, pomlad2006);– ukiniti izjeme pri obdavèevanju z ekološkimi taksami in davki; upoštevati merilaokoljske neškodljivosti pri podeljevanju subvencij (MF, do konca 2006);– sodelovati z nevladnimi organizacijami pri ozavešèanju javnosti; promoviratiekološke izdelke, varèevanje z energijo, nakupe preko interneta; sofinanciratipodjetniške projekte proizvodnje ekoloških izdelkov in uvajanje dela od doma(MOP, stalno);– oblikovati medsektorske (intertematske) izobraževalne programe na temotrajnostnega razvoja (integrirati okoljska naèela in vsebine v sektorske politike)za javnost in javno upravo (MJU-upravna akademija, MOP, MKGP, MP, MG,

UMAR46Strategija razvoja SlovenijePet razvojnih prioritet in akcijski na~rtstalno);– dopolniti Zakon o javnih naroèilih, tako, da se pri javnih naroèilih upoštevajotudi trajnostni razvojni kriteriji in vpeljevanje zelenih javnih naroèil (MF inMOP, pomlad 2006);– pripraviti in sprejeti Operativni program spodbujanja uporabe okoljskihtehnologij (MOP, do konca 2006);– pripraviti in sprejeti nacionalni program ravnanja z radioaktivnimi odpadki(MOP, poletje 2005);– zagotoviti uresnièevanje nacionalnega programa varstva pred naravnimi indrugimi nesreèami do leta 2007 in sprejeti nov program za obdobje do leta2013 (MO, stalno);– uveljaviti projekte v sklopu Evropske arhitekture inteligentnih transportnihsistemov (MZP/MVZT, do konca 2006).Zdravje kot del kakovosti življenja– oblikovati usmeritev za varovanje in krepitev zdravja in zmanjševanje razlik vzdravju med regijami in skupinami prebivalcev (MZ, do konca 2005);– pripraviti in uresnièevati programe varovanja zdravja s podroèja življenjskegasloga (prehranska politika, telesna dejavnost, alkohol, kajenje idr.) (MZ, 2006);– poveèati uèinkovitost sistema v smislu izboljšanja dostopnosti in kakovostizdravstvenih storitev in okrepiti preventivne zdravstvene programe (MZ, 2006);– posodobiti zdravstvene zmogljivosti na vseh ravneh zdravstvene dejavnosti,vkljuèno z nujno medicinsko pomoèjo (MZ, 2006).Kultura kot dejavnik identitete in razvoja– zagotoviti uresnièevanje nacionalnega programa za kulturo 2004–2007 insprejeti nov program za obdobje do leta 2013 (MK, stalno);– izboljšati varstvo kulturne dedišèine – pripraviti zakon o varstvu kulturnededišèine (MK, MOP, 2006);– zagotoviti medijski pluralizem s spremembami zakona o medijih (MK, 2005)in zakona o RTVS (MK, 2005);– pospeševati konkurenènost RS na podroèju filma s spremembo zakona oFilmskem skladu Republike Slovenije (MK, 2006) in pripraviti zakon o filmu(MK, 2005);– aktivnosti za afirmiranje slovenskega jezika (MK, stalno);– spodbujati vlaganja v kulturo s tovrstnim zakonom (MK, 2006);– izboljšati varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva z novim zakonom, kibo urejal to podroèje (MK, 2005);– urediti podroèje založništva z zakonom o obveznem izvodu (MK, 2005)– aktivnosti za krepitev nacionalne identitete in kulture v okviru sistema vzgojein izobraževanja (MŠŠ; stalno).

UMAR47Strategija razvoja SlovenijePriloga: Uresni~ljivost gospodarkega cilja strategijePriloga: uresni~ljivost gospodarskega ciljastrategije37. Ta priloga opredeljuje osnovne kvantitativne okvire Strategije razvoja Slovenijein s tem preverja realistiènost strateškega gospodarskega cilja, da bi v desetih letihSlovenija presegla povpreèno raven gospodarske razvitosti razširjene EU. Prilogase zaenkrat osredotoèa na gospodarsko podroèje in na osnovne determinantegospodarske rasti. V nadaljevanju dela na strategiji, to je v èasu priprave programskepriloge, bo scenarij dopolnjen s kvantitativnimi cilji tudi na drugih podroèjih razvoja.38. Metodološki pristop za izdelavo projekcij možne gospodarske rasti temelji naanalizi možnosti ponudbe, s pomoèjo ekonometriène analize agregatne proizvodnefunkcije Slovenije, torej analize uèinkov proizvodnih dejavnikov oziroma faktorjev.Pri dolgoroènejših projekcijah je analiza možnosti ponudbe zmeraj osnovni pristop.V prvem koraku izdelave projekcij smo na podatkih za tranzicijsko obdobje opredeliliin testirali proizvodno funkcijo slovenskega gospodarstva, ki temelji na štirih proizvodnihdejavnikih: delu (zaposlenosti), èloveškem kapitalu (izobrazbi), fiziènemkapitalu (osnovnih sredstvih) in tehniènem napredku (splošni faktorski produktivnosti).V naslednjem koraku je bila narejena osnovna projekcija gospodarske rasti, kije izhajala iz predpostavke, da bo razvoj produkcijskih dejavnikov v prihodnje enakzgodovinskim trendom, ki ne upoštevajo možnih uèinkov sprememb razvojnepolitike. Preverili smo tudi obèutljivost osnovne projekcije na negotovost glededejanskega uèinka posameznih dejavnikov na rast, pri èemer gre predvsem zametodološka vprašanja kakovosti zgodovinskih podatkov oziroma njihovih ocenter za vprašanje statistiène zanesljivosti projekcij. V tretjem koraku pa smo analiziraliodzivnost gospodarske rasti na spremembe v predvideni rasti tistih inputov(proizvodnih dejavnikov), na katere je možno v prihodnje vplivati s spremembamirazvojne politike. Podrobne narodnogospodarske bilance bomo izdelali v naslednjihmesecih, izhajajoè iz Pomladanskega poroèila in Poroèila o razvoju.39. Dohitevanje povpreène razvitosti razširjene EU do leta 2013 zahteva, da vobdobju 2006–2013 v povpreèno presegamo stopnjo rasti razvitejših èlanic EU zatri odstotne toèke. To je ambiciozen cilj na zgornji meji dosegljivega. Predstavljazgornjo možno mejo rasti slovenskega gospodarstva, ki je dosegljiva le ob optimalniimplementaciji ukrepov SRS. Dohitevanje povpreèja EU do leta 2013 in zatopotreben preskok v stopnji gospodarske rasti zato zahtevata tudi preskok v miselnostiin dvig potencialne gospodarske rasti s sedanjih 3,7 % nad 5 %.40. Celotno obdobje lahko z vidika dinamike gospodarske rasti razdelimo v tripodobdobja. V prvem obdobju do leta 2007, ko bo potekalo izvajanje kratkoroènihukrepov, predvidenih v strategiji, in bodo tudi makroekonomske politike zaradiizpolnjevanja maastrichtskih konvergenènih kriterijev naravnane predvsemstabilizacijsko, je predvideno zmerno pospeševanje gospodarske rasti in znižanjeinflacije na raven maastrichtskega kriterija. Rast produktivnosti v tem obdobju še

UMAR48Strategija razvoja SlovenijePriloga: Uresni~ljivost gospodarkega cilja strategijene bi bistveno odstopala od rasti, dosežene v zadnjih desetih letih, tudi v sami strukturibruto domaèega proizvoda še ni prišlo do bistvenih sprememb. Preboj na višjorazvojno raven in preseganje 5-odstotne gospodarske rasti bo možno šele v letu2007, ko bi kratkoroèni ukrepi, predvideni v strategiji, že zaèeli dajati prve rezultatein bi vplivali na hitrejšo rast produktivnosti in konkurenènosti gospodarstva. Obdobjupospešene gospodarske rasti, ki bi se zakljuèilo približno leta 2010, bi sledilo obdobjerelativne umiritve rasti na ravni približno 5 odstotkov, kar bi z uresnièevanjemukrepov SRS predstavljalo novo raven potencialne rasti BDP, inflacija pa bi selahko približala evropskemu povpreèju.41. Na ponudbeni strani bo razvojni preskok zahteval prestrukturiranje gospodarstvav smeri moènejših storitvenih dejavnosti (poveèanje deleža v strukturi dodanevrednosti na 67 % do leta 2013), kjer se bo obseg na znanju temeljeèih storitevpoveèeval znatno hitreje od obsega ostalih storitev. V okviru storitev, ki temeljijona znanju, bodo najhitreje narašèale finanène, poslovne in telekomunikacijskestoritve. Zaostanek finanènega sektorja je po kazalcih razvitosti za razvitostjofinanènega sektorja v EU veèji od relativnega zaostanka pri BDP, zato ima finanènoposredništvo vse možnosti za zelo hiter razvoj in bi poleg poslovnih storitev lahkoimelo najvišje stopnje rasti dodane vrednosti po dejavnostih, ki bi moèno presegalestopnjo gospodarske rasti. Tudi med javnimi storitvami bo najhitreje narašèal obsegna znanju temeljeèih storitev: zdravstva in socialnega varstva ter izobraževanja.Prvih zaradi staranja prebivalstva in poveèanih potreb po zdravstvenih in socialnovarstvenih storitvah, drugih pa zaradi prièakovanih visokih stopenj rasti višješolskegain visokošolskega izobraževanja ter izobraževanja odraslih.42. Hkrati bi z optimalno implementacijo ukrepov SRS tudi v slovenski predelovalniindustriji lahko spodbudili razvojni preboj v smeri uveljavitve visoko in srednjevisoko tehnoloških panog. Te panoge bi se približale 50-odstotnemu deležu v skupniustvarjeni dodani vrednosti dejavnosti; skupni delež predelovalnih dejavnosti kotcelote pa naj se v okviru proizvodne strukture BDP-ja ne bi poveèeval. Podobenrazvojni preboj sta izpeljali Finska in Madžarska, slednja s pomoèjo neposrednihtujih investicij, prva pa z angažiranjem èloveškega kapitala in velikimi teruèinkovitimi vlaganji v raziskave in razvoj.43. Prestrukturiranje predelovalnih dejavnosti in krepitev na znanju temeljeèihstoritvenih dejavnosti bosta omogoèila hitra rast izdatkov za raziskave in razvoj tervlaganja v èloveški kapital. Rast izdatkov za raziskave in razvoj je v obdobju 1998–2002 dosegala 6,5 %, za doseganje ciljne vrednosti 3 % BDP za raziskave in razvojv letu 2010 bi morali omenjeni izdatki v obdobju 2003–2010 rasti še hitreje, in sicer13,7 % letno. S poveèanimi vlaganji v izobraževanje se bo poveèevala vkljuèenostmladih in odraslih v izobraževanje – vkljuèenost mladih (15–19 let) v sekundarnoizobraževanje se bo približala 80 %, vkljuèenost mladih (19–23 let) v terciarnoizobraževanje bo dosegla 55 % generacije. Z izvajanjem ukrepov iz nacionalnegaprogramoma izobraževanja odraslih se bo poveèal tudi delež odraslih vkljuèenih vizobraževanje. Povpreèno število let šolanja delovno aktivnih bi se poveèalo z 11,8v letu 2003 na 12,6 v letu 2013. Ustvariti bi bilo treba spodbude, da bi se diplomantiterciarnega izobraževanja zaposlovali predvsem v zasebnem sektorju. Brez poveèanihvlaganj v ljudi slovenska predelovalna dejavnost ne bo sposobna zahtevnegaprestrukturiranja in hitrejše rasti produktivnosti. Empiriène študije za druge države

UMAR49Strategija razvoja SlovenijePriloga: Uresni~ljivost gospodarkega cilja strategijekažejo, da poveèanje povpreènega števila let šolanja za 1 leto poveèa agregatnoproduktivnost za 0,45 odstotne toèke.44. Gospodarska rast in vlaganja v znanje bodo omogoèila tudi veèjo zaposlenost,vendar bodo lizbonski cilji doseženi z zamudo. V obdobju pospešene gospodarskerasti bo tudi letna rast skupne zaposlenosti lahko presegla 1 %, ciljno 70-odstotnostopnjo zaposlenosti pa bo Slovenija lahko dosegla v letu 2013. To bo omogoèilotudi postopno zniževanje brezposelnosti, ki bi se do konca obdobja lahko približno3 %. Demografske ocene, kljub predvidenemu rahlemu poveèanju stopnje rodnosti,kažejo na probleme staranja prebivalstva in upadanje delovno sposobnegaprebivalstva po letu 2006. Stopnjo zaposlenosti lahko poveèujemo le z zmanjševanjemstopnje brezposelnosti in poveèevanjem stopnje delovne aktivnosti starejših(50–64 let), predvsem pa starostne skupine 55–64, kjer je lizbonski cilj 50 % v letu2010, stopnja zaposlenosti v Sloveniji pa je najnižja v EU. Ker je donos izobraževanjav tej starostni skupini nizek, bo veèjo aktivnost starejših možno doseèi le spoèasnejšim izstopanjem iz trga dela. Povpreèna starost ob upokojitvi se v Slovenijipo pokojninski reformi že poveèuje, lizbonski cilj pa je poveèanje starosti obupokojitvi za 5 let do leta 2010. Ob upadanju demografskega potenciala po letu2006 in staranju prebivalstva bo še posebno pomembno, da bi se pripravil programaktivnega staranja (podobno kot leta 1998 na Finskem), ki bi poveèal stopnjo delovneaktivnosti starejših. Kvantiteto na podroèju èloveškega dejavnika bo moralanadomestiti kvalitete (bolj usposobljena in bolj izkušena delovna sila).45. Predpostavka ciljnega razvojnega scenarija je, da povpraševanje ni omejitvenirazvojni dejavnik. Na strani povpraševanja na eni strani prièakujemo krepitev tujegapovpraševanja in rast tržnih deležev na najveèjih izvoznih trgih, ki ga bo omogoèilbolj konkurenèen izvoz proizvodov in storitev z višjo dodano vrednostjo, na drugistrani pa tudi krepitev domaèega povpraševanja, tako zasebnega kot investicijskega,kjer bo prišlo do strukturnih premikov. Rast izvoza blaga se bo krepila skladno sprestrukturiranjem predelovalnih dejavnosti, kjer se bo krepil prispevek dodanevrednosti visoko- in srednjevisokih tehnoloških panog, glede na predviden razvojstoritvenih dejavnosti se bo relativno krepil tudi delež izvoza storitev v skupnemizvozu. Skupni izvoz bi se v obdobju najveèje rasti tako lahko poveèeval med 9 in10 % letno. Glede na hitro kapitalsko poglabljanje (poveèevanje deleža investicij vbruto domaèem proizvodu) v preteklih letih, bo razmerje med kapitalom in outputom,ki je že sedaj blizu povpreèja EU, leta 2013 približno na ravni z zaèetka scenarijskegaobdobja. Nekoliko hitreje naj bi se še poveèevalo v prvem obdobju, spodbujeno zznižanjem obrestnih mer in intenzivnejšo stanovanjsko gradnjo, v naslednjih letih,pa bi prevladovale investicije v opremo in stroje. Rast zasebne potrošnje bospodbujena s hitrejšo rastjo plaè in rastjo zaposlenosti. Plaèe naj bi se postopomapribliževale ravni primerljivih gospodarstev, pri èemer bo realna bruto plaèa nazaposlenega v zasebnem sektorju narašèala hitreje kot realna bruto plaèa nazaposlenega v javnem sektorju v vsem obdobju 2005–2013. Takšna gibanja bodoposledica okrepljenega vlaganja v èloveško znanje, ki bo izrazitejše v zasebnemsektorju. Za razliko od javnega sektorja je v kadrovski strukturi zasebnega sektorjadelež zaposlenih z visoko izobrazbo še relativno nizek, predvidena rast obsegavisokotehnološke proizvodnje in na znanju temeljeèih storitev pa bo nujno zahtevalanjegovo poveèanje.

UMAR50Strategija razvoja SlovenijeProces priprave Strategije razvoja SlovenijeProces priprave Strategije razvojaSlovenijeProces priprave osnutka strategije. Priprava Strategije razvoja Slovenije (vnadaljevanju SRS) se je zaèela 7. julija 2003 z odloèitvijo vlade, ki je sprejela sklepo zaèetku priprave strategije in za strokovno koordinacijo projekta zadolžila Uradza makroekonomske analize in razvoj (v nadaljevanju Umar). Predsednik vlade jenato imenoval skupino strokovnjakov, ki je septembra 2003 predložila prvodispozicijo dokumenta. Dispozicija je opredelila deset programskih podroèijstrategije (Gospodarstvo; Èloveški kapital, delovna sila in trg dela; Raziskave,inovacije in tehnologija; Znanje za razvoj; Regionalni in prostorski razvoj; Okolje,Socialni vidiki razvoja; Nacionalna identiteta in kultura; Slovenija v mednarodniskupnosti in Evropski uniji; Uèinkovita država). Osnutke strategije na posameznihprogramskih podroèjih so pripravile posebej oblikovane strokovne skupine, katerihdelo so koordinirali: dr. Frane Adam, dr. Janez Bešter, dr. Aleš Debeljak, dr. BogomirKovaè, mag. Polona Kovaè, dr. Ivo Lavraè, dr. Dušan Plut, dr. Ivan Svetlik, dr.Zlatko Šabiè in dr. Pavel Zgaga. V delu strokovnih skupin so sodelovali: mag. MargitaAdamiè, Luka Arsenjuk, mag. Maja Bednaš, dr. Bojko Buèar, dr. Maja Buèar, dr.Jože Pavliè Damijan, dr. Emil Erjavec, dr. Miroljub Ignjatoviæ, dr. Marko Jakliè, dr.Boštjan Jazbec, mag. Sabina Kajnè, dr. Alenka Kajzer, dr. Mojca Kovaè-Šebart,Dušan Kidriè, Andrej Klemenc, mag. Anja Kopaè, dr. Janez Krek, dr. Tomaž Krpiè;dr. Matej Lahovnik, dr. Ljubica Marjanoviè-Umek, dr. Zdenko Medveš, Alojz Pluško,dr. Andrej Pogaènik, dr. Peter Raspor, dr. Borut Ronèeviæ, dr. Petra Roter, dr. PavleSicherl, dr. Metka Stare, mag. Marko Starman, dr. Matevž Tomšiè, mag. MartinaTrbanc, dr. Urban Vehovar, mag. Peter Wostner, dr. Katarina Zajc. Strokovne skupineso pripravile prve osnutke strategij po posameznih programskih podroèjih.Umar je v marcu in aprilu 2004 za veèino programskih podroèij organiziral delavnice,na katerih je osnutke prediskutiral širši krog strokovnjakinj/strokovnjakov inpredstavnic/predstavnikov ministrstev. Na podlagi diskusij na delavnicah inintenzivnega medresorskega usklajevanja je nastal osnutek strategije, ki ga je Vladana svoji seji 16. junija 2004 sprejela kot predlog za javno razpravo.Obseg in širina javne razprave. Javna razprava se je prièela s posvetom pripredsedniku vlade v zaèetku julija 2004, na katerem so sodelovali predstavnikigospodarstva, znanosti, kulture in drugih družbenih skupin. Po tej »otvoritveni«razpravi so sledile številne spontane razprave v medijih in razliènih interesnihskupinah, ki so na lastno pobudo organizirale razliène razprave o strategiji. Osnutekje obravnaval tudi Ekonomsko-socialni svet, vladni Svet za socialno varnost itd. Napobudo in poziv Umarja glede zbiranja pripomb so se odzvale nekatere institucijein posamezniki, ki so posredovali pisne pripombe in priporoèila za dopolnitevdokumenta. Zaradi strateške narave dokumenta in potrebe po preverjanju njegovevsebine s širšo javno razpravo je Vlada zadolžila sekretariat Sveta za trajnostnirazvoj, da je prevzel vlogo organizatorja široke javne razprave. Organiziranih jebilo pet tematskih razprav s posameznimi skupinami družbenih akterjev (delodajalci,delojemalci, nevladne organizacije, družbene dejavnosti, regionalni in lokalniinteresi). Vzporedno s temi aktivnostmi so potekale tudi številne druge razprave o

UMAR51Strategija razvoja SlovenijeProses priprave Strategije razvoja Slovenijerazvoju Slovenije, med katerimi so po širini in odmevnosti izstopali zlati Pogovorio prihodnosti pri predsedniku države.Spletna stran Umar. Na spletni strani http://www.gov.si/umar/ je bilo objavljenocelotno besedilo osnutka SRS, vsa podporna strokovna gradiva za pripravo SRS(osnovna besedila programskih podroèij, ki so jih pripravile strokovne skupine terkonèna poroèila ekspertiz in raziskav), prepisi rezultatov javnih razprav v okvirusekretariata Sveta za trajnostni razvoj in vse pisne pripombe, ki so jih posameznikiali institucije posredovale na Umar. Pripravljena pa je bila tudi zunanja evalvacijaprocesa priprave osnutka SRS in analiza javne razprave.Poroèilo o javni razpravi. Osnovno sporoèilo javne razprave je bilo spoznanje, daso osnovni cilji strategije široko sprejeti, od vlade pa se predvsem prièakuje, da bov konènem dokumentu nadalje konkretizirala cilje in predvidene ukrepe in sprejelajasno politièno zavezo za uresnièenje strategije. Umar je po poteku javne razpravepripravil Poroèilo o javni razpravi, ki je vsebovalo temeljna priporoèila zadokonèanje besedila strategije. Januarja 2005 je Umar posredoval vsem ministrstvomosnutek SRS in Poroèilo o javni razpravi s prošnjo, da naj izhajajoè iz obehdokumentov in v luèi prioritet in programa dela nove vlade pristopijo k dokonèemusooblikovanju kljuènih razvojnih prioritet in akcijskega naèrta za njihovo realizacijov letih 2005-2006.Sprejetje Strategije razvoja Slovenije: Razvojna vizija in prioritete. Umar je napodlagi smiselno upoštevanih predlogov iz javne razprave, sugestij in pripombministrstev in vladnih strateških svetov ter v sodelovanju z vodji strokovnih skupin,ki so sodelovali v skladu s svojimi možnostmi, pripravil predlog dokonène verzijestrategije v obliki dokumenta Strategija razvoja Slovenije: Razvojna vizija inprioritete. Predlog strategije je bil obravnavan tudi na posebnem »pogovoru oprihodnosti« pri predsedniku države, kjer se je pokazalo, da kljuène usmeritve inukrepe strategije podpira širok krog strokovnjakov in politiènih strank. Po širokemmedresorskem usklajevanju je tako vlada 23. junija 2005 sprejela strategijo, ki jasnoopredeljuje vizijo in cilje razvoja Slovenije ter pet razvojnih prioritet z akcijskiminaèrti za njihovo realizacijo v letih 2005 in 2006.Strokovna podlaga. Vzporedno z delom na dokumentu Strategija razvoja Slovenije:Razvojna vizija in prioritete je v sodelovanju s strokovnimi skupinami in ministrstviteklo in še vedno teèe tudi delo na dokonèanju podrobnejših strategij po posameznihprogramskih podroèjih. Le-te bodo predstavljale eno od strokovnih podlag Odboruza reforme, ki pripravlja operacionalizacijo reform, kljuènih za uresnièenje strategije.Strategije na programskih podroèjih bodo služile tudi kot podporno strokovnogradivo za pripravo Nacionalnega akcijskega naèrta za izvajanje Lizbonske strategijein Državnega razvojnega programa.