IZVE[TAJ ZA STRATEGISKA OCENA NA @IVOTNATA SREDINA
IZVE[TAJ ZA STRATEGISKA OCENA NA @IVOTNATA SREDINA IZVE[TAJ ZA STRATEGISKA OCENA NA @IVOTNATA SREDINA
direktno dejstvo (vdi{uvawe) i indirektno. ^adot, na primer, dejstvuvaprete`no na di{nite organi, na ko`ata i sli~no, a jaglerodnite oksidideluvaat kako silni otrovi i antioksidanti.Maksimalno dozvoleni koli~ini na {tetni materii sporedzakonskata regulativa treba da se dvi`at vo slednite granici:Komponenti Emisiono koli~estvo Emisioni koncentraciiMKD (g/h) MKD (mg/m 3 )olovo 25 5azotni oksidi 5000 500-800jaglevodorodi / 500formaldehid 100 20cvrsti ~esti~ki / 130jaglen monoksid / 650jaglen dioksid / 2,5Najgolemi zagaduva~i na vozduhot se doma}instvata koi koristatfosilni goriva za zagrevawe vo zimskiot period (drva, jaglen i nafta).Kako zagaduva~i se javuvaat i prevoznite sredstva (avtomobili, avtobusii.t.n.) koi va`at za mobilni izvori na zagaduvawe, kako faktor treba da senapomene i starosta na vozilata koja vo prosek iznesuva okolu petnaesetinai pove}e godini.Kvalitet na voditeKolku vodite vo odreden prostor mo`e da se smetaat za voden resurszavisi od mo`nosta za nivno iskoristuvawe, odnosno od mo`nosta zarealizirawe na vodostopanski re{enija so koi vodite }e se iskoristat zapokrivawe na potrebite od voda za naselenieto, zemjodelstvoto,industrijata i za{titata na `iviot svet. Vodata kako resurs ja ima mnogupomalku od prisutnite vodi {to treba da se ima sekoga{ vo predvid priplaniraweto za nejzino iskoristuvawe.Za podmiruvawe na potrebite na voda najzna~ajni se povr{inskitevodi, bidej}i tie se najrasprostraneti, najbliski se do mestata na~ovekovata aktivnost, obezbeduvaat `ivot i razvoj na ekosistemot.Izda{nosta na podzemnite vodi zavisi od klimatskite,morfolo{kite i hidrogeolo{kite karakteristiki na prostorot. Ovie vodiporadi posebniot kvalitet se zna~ajni i mo`e da bidat korisni zapokrivawe na potrebite od voda.Republika Makedonija zafa}a del od slivovite na r. Vardar, r. CrnDrim i r. Strumica. Na celata nejzina teritorija 84% od vodite sedomicilni, a samo 16% se nadvore{ni vodi koi doa|aat vo Republikata. Zapodobro sogleduvawe na raspolo`livite i potrebni koli~ini na vodateritorijata na Republikata e podelena na 15 vodostopanski podra~ja voosnovnite slivovi na rekite: Vardar, Crn Drim i Strumica.40
Planskata opredelba za za{tita na vodite e da se za~uva visokiotkvalitet na izvori{tata na voda, da se podobri kvalitetot na povr{inskitei podzemnite vodi i da se dovedat vo zakonski propi{aniot kvalitet.Prioritet vo za{titata imaat vodite od 1 i 2 klasa od koi e predvideno dase vr{i vodosnabduvawe na naseleniete mesta. Za{titata na kvalitetot nemo`e da se ostvari parcijalno, taa e splet na tehnolo{ki, vodostopanski iekonomsko-organizacioni merki i kontinuirana rabota.Zagaduvaweto na vodite vo `ivotnata sredina se dol`i na ispu{tawena efluenti od doma}instvata, industrijata, rudarstvoto, zemjodelieto,neuredenite deponii i soobra}ajnicite. Koli~estvata na komunalniotpadni vodi se najgolemi vo gradovite.Vo op{tinata ne postoi tretman na otpadnite vodi, pa toapretstavuva eden od najgolemite problemi vo op{tinata. Isto taka, nepostoi organizirano odveduvawe na otpadnite vodi, {to uka`uva napotrebata od prezemawe na itni merki za re{avawe na ovoj problem. Voop{tina ne postoi pre~istitelna stanica za otpadnite vodi. Del odotpadnite vodi od doma}instvata vo naselenite mesta direktno se ispu{taatvo rekite, a del se odveduvaat vo individualni septi~ki jami koi vo pogolembroj se povr{inski.Atmosferskite vodi se ispu{taat slobodno po povr{inata naterenot.OtpadKomunalniot otpad go vklu~uva otpadot sobran od doma}instvata,zaedno so otpadot od ulicite i slobodnite povr{ini, otpadot odkomercijalniot-institucionalen sektor i otpadot od industrijata koj e sokarakteristiki kako so otpadot na doma}instvata.Rastitelen i `ivotinski svetVisokiot planinski masiv na [ar Planina se protega vo krajniotseverozapaden del od Republika Makedonija, po dol`inata na granicata soRepublika Srbija. Planinata le`i me|u dvete nisko spu{teni kotlini -Polo{kata na jugoistok i Prizrensko-metohiskata na severozapad. Na [arPlanina se sre}avaat cela niza na mnogu interesni reljefni oblici, me|ukoi najizrazeni se glacijalnite, fluvijalnite, karstnite, denudacionite inivacionite geomorfolo{ki pojavi. Taka, dejstvuvaweto na glacijalniotproces ostavil soodvetni tragi, izrazeni vo vid na raznovidni fosilniglacijalni oblici. Toa se pojavite na cirkovi, koi le`at pod najvisokitevozvi{enija, glavno so nad 2.000 metri nadmorska visina, ledni~kitedolini, glacijalnite ramewa, striite i mutoniranite steni. Kakokarakteristi~ni oblici na glacijalnata erozija se i bedemite, koi sesozdadeni od nanos na morenski materijal. Iako ne tolku izrazeni, na [arPlanina se sre}avaat i karstni pojavi, zastapeni vo vid na {krapi i vrta~i,a vo zonata na periglacijalnite oblasti postojat raznovidni fosilni i41
- Page 9: Sodr`ina:Voved ....................
- Page 12 and 13: Solarni kolektori (pripremawe na vr
- Page 14 and 15: - konsultacija so zasegnatata javno
- Page 16 and 17: Planskite dokumenti se prilagoduvaa
- Page 18 and 19: `ivotnata sredina od strana na loka
- Page 20 and 21: Postapno se prevzedoa slednite ~eko
- Page 22 and 23: postapka za ocena na nivnoto vlijan
- Page 24 and 25: Objavuvawe na informacii za otpo~nu
- Page 26 and 27: faktori, kulturnoto nasledstvo, pej
- Page 28 and 29: naselbi kako i politikata za poramn
- Page 30 and 31: Planskiot opfat na MHE (mala hidro-
- Page 32 and 33: komunikacii i site tehni~ko-tehnolo
- Page 34 and 35: dozvolenite koncetracii na materiit
- Page 36 and 37: eprodukcija i spre~uva konflikt me|
- Page 38 and 39: 4.1.5 Seizmolo{ki karakteristikiTer
- Page 42 and 43: ecentni nivacioni pojavi. Ovie mikr
- Page 44 and 45: Elementi na Strategiskata Problem R
- Page 46 and 47: 6. Alternativi i ~initeli za izbor
- Page 48 and 49: Vlijanie vrz ~ovekovoto zdravjeZara
- Page 50 and 51: vegetacijata. Pri raboteweto na gra
- Page 52 and 53: KO Tearce, op{tina Tearce }e ja zgo
- Page 54 and 55: - Dosledno sproveduvawe na planot.V
- Page 56 and 57: vozduhot na mikro plan i po{irokiot
- Page 58 and 59: - Na podra~jata koi se predlo`eni z
- Page 60 and 61: zemjata, a so toa i podobruvawe na
- Page 62 and 63: Davawe na pomo{ na podra~jata koi p
- Page 64 and 65: 9. Plan na merki za monitoring na `
- Page 66 and 67: 10. Netehni~ko rezimeDr`avnata urba
- Page 68 and 69: Postojnata sostojba na planskiot op
- Page 70 and 71: Regulacija na re~noto korito na mes
- Page 72 and 73: Za klasite na nameni E2-komunalna s
- Page 74 and 75: pristapen pat od desnata strana na
- Page 76 and 77: 11. Prilozi1. Lista na nacionalna z
- Page 78 and 79: 4. Direktiva za upravuvawe so otpad
- Page 80: Koristena literatura Prostorniot pl
Planskata opredelba za za{tita na vodite e da se za~uva visokiotkvalitet na izvori{tata na voda, da se podobri kvalitetot na povr{inskitei podzemnite vodi i da se dovedat vo zakonski propi{aniot kvalitet.Prioritet vo za{titata imaat vodite od 1 i 2 klasa od koi e predvideno dase vr{i vodosnabduvawe na naseleniete mesta. Za{titata na kvalitetot nemo`e da se ostvari parcijalno, taa e splet na tehnolo{ki, vodostopanski iekonomsko-organizacioni merki i kontinuirana rabota.Zagaduvaweto na vodite vo `ivotnata sredina se dol`i na ispu{tawena efluenti od doma}instvata, industrijata, rudarstvoto, zemjodelieto,neuredenite deponii i soobra}ajnicite. Koli~estvata na komunalniotpadni vodi se najgolemi vo gradovite.Vo op{tinata ne postoi tretman na otpadnite vodi, pa toapretstavuva eden od najgolemite problemi vo op{tinata. Isto taka, nepostoi organizirano odveduvawe na otpadnite vodi, {to uka`uva napotrebata od prezemawe na itni merki za re{avawe na ovoj problem. Voop{tina ne postoi pre~istitelna stanica za otpadnite vodi. Del odotpadnite vodi od doma}instvata vo naselenite mesta direktno se ispu{taatvo rekite, a del se odveduvaat vo individualni septi~ki jami koi vo pogolembroj se povr{inski.Atmosferskite vodi se ispu{taat slobodno po povr{inata naterenot.OtpadKomunalniot otpad go vklu~uva otpadot sobran od doma}instvata,zaedno so otpadot od ulicite i slobodnite povr{ini, otpadot odkomercijalniot-institucionalen sektor i otpadot od industrijata koj e sokarakteristiki kako so otpadot na doma}instvata.Rastitelen i `ivotinski svetVisokiot planinski masiv na [ar Planina se protega vo krajniotseverozapaden del od Republika Makedonija, po dol`inata na granicata soRepublika Srbija. Planinata le`i me|u dvete nisko spu{teni kotlini -Polo{kata na jugoistok i Prizrensko-metohiskata na severozapad. Na [arPlanina se sre}avaat cela niza na mnogu interesni reljefni oblici, me|ukoi najizrazeni se glacijalnite, fluvijalnite, karstnite, denudacionite inivacionite geomorfolo{ki pojavi. Taka, dejstvuvaweto na glacijalniotproces ostavil soodvetni tragi, izrazeni vo vid na raznovidni fosilniglacijalni oblici. Toa se pojavite na cirkovi, koi le`at pod najvisokitevozvi{enija, glavno so nad 2.000 metri nadmorska visina, ledni~kitedolini, glacijalnite ramewa, striite i mutoniranite steni. Kakokarakteristi~ni oblici na glacijalnata erozija se i bedemite, koi sesozdadeni od nanos na morenski materijal. Iako ne tolku izrazeni, na [arPlanina se sre}avaat i karstni pojavi, zastapeni vo vid na {krapi i vrta~i,a vo zonata na periglacijalnite oblasti postojat raznovidni fosilni i41
Change language