IZVE[TAJ ZA STRATEGISKA OCENA NA @IVOTNATA SREDINA
IZVE[TAJ ZA STRATEGISKA OCENA NA @IVOTNATA SREDINA IZVE[TAJ ZA STRATEGISKA OCENA NA @IVOTNATA SREDINA
eprodukcija i spre~uva konflikt me|u sega{nite i idnite generacii. Vokontekst na sé vkupniot razvoj vo op{testvoto potrebno e usoglasuvawe narazvojnite strategii i izbegnuvawe na konflikti vo site oblasti na`iveewe.Edna od celite vo razvojot na vodostopanstvoto vo Republikata ecelosno koristewe na hidropotencijalot na vodotecite vo sklop napove}enamenski sistemi. Od vkupniot iskoristiv hidroenergetskipotencijal vo Republikata dosega se iskoristeni 30,5%. Izgradbata nahidroelektranata so ref. br 97 na rekata Bistrica pretstavuva realizacijana celite zacrtani so Prostorniot plan na R. Makedonija za racionalno icelosno iskoristuvawe na vodnite resursi vo Dr`avata. MHE se nao|a votretata za{titna zona na izvorot Ra{~e (so Odluka definirana kako zonana higiensko - epidemiolo{ko sledewe), kade prostorot e pod monitoring.Malite hidroelektrani mo`e da se gradat nezavisno, na mesta kadenema da gi zagrozat uslovite za realizacija ili funkcionirawe napogolemite vodostopanski ili energetski sistemi. Sekoj subjekt e dol`envo tekot na svoite aktivnosti da prevzema merki so koi }e se spre~izagaduvaweto na vodite i da izbegnuva aktivnosti koi bi predizvikalerizici i negativni efekti vrz `ivotnata sredina.4.1.3 Klimatski i mikroklimatski uslovi na regionotI pokraj sega{niot visok sistem na ~ovekovite dostignuvawa napoleto na naukata i tehnikata, klimata e zna~aen faktor vo pove}etostopanski granki, osobeno vo zemjodelstvoto, vodostopanstvoto, turizmot idr. Se pravat obidi za ve{ta~ko vlijanie vrz klimata na oddelni podra~ja.Nekoi rezultati ve}e se postignati vo menuvaweto na oddelni klimatskikarakteristiki, kako {to se stimuliraweto na vrne`ite, spre~uvaweto nagradonosnite procesi i sl. No, sepak klimata so site svoi prirodniobele`ja i ponatamu ja uslovuva stopanskata i `ivotnata aktivnost na~ovekot.Distribucijata na zagaduva~kite materii pokraj drugoto zavisi i odmeteorolo{kite priliki kako {to i tie vlijaat na promenata na klimata.Emisijata i nivoto na zagaduva~kite materii se vo funkcija na: temperaturata na vozduhot; vozdu{nite struewa; obla~nosta;atmosferskite talozi (vrne`ite);vla`nosta na vozduhot.Klimata na regionot kade se nao|a MHE so ref. br. 97 vo KO Tearce,op{tina Tearce e umereno kontinentalna, so relativno izedna~enavla`nost preku cela godina, koja iznesuva 74%. Maglite ne se ~esta pojava.Vetrovite se preku cela godina, a naj~esto vo prolet so brzina od 0,6 m/sek, a~estotata e najgolema od sever so 220‰ i severozapad 76‰ i severoistok 90‰.Prose~nata godi{na temperatura iznesuva 10,80ºS, prose~en godi{enminimum e 4,90ºS, a prose~en godi{en maksimum 16.7ºS. Treba da se napomene36
deka so poka~uvawe na nadmorskata viso~ina za sekoj 100 metri, se namaluvatemperaturata na vozduhot za 0,60ºS.Prose~niot mrazen period trae 167 dena, a denovi so sneg ima 43. Ovojbroj na denovi e mnogu pogolem soogled na nadmorskata viso~ina. Prose~nogodi{no pa|aat 724,3 mm vrne`i, 87 vedri denovi, 154 obla~ni denovi i 124tmurni denovi.Ru`a na vetrovi4.1.4 Demografski karakteristikiSo DUPD za izgradba na mala hidroelektrana na reka Bistrica KOTearce - Op{tina Tearce, so referenten br. 97, so propratni objekti na KP12, KP 17, KP 19, KP 20, KP 3915, KO Tearce - Op{tina Tearce, se vr{iureduvawe na prostor koj e vo neposredna blizina na pove}e naseleni mesta,s. Brezno, s. Jelo{nik, s. Tearce i dr. Izgradbata na MHE }e pridonesi nazgolemuvawe na standardot na naselenieto vo ovaj region, bidej}i e vofunkcija na obezbeduvawe pokvalitetni uslugi za snabduvawe na nadoma}instvata so elektri~na energija i se ovozmo`uva kvalitativnopodignuvawe na komunalnata opremenost na stanot kako negova osnovnakletka.Spored podatocite od Popisot na naselenieto, doma}instvata istanovite sproveden vo 2002 godina, vkupnoto naselenie vo op{tinataTearce, vo ~ii administrativni granici se nao|a predmetnata lokacija zaizgradba na mala hidroelektrana za koja se raboti ovaa DUPD, iznesuva22454 `iteli.37
- Page 9: Sodr`ina:Voved ....................
- Page 12 and 13: Solarni kolektori (pripremawe na vr
- Page 14 and 15: - konsultacija so zasegnatata javno
- Page 16 and 17: Planskite dokumenti se prilagoduvaa
- Page 18 and 19: `ivotnata sredina od strana na loka
- Page 20 and 21: Postapno se prevzedoa slednite ~eko
- Page 22 and 23: postapka za ocena na nivnoto vlijan
- Page 24 and 25: Objavuvawe na informacii za otpo~nu
- Page 26 and 27: faktori, kulturnoto nasledstvo, pej
- Page 28 and 29: naselbi kako i politikata za poramn
- Page 30 and 31: Planskiot opfat na MHE (mala hidro-
- Page 32 and 33: komunikacii i site tehni~ko-tehnolo
- Page 34 and 35: dozvolenite koncetracii na materiit
- Page 38 and 39: 4.1.5 Seizmolo{ki karakteristikiTer
- Page 40 and 41: direktno dejstvo (vdi{uvawe) i indi
- Page 42 and 43: ecentni nivacioni pojavi. Ovie mikr
- Page 44 and 45: Elementi na Strategiskata Problem R
- Page 46 and 47: 6. Alternativi i ~initeli za izbor
- Page 48 and 49: Vlijanie vrz ~ovekovoto zdravjeZara
- Page 50 and 51: vegetacijata. Pri raboteweto na gra
- Page 52 and 53: KO Tearce, op{tina Tearce }e ja zgo
- Page 54 and 55: - Dosledno sproveduvawe na planot.V
- Page 56 and 57: vozduhot na mikro plan i po{irokiot
- Page 58 and 59: - Na podra~jata koi se predlo`eni z
- Page 60 and 61: zemjata, a so toa i podobruvawe na
- Page 62 and 63: Davawe na pomo{ na podra~jata koi p
- Page 64 and 65: 9. Plan na merki za monitoring na `
- Page 66 and 67: 10. Netehni~ko rezimeDr`avnata urba
- Page 68 and 69: Postojnata sostojba na planskiot op
- Page 70 and 71: Regulacija na re~noto korito na mes
- Page 72 and 73: Za klasite na nameni E2-komunalna s
- Page 74 and 75: pristapen pat od desnata strana na
- Page 76 and 77: 11. Prilozi1. Lista na nacionalna z
- Page 78 and 79: 4. Direktiva za upravuvawe so otpad
- Page 80: Koristena literatura Prostorniot pl
eprodukcija i spre~uva konflikt me|u sega{nite i idnite generacii. Vokontekst na sé vkupniot razvoj vo op{testvoto potrebno e usoglasuvawe narazvojnite strategii i izbegnuvawe na konflikti vo site oblasti na`iveewe.Edna od celite vo razvojot na vodostopanstvoto vo Republikata ecelosno koristewe na hidropotencijalot na vodotecite vo sklop napove}enamenski sistemi. Od vkupniot iskoristiv hidroenergetskipotencijal vo Republikata dosega se iskoristeni 30,5%. Izgradbata nahidroelektranata so ref. br 97 na rekata Bistrica pretstavuva realizacijana celite zacrtani so Prostorniot plan na R. Makedonija za racionalno icelosno iskoristuvawe na vodnite resursi vo Dr`avata. MHE se nao|a votretata za{titna zona na izvorot Ra{~e (so Odluka definirana kako zonana higiensko - epidemiolo{ko sledewe), kade prostorot e pod monitoring.Malite hidroelektrani mo`e da se gradat nezavisno, na mesta kadenema da gi zagrozat uslovite za realizacija ili funkcionirawe napogolemite vodostopanski ili energetski sistemi. Sekoj subjekt e dol`envo tekot na svoite aktivnosti da prevzema merki so koi }e se spre~izagaduvaweto na vodite i da izbegnuva aktivnosti koi bi predizvikalerizici i negativni efekti vrz `ivotnata sredina.4.1.3 Klimatski i mikroklimatski uslovi na regionotI pokraj sega{niot visok sistem na ~ovekovite dostignuvawa napoleto na naukata i tehnikata, klimata e zna~aen faktor vo pove}etostopanski granki, osobeno vo zemjodelstvoto, vodostopanstvoto, turizmot idr. Se pravat obidi za ve{ta~ko vlijanie vrz klimata na oddelni podra~ja.Nekoi rezultati ve}e se postignati vo menuvaweto na oddelni klimatskikarakteristiki, kako {to se stimuliraweto na vrne`ite, spre~uvaweto nagradonosnite procesi i sl. No, sepak klimata so site svoi prirodniobele`ja i ponatamu ja uslovuva stopanskata i `ivotnata aktivnost na~ovekot.Distribucijata na zagaduva~kite materii pokraj drugoto zavisi i odmeteorolo{kite priliki kako {to i tie vlijaat na promenata na klimata.Emisijata i nivoto na zagaduva~kite materii se vo funkcija na: temperaturata na vozduhot; vozdu{nite struewa; obla~nosta;atmosferskite talozi (vrne`ite);vla`nosta na vozduhot.Klimata na regionot kade se nao|a MHE so ref. br. 97 vo KO Tearce,op{tina Tearce e umereno kontinentalna, so relativno izedna~enavla`nost preku cela godina, koja iznesuva 74%. Maglite ne se ~esta pojava.Vetrovite se preku cela godina, a naj~esto vo prolet so brzina od 0,6 m/sek, a~estotata e najgolema od sever so 220‰ i severozapad 76‰ i severoistok 90‰.Prose~nata godi{na temperatura iznesuva 10,80ºS, prose~en godi{enminimum e 4,90ºS, a prose~en godi{en maksimum 16.7ºS. Treba da se napomene36
Change language