IZVE[TAJ ZA STRATEGISKA OCENA NA @IVOTNATA SREDINA

Sodrìna:Voved .............................................................................................. 111. Celi na Planskiot dokument ................................................... 151.1 Celi na za{tita na ìvotnata sredina ................................ 161.2 Specifi~ni celi na Strategiskata ocena ........................... 181.3 Upotrebena metodologija ......................................................... 191.4 Zakonodavna ramka ..................................................................... 211.5 Institucionalna ramka ............................................................ 231.6 Sodrìna na Izve{tajot za Strategiska ocena naìvotnata sredina ...................................................................... 251.7 Rezime ............................................................................................ 262. Pregled na planskiot dokument .............................................. 272.1 Osnovi na Planskiot dokument ............................................... 272.2 Planski opfat ............................................................................. 292.2.1 Geografska i geodetska mestopolo`ba ................................. 292.2.2 Namena na upotreba na zemji{teto ............................. .......... 303. Kratok opis i obrazloènie na planskite re{enija zaizgradba na komunalna i soobra}ajna infrastruktura...... 333.1 Soobra}ajno povrzuvawe ........................................................... 333.2 Vodosnabditelna mreà ............................................................ 333.3 Fekalna i atmosferska kanalizacija .................................... 333.4 Elektroenergetska infrastruktura i PTT instalacii.... 34Karakteristiki na prostorot i sega{na sostojba soìvotnata sredina ......................................................................Karakteristiki na prostorot .................................................4.4.135354.1.1 Geolo{ki karakteristiki ....................................................... 354.1.2 Hidrografski karakteristiki ............................................... 354.1.3 Klimatski i mikroklimatski uslovi na regionot ............ 364.1.4 Demografski karakteristiki ................................................. 374.2Opis na sega{nata sostojba so ìvotna sredina voplanskiot opfat .......................................................................... 384.3Sega{na sostojba so ìvotnata sredina vo i okoluplanskiot opfat .......................................................................... 435. Sostojba bez implementacija na planskiot dokument ....... 456. Alternativi i ~initeli za izbor na alternativa ............. 46Pretpostaveni vlijanija vrz mediumite na ìvotnata7. sredina ........................................................................................... 478. Merki za za{tita, namaluvawe i neutralizirawe9

VovedDràvnata urbanisti~ka planska dokumentacija se izrabotuvasoglasno ~len 50 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe („Sl.Vesnik na RM” br. 51/05, 137/07, 91/09, 124/10, 18/11 i 53/11). Soglasno ovoj~len so DUPD se vr{i ureduvawe i koristewe na prostorot so formirawena grade`na parcela von planski opfat za gradbi od prva kategorijautvrdeni so Zakon za gradba.So DUPD za izgradba na mala hidroelektrana na reka Bistrica KOTeаrce, op{tina Tearce, so ref. br. 97, so propratni objekti na KP 12, 17,19, 20 i 3915, KO Tearce, op{tina Tearce se ureduva koristewe na prostorotso opredeluvawe na planski opfat so povr{ina od 3,195 ha. Vo granicite naovoj planski opfat se opredeluva namena na zemji{teto so sistem na klasina nameni soglasno ~len 28, 29 i 30 od Pravilnikot za standardi inormativi za urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 63/12) sogrupa na klasa na namena: E infrastruktura, so klasi na nameni:E1-komunalna infrastruktura, kade se opfateni vodozafatot ipodzemnite cevkovodi, regulacija na re~no korito, pristapen pat i sl.E2-komunalna suprastruktura, kade se opfateni gradbite {to se gradatna mestoto na ma{inskoto oddelenie.Nekolku tehnologii, osobeno energijata dobiena od veter, malitehidrocentrali i son~evata energija se ekonomski konkurentni.Iskoristuvaweto na energijata od veter e najbrz raste~ki segment naproizvodstvo na energija od obnovlivi izvori na energija. Kako dobristrani na iskoristuvaweto na energijata od veterot e golemata sigurnostpri rabota na postrojkata, nemaweto tro{oci za gorivo, a so toa i nemazagaduvawe na ìvotnata sredina. Negativni strani se visokite tro{oci zaizgradba kako i promenlivosta na brzinata na veterot (nema garancija zaisporaka na energija).Son~evata energija e mo}en izvor na obnovliva energija. Ovaaenergija lesno se akumulira i ne predizvikuva zagaduvawe na ìvotnatasredina, {to ja pravi mnogu povolen izvor za dobivawe na toplinskaenergija ili elektri~na energija. Blagodarej}i na dolgiot ìvoten vek iednostavnata gradba fotovoltai~niot sistem e pogoden za postavuvawe nalokaliteti kade moè da se povrze so postoe~kata elektroenergetska mreàkako nejzino nadopolnuvawe. Povrzuvaweto na fotovoltai~nite }elii epreku transmisioni elektri~ni vodovi (podzemni kabli) do trafostanica, apotoa so nadzemen kabel do dalnovod na postoe~kata elektroenergetskamreà. Iako raspolo`livosta na son~evata energija ima pogolema(kratkoro~na) predvidlivost od veternata energija sepak ovaa tehnologija eva`na zatoa {to proizvodstvoto od fotonaponski izvori e namaleno voperiodite od godinata koga ima nedostatok od energija i mo}nost. Osnovniprincipi na direktno iskoristuvawe na energijata od Sonceto se:11

Solarni kolektori (pripremawe na vrela voda i greewe naprostorii); Fotonaponski }elii (direktno pretvorawe na son~evata energija voelektri~na energija); Fokusirawe na son~evata energija (upotreba vo golemi energetskipostrojki, golemi generatori ili toplinski pogoni).Hidroenergijata e najzna~aen obnovliv izvor na energija, a voedno iedinstven koj e ekonomski konkurenten na fosilnite goriva i nuklearnataenergija. Hidroenergijata nemoè da se koristi bilo kade bidej}i taapobaruva brzo istekuvawe na vodata, a i poèlno e da ima voda vo tekot nacelata godina zatoa {to elektri~nata struja nemoè eftino da se ~uva.Gradbata na hidroelektranata }e ja zgolemi ponudata na energetski izvorivo ovoj region i po{iroko i }e go podigne iskoristuvaweto na obnovliviteizvoti na energija.Okolu 70% od povr{inata na zemjata e pokriena so voda. Taaotsekoga{ pretstavuvala centralen resurs vo ~ovekoviot razvoj.Upotrebata na hidroenergija beleì kontinuiran tehni~ki razvoj i vomomentov pretstavuva vtoriot najiskoristen izvor na obnovliva energija vosvetot, vedna{ zad cvrstata biomasa. Od hidroenergijata se dobiva mnogugolem del od obnovlivata energija, so {to se proizveduvaat 16,6% odsvetskata potro{uva~ka i 92% od vkupnata elektri~na energija.Intencijata na ovoj proekt e da integrira odredeno koli~estvo naelektri~na energija od obnovliv izvor na makedonskiot energetski pazar.12

Toa }e ovozmoì soodvetni pridobivki vo domenot na za{titata naìvotnata sredina vo forma na namaluvawe na emisiite na stakleni~ki idrugi {tetni gasovi koi se proizvod od koristewe na fosilni goriva(jaglen, nafta i dr.).Treba da se napomene deka proektite bazirani na obnovlivi izvori naenergija, pokraj soodvetnite smaluvawa na emisiite na stakleni~ki gasovimoàt da se povrzat i drugi pridobivki koi se vo nasoka na odr`liv razvoj.Kako takvi, ovie proekti moàt da se kvalifikuvaat preku mehanizmot za~ist razvoj so {to se podobruva ekonomijata na proektot, a so toa sezgolemuva interesot, pred se, na stranski investitori.So samoto realizirawe na ovaa planska zada~a se dobivaat podatociza po~vata, vozduhot, vodata, klimatskite faktori, naselenieto, zdravjeto nalu|eto, materijalnite dobra i dr. i se sozdavaat uslovi za iznao|awe napri~inite vrz osnova na koja se predviduvaat merki za za{tita inamaluvawe na eventualnite vlijanija od sproveduvawe na planot. Soidentifikacijata na mo`nite problemi treba da se racionaliziraattro{ocite i da se napravi najsoodveten izbor na merkite za za{tita naìvotnata sredina. Preku realizacija na planskiot opfat doa|a dopodobruvawe na ekonomskite uslovi preku otvarawe na novi rabotni mesta,odnosno }e se sozdadat uslovi za ekonomsko angaìrawe na naselenieto, a sosamoto toa vospostavuvawe na preduslovi za odr`liv ekonomski razvoj.Ocenata na vlijanieto na opredeleni strategii, planovi i programivrz ìvotnata sredina i zdravjeto na lu|eto e postapka so koja seprocenuvaat efektite vrz ìvotnata sredina i zdravjeto na lu|eto odsproveduvaweto na predloènite dokumenti. Celta e mo`nite efekti dabidat zemeni vo predvid vo ranata faza na podgotovkata na dokumentitevklu~uvaj}i gi i promenite na istite. Isto taka, cel na Strategiskata ocenae da se integrira za{titata na ìvotnata sredina i zdravjeto na lu|eto voprocesot na podgotvuvawe i donesuvawe na planskite dokumenti prekuekspertska procenka i procenka na javnosta pred donesuvawe na istite.Podgotovkata na planskiot dokument gi definira i jasno gi utvrduvaosnovnite, a so tek na vreme i realnite celi i pravci vo domenot nazemjodelstvoto, {umarstvoto, energetikata, industrijata, turizmot,upravuvawe so otpadot, upravuvawe so vodite, prostornoto i urbanisti~koplanirawe i koristewe na zemji{teto, kako i Nacionalniot akcionen planza ìvotna sredina i lokalnite akcioni planovi za ìvotna sredina koi janalaga potrebata soglasno ~len 65 od Zakonot za ìvotna sredina odsproveduvawe na Strategiskata ocena na vlijanieto na ìvotnata sredina naovie planski i programski re{enija i celi.Strategiskata ocena na vlijanieto na ìvotnata sredina se sostoi odnekolku fazi na planirawe:- proverka;- opredeluvawe na opfat;- osnovni podatoci na ìvotnata sredina;- ocena;- podgotovka na izve{tajot za ìvotna sredina;13

- konsultacija so zasegnatata javnost;- prifa}awe na strategijata i- monitoring.Pri opredeluvawe na obemot i detalnosta na informaciite voIzve{tajot za ìvotna sredina, organot koj go podgotvuva planskiotdokument e dolèn da pobara mislewe od organite koi se zasegnati odplanskiot dokument. Isto taka, spored Arhuskata Konvencija i Uredbata zau~estvo na javnosta vo tekot na izrabotkata na propisi i drugi akti, kako iplanovi i programi od oblasta na ìvotnata sredina („Sl. Vesnik na RM”br. 147/08 i 45/11) ~len 8, organot koj go podgotvuva planskiot dokument edolèn da go vklu~i u~estvototo na javnosta preku:- }e treba da se utvrdi dinamikata i rokovite {to }e bidat realni zaefikasno u~estvo na zasegnatata javnost;- nacrt-pravilata }e treba da bidat javno raspolo`livi, i- na javnosta }e treba da i se ovozmoì da dade komentar.Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe jasno gidefinira osnovnite, a so vreme i ostvarlivite celi i pravci na razvojot,osobeno vo pogled na neophodnite kvalitativni strukturni promeni i za nivrelevantni i adaptibilni re{enija i opcii. Neposrednata povrzanost ime|usebnata uslovenost pome|u planskiot opfat i vlijanieto na ìvotnatasredina nametnuva ednovremen, integralen tretman na prostorot idefinirawe na dolgoro~na strategija za ureduvawe, opremuvawe ikoristewe na prostorot i efikasna za{tita na ìvotnata sredina,prirodata i kulturno-istoriskoto nasledstvo vo regionot.Posebno vnimanie e posveteno na karakteristikite na koristewe nazemji{teto. Pravnata i administrativna ramka, koja gi opfa}a osnovnitezakoni, strate{ki planovi i standardi na ìvotnata sredina, kako iprocedurite za Strategiska ocena na ìvotna sredina obraboteni se voposebno poglavje od ovoj Izve{taj.Analizata na alternativite koi se opfateni so ovoj Izve{tajukaùva na potrebata od neminovno sproveduvawe na Strategiskata ocena navlijanieto vrz ìvotnata sredina vo procesot na planirawe zaradipravilna i poefikasna izbrana alternativa. O~ekuvanite rezultati vrzìvotnata sredina, preporakite i merkite za namaluvawe na vlijanijata,kako i planot za monitoring se prikaàni i objasneti vo posebni segmentiod ovoj Izve{taj.14

1. Celi na Planskiot dokumentDokumentacionata osnova se izgotvuva vrz:Aùrirani geodetski podlogi;Uvid na lice mesto;Planska programa;Podatoci dobieni od op{tina Tearce;Izvod od Prostoren Plan na RM (Uslovi za planirawe na prostorot);Re{enie za Uslovi za planirawe na prostorot;Podatoci dobieni od drugi stru~ni slu`bi.Planskiot opfat na DUPD za izgradba na mala hidroelektrana nareka Bistrica KO Tearce, op{tina Tearce, so ref. br. 97, so propratniobjekti na KP 12, 17, 19, 20 i 3915, KO Tearce, op{tina Tearce, se protega nareka Bistrica, koja izvira od padinite na [ar Planina, a se vliva vo rekaVardar. Rekata Bistrica izvira na nadmorska visina od 2400 m a se vleva voreka Vardar na nadmorska visina od 385 m vo tetovskata kotlina. Dolìnatana vodniot tek e 19.20 km, a povr{inata na slivnoto podra~je e 37.6 km 2 .Konkretniot planski opfat-zafatot na reka Bistrica e na nadmorskavisina 1170 m, a mestoto na ma{inskoto oddelenie na nadmorska visina od980 m, so visinska razlika od 190 m.Za planskiot opfat na DUPD za izgradba na mala hidroelektrana nareka Bistrica KO Tearce, op{tina Tearce, so ref. br. 97, so propratniobjekti na KP 12, 17, 19, 20 i 3915, KO Tearce, op{tina Tearce nema planskadokumentacija. Toa e potvrdeno so Izvestie br. 08-230/2 od 16.02.2012 godinaod op{tina Tearce. Pri ureduvaweto na prostorot po~ituvani se Usloviteza planirawe na prostorot koi proizleguvaat od Prostorniot Plan na RM ise prilog vo tehni~kata dokumentacija. Uslovite za planirawe na prostorotgi ima izraboteno Agencijata za planirawe na prostorot, so teh. br. 06912,vrz osnova na koi ima izdadeno Re{enie za Uslovi za planirawe naprostorot so br. 15-1936/4 od 26.03.2012 godina od Ministerstvoto zaìvotna sredina i prostorno planirawe. Pri izrabotka na DUPD zaizgradba na mala hidroelektrana na reka Bistrica KO Terace, op{tinaTearce, so ref. br. 97, so propratni objekti na KP 12, 17, 19, 20 i 3915, KOTearce, op{tina Tearce }e se po~ituvaat Zakonot za prostorno iurbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 51/05, 137/07, 91/09, 124/10,18/11 i 53/11), Pravilnikot za pobliska sodrìna, razmer i na~in nagrafi~ka obrabotka na urbanisti~kite planovi („Sl. Vesnik na RM” br.78/06) i Pravilnikot za standardi i normativi za urbanisti~ko planirawe(„Sl. Vesnik na RM” br. 63/12).Osnovna strategija vo organizacijata i koristewe na prostorot, vosmisla na poddr{ka na razvojot na stopanstvoto ja so~inuvaat takvire{enija vo prostorot koi ovozmoùvaat pogolema atraktivnost naprostorot, za{tita na prirodnite i sozdadeni resursi, soobra}ajnopovrzuvawe, lokaciona fleksibilnost i dr.15

Planskite dokumenti se prilagoduvaat na novite razvojni interesi iinicijativi, a toa osobeno se odnesuva na atraktivnite prostori zastopanski razvoj, podobruvawe na socio-ekonomskata sostojba, mo`nost zanovi vrabotuvawa, mo`nost za ureduvawe na prostorot so potrebnatainfrastruktura, a seto toa se upravuva soglasno Strategijata za odr`livrazvoj i izdadenite Uslovi za planirawe na Prostorot, {to pretstavuvazakonska obvrska na op{tinata za sproveduvawe i primena na ve}edonesenite planski dokumenti, kako {to e Prostorniot Plan na RepublikaMakedonija.1.1 Celi na za{tita na ìvotnata sredinaZa{titata na ìvotnata sredina podrazbira mnoèstvo na razli~nipostapki i merki koi go spre~uvaat zagrozuvaweto na ìvotnata sredina.Pod za{tita na ìvotnata sredina se podrazbira ne samo za{tita na~ovekot tuku i za{tita na bilnata vegetacija i ìvotinskiot svet. Celitena za{titata na ìvotnata sredina se za{tita na zdravjeto na lu|eto,kvalitetot na ekosistemite, za{tita na rastitelniot i ìvotinskiot svet ikulturni dobra ~ij tvorec e ~ovekot, za~uvuvawe na ramnoteàta iekolo{kata stabilnost na prirodata, racionalno i adekvatno koristewe naprirodnite resursi.Deklaracijata za ìvotnata sredina e donesena na Svetskatakonferencija na Obedinetite dràvi vo 1972 godina. Stokholmskatakonferencija za ~ovekovata sredina, odràna 1972 godina ja razbudilasvesta i go ozna~ila po~etokot na ekolo{kata era i istovremeno jainicirala Pariskata konvencija na Pretsedateli na Dràvi i Vladi nazemjite od Evropskata ekonomska zaednica, odràna istata godina. Vousvoenata deklaracija kako osnovna cel na ekolo{kiot razvoj se naveduvasmaluvawe na rizikot vo pogled na uslovite na ìvot, podobruvawe nakvalitetot na ìveewe i da se vo ostvaruvawe na ovie celi posebnovnimanie obrati na za{titata na ìvotnata sredina. Spored toa,Evropskoto zakonodavstvo koe go ima usvoeno Sovetot na Evropskiteekonomski zaednici se naglasi garancijata na pravoto na sekoj gra|anin na~ista i zdrava ìvotna sredina.Vo tekot na 1992 godina vo sila stapi Bazelskata Konvencija, ~ija{to cel e smaluvawe na supstanciite odredeni kako opasen otpad. Vo Maj2004 godina stapi vo sila i Stokholmskata konvencija za perzistentniorganski zagaduva~i, so koi gi definira 12 ekstremno otrovni organskizagaduva~i, baraj}i nivna redukcija ili nivno celosno eliminirawe.Me|unarodnata pravna za{tita na ìvotnata sredina se sveduva vonajgolem del na me|unarodno - pravna akcija protiv zagaduvaweto. Sepak,me|unarodnata regulativa vo oblasta na ìvotnata sredina seu{te nedostignala na nivo koj bi ovozmoìl miren ìvot na site ìvi su{testva nana{ata planeta. Se donesuvaat razni protokoli, konvencii, deklaracii i dr.Republika Makedonija, vo ramkite na evrointegraciskite procesi voìvotnata sredina ima potpi{ano golem broj na me|unarodni konvencii,16

ilateralni dogovori i protokoli i koi zaedno so nacionalnite propisi jaso~inuvaat pravnata ramka koja go ureduvaat upravuvaweto so mediumite naìvotnata sredina. Vo procesot na aproksimacijata na EU asquiscommunautaire (EU zakonodavstvo) od oblasta na ìvotnata sredina prekutransponirawe na EU zakonodavstvoto Republika Makedonija gi imadoneseno slednite zakoni: Zakon za ìvotna sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 53/05, 81/05, 24/07,159/08, 83/09, 48/10, 124/10 i 51/11); Zakon za kvalitet na ambientniot vozduh („Sl. Vesnik na RM” br.67/04, 92/07, 35/10 i 47/11); Zakon za upravuvawe so otpadot („Sl. Vesnik na RM” br. 9/11-pre~isten tekst i 51/11); Zakon za upravuvawe i pakuvawe i otpad od pakuvawe („Sl. Vesnik naRM” br. 161/09, 17/11, 47/11, 136/11, 6/12 i 39/12); Zakon za upravuvawe so baterii i akumulatori i otpadni baterii iakumulatori („Sl. Vesnik na RM” br. 140/10, 47/11, 148/11 i 39/12); Zakon za upravuvawe so elektri~na i elektronska oprema i otpadnaelektri~na i elektronska oprema („Sl. Vesnik na RM” br. 6/12);Zakon za za{tita od bu~avata vo ìvotnata sredina („Sl. Vesnik naRM” br. 79/07); Zakon za za{tita na prirodata („Sl. Vesnik na RM” br. 67/04, 14/06,84/07, 35/10, 47/11 i 148/11), i Zakon za hemikalii („Sl. Vesnik na RM” br. 145/10 i 53/11).Procesot na usoglasuvawe so zakonodavstvoto na EU i vo sega{novreme e vo tek, posebno vo tehni~kite barawa dadeni vo aneksite na EUDirektivite. Listata na relevantni zakoni i relevantni EU Direktivi ime|unarodni dogovori se dadeni vo to~kata 11 od ovoj Izve{taj. Siteobvrski {to proizleguvaat od ovie zakonski i nacionalni strate{kidokumenti, bea analizirani i zemeni vo predvid pri definirawe naosnovnite celi za za{tita na ìvotnata sredina vo planskiot opfat priizgotvuvawe na ovoj Izve{taj.Kako generalni celi utvrdeni po ovie zna~ajni osnovi se slednite:- Obezbeduvawe na preventivni merki na za{tita na vodnite resursipodzemnitevodi od mo`nite zagaduva~ki emisii na materii odrealizirawe na planskiot opfat;- Iskoristuvawe na obnovlivite izvori na energija - kako ~istaenergija, preku implementirawe na konceptot po~ista sredina;- Vospostavuvawe na permanenten monitoring na kvalitetot na vodata,po~vata i vozduhot;- Zbogatuvawe na {umskiot fond preku zasaduvawe na pojas odsoodvetni drvni rastenija;- So~uvuvawe na postojniot biodiverzitet i eliminirawe na mo`nitekontaminacii na istiot i negovo is~eznuvawe;- Vospostavuvawe na permanentna sorabotka vo sledeweto na sostojbitevo oblasta na kvalitetot na vodata, po~vata i drugite mediumi vo17

ìvotnata sredina od strana na lokalnite i Republi~kite zdrastveniinstitucii od aspekt na so~uvuvawe na zdravjeto na naselenieto;- Vklu~uvawe na javnosta vo procesot na monitorirawe na sostojbite idonesuvawe na odluki za mediumite vo ìvotnata sredina;- Vospostavuvawe na baza na podatoci za sostojbata vo sekoj medium voìvotnata sredina po principot DPSIR (dviè~ka sila-pritisoksostojbana ìvotnata sredina-vlijanie-odgovor) na lokalno iregionalno nivo.Vo ovoj proces se predlaga pocelosno implementirawe na gorenavedenite celi preku realizirawe sistem na predlog merki za za{tita,odbegnuvawe, namaluvawe, neutralizirawe ili kompenzacija na negativnitevlijanija od realizacija na predvidenite sodrìni soglasno urbanisti~kiotplan. Za taa cel vo ponatamo{niot tekst na sodrìnata na ovoj dokument sepredlagaat: Tehni~ki merki koi treba da se prevzemat za vreme na sproveduvawena planot; Preporaki za podgotvuvawe, donesuvawe i dopolnuvawe na planovitei programite vo ramkite na sproveduvaweto na zakonskite obvrski voìvotnata sredina.1.2 Specifi~ni celi na Strategiskata ocenaSpecifi~nite celi na Strategiskata ocena na ìvotnata sredina sedefinirani soglasno nacionalnata i me|unarodna legislativa i seprikaàni preku statusot na biolo{ka raznovidnost, naselenieto, zdravjetona lu|eto, materijalnite dobra, kulturnoto nasledstvo i predelot:- Za{tita na ìvotnata sredina so implementacija na planskiotdokument;- Podobruvawe na ekonomskite uslovi i zgolemuvawe na ìvotniotstandard;- Pravilno upravuvawe so prostorot zaradi odrùvawe na postojanotonivo na flora i fauna;- Obezbeduvawe na za{titni zeleni pojasi i formirawe nahortikulturni nasadi od aspekt na pojava na bu~ava i vibracii;- Podobruvawe na kvalitetot na vozduhot;- Za~uvuvawe na kvalitetot na vodata;- Integralno upravuvawe so otpadot i negova selekcija za za~uvuvawena po~vata, a so toa i minimizirawe na otpadot;- Minimizirawe na pojavite od nesre}i i havarii;- Za~uvuvawe na karakteristikite na predelot i ìvotnata sredina.18

1.3 Upotrebena MetodologijaGrafi~ki prikaz na metodologijata za izrabotka na Izve{tajot zaStrategiska ocena na ìvotna sredinaPri podgotovkata na Izve{tajot za Strategiska ocena se kreira{emetodologija kompatibilna na karakteristikite na prostorot opfaten soplanskiot dokument, planskata zada~a, dostapnite strategii i dokumenti.19

Postapno se prevzedoa slednite ~ekori:– Se napravi prvi~en uvid na sega{nite sostojbi vo ìvotnatasredina vo analiziraniot planski opfat, negovata okolina ipo{iroko;– Podetalno se prou~ija sodrìnite {to se predvideni da selociraat vo planskiot opfat, urbanisti~kiot proekt, namenata ikategorijata na zemji{teto;– Se ostvari sredba so pretstavnik na investitorot i se realizirarazgovor za celite na investicionite aktivnosti i sodrìni koi}e bidat opfateni vo prostorot;20

– Detalno se razgledaa tehni~kite re{enija predvideni zarealizacija na proektnata zada~a;– Definirani se celite za za{tita na ìvotnata sredina utvrdenivo strate{kite dokumenti na lokalno, nacionalno i me|unarodnonivo;– Sogleduvawe na mo`nite negativni vlijanija po ìvotnatasredina od realizacija na sodrìnite predvideni sourbanisti~kiot proekt;– Nadminuvawe na eventualnite vlijanija po ìvotnata sredina odrealizacija na sodrìnite predvideni so urbanisti~kiot proekt;– Nadminuvawe na eventualnite vlijanija ili nivno ublaùvawe iza taa cel predlagawe na preventivni i korektivni merki;– Predlagawe na sistem na permanenten monitoring na sostojbite;– Vklu~uvawe i zapoznavawe na site zainteresirani strani voprocesot na izgotvuvawe na dokumentot i utvrduvawe na sostojbitevo ìvotnata sredina so realizacija na planot.Pri izgotvuvawe na planskiot dokument koristena e stru~naliteratura od ovaa oblast, EU Direktivite, nacionalni strate{kidokumenti, relevantnata zakonska regulativa, me|unarodni dogovori,prostorni i urbanisti~ki planski dokumenti, katastarski skici i drugidokumenti relevantni za izrabotka na dokumentot.1.4 Zakonodavna ramkaIzve{tajot za Strategiska ocena na ìvotnata sredina za DUPD zaizgradba na mala hidroelektrana na reka Bistrica KO Tearce, op{tinaTearce, so ref. br. 97, so propratni objekti na KP 12, 17, 19, 20 i 3915, KOTearce, op{tina Tearce e izraboten soglasno postojnata zakonskaregulativa vo ìvotnata sredina i prirodata vo Republika Makedonija:Zakon za @ivotna sredina1. Zakon za ìvotna sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 53/05, 81/05, 24/07,159/08, 83/09, 48/10, 124/10 i 51/11).Strategiska ocena na ìvotnata sredina1. Uredba za kriteriumite vrz osnova na koi se donesuvaat odlukitedali opredeleni planski dokumenti bi moèle da imaat zna~itelnovlijanie vrz ìvotnata sredina i zdravjeto na lu|eto („Sl. Vesnik naRM” br. 114/07);2. Uredba za sodrìnata na izve{tajot za strategiska ocena naìvotnata sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 153/07);3. Uredba za strategiite i programite, vklu~uvaj}i gi i promenite natie strategii, planovi i programi, za koi zadolìtelno se sproveduva21

postapka za ocena na nivnoto vlijanie vrz ìvotnata sredina i vrzìvotot i zdravjeto na lu|eto („Sl. Vesnik na RM” br. 153/07 i 45/11);4. Uredba za u~estvo na javnosta vo tekot na izrabotkata na propisi idrugi akti, kako i planovi i programi od oblasta na ìvotnatasredina („Sl. Vesnik na RM” br. 147/08 i 45/11);5. Pravilnik za formata, sodrìnata i obrazecot na Odlukata zasproveduvawe, odnosno nesproveduvawe na strategiska ocena i naformularite za potrebata od sproveduvawe odnosno nesproveduvawena strategiska ocena („Sl. Vesnik na RM” br. 122/11);Za{tita na prirodataZakon za za{tita na prirodata („Sl. Vesnik na RM” br. 67/04, 14/06, 84/07,35/10 i 47/11).Zakon za kvalitet na ambientniot vozduhZakon za kvalitet na ambientniot vozduh („Sl. Vesnik na RM” br. 67/04,92/07, 35/10 i 47/11).Upravuvawe so otpadotZakon za upravuvawe so otpadot („Sl. Vesnik na RM” br. 9/11-pre~istentekst i 51/11).Za{tita od bu~avaZakon za za{tita od bu~ava vo ìvotnata sredina („Sl. Vesnik na RM” br.79/07, 124/10 i 47/11).Indikatori za bu~ava1. Pravilnik za primena na indikatorite za bu~ava, dopolnitelniindikatori za bu~ava, na~inot na merewe na bu~ava i metodite zaocenuvawe so indikatorite za bu~ava vo ìvotnata sredina („Sl.Vesnik na RM” br. 107/08);2. Pravilnik za grani~ni vrednosti na nivoto na bu~ava vo ìvotnatasredina („Sl. Vesnik na RM” br. 147/08).Monitoring za bu~ava1. Pravilnik za lokaciite na mernite stanici i mernite mesta („Sl.Vesnik na RM” br. 120/08);2. Pravilnik za pobliskite uslovi vo pogled na potrebnata oprema kojatreba da ja poseduvaat ovlasteni nau~ni stru~ni organizacii iinstitucii kako i drugi pravni i fizi~ki lica za vr{ewe na22

opredeleni stru~ni raboti za monitoring na bu~ava („Sl. Vesnik naRM” br. 152/08).Zakon za voda1. Zakon za vodi („Sl. Vesnik na RM” br. 87/08, 6/09, 161/09, 83/10, 51/11 i44/12);2. Zakon za snabduvawe so voda za piewe i odveduvawe na urbani otpadnivodi („Sl. Vesnik na RM” br. 68/04, 28/06 i 103/08);3. Uredba za klasifikacija na vodite („Sl. Vesnik na RM” br. 18/99);4. Uredba za kategorizacija na vodotecite, ezerata, akumulaciite ipodzemnite („Sl. Vesnik na RM” br. 18/99).Nacionalna strategija za upravuvawe so otpad (2008-2020)Nacionalen plan za upravuvawe so otpad (2009-2015)Zakon za za{tita i spasuvaweZakon za za{tita i spasuvawe („Sl. Vesnik na RM” br. 36/04, 49/04, 86/08,124/10 i 18/11).Prostorno planiraweProstoren Plan na Republika Makedonija („Sl. Vesnik na RM” br. 39/04).Zakon za prostorno i urbanisti~ko planiraweZakon za prostorno i urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br.51/05, 137/07, 91/09, 124/10, 18/11, 53/11 i 60/11).Pravilnik za ureduvawe na prostorot („Sl. Vesnik na RM” br. 78/06).1.5 Institucionalna ramkaZakonot za organi na upravata gi definira odgovornostite naMinisterstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe, kako {to sledi: Podgotovka na re{enie vo onie slu~ai vo koi ne se soglasuva soodlukata za sproveduvawe, odnosno nesproveduvawe na SOV@S ili soopredeleniot obem na SOV@S vo odlukata; Podgotovka na re{enie za soodvetnosta na izve{tajot na SOV@S zaplanskiot dokuement, i; Vospostavuvawe i aùrirawe na listata na eksperti za SOV@S.Organi na dràvnata uprava/edinicite na lokalna samouprava koi gipodgotvuvaat-usvojuvaat planskite dokumenti imaat obvrska za: Podgotovka na izve{tajot za SOV@S;23

Objavuvawe na informacii za otpo~nuvaweto na podgotvuvaweto naplanskite dokumenti i za u~estvo na javnosta vo procesot nakonsultacii;Objavuvawe na informacii za nacrt planskiot dokument koj sepodgotvuva i za predlog izve{tajot za SOV@S;Podgotovka na izve{tajot od konsultacijata so javnosta vrz osnova nadobienite komentari i mislewa od javnite konsultacii;Kompletirawe na izve{tajot za SOV@S i na planskite dokumenti sodobieni mislewa i komentari, iMonitoring na vlijanijata od implementacijata na planskiotdokument i vo slu~aj na negativni efekti i informirawe naM@SPP.Ministerstvoto za nadvore{ni raboti e odgovorno za sproveduvawena prekugrani~ni konsultacii za SOV@S vo odnos na dostavuvawe naizvestuvawe do sosednata dràva koja moè da bide zasegnata odpodgotovkata na planskiot dokument ili koga Republika Makedonija moèda bide zasegnata od podgotovka na planski dokument vo sosedna dràva.24

Drugi ministerstva i dràvni institucii so odredeni nadle`nostina poleto na za{tita na ìvotnata sredina se: Ministerstvo za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo; Ministerstvo za transport i vrski; Republi~ki Zavod za zdravstvena za{tita; Ministerstvo za zdravstvo; Uprava za hidrometerolo{ki raboti i Edinicite na lokalnata samouprava.Postoi i Parlamentarna komisija za ìvotna sredina, kojasorabotuva so Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe.1.6 Sodrìna na Izve{tajot za Strategiska ocenana ìvotnata sredinaSproveduvaweto na Strategiskata ocena na ìvotnata sredina einteraktiven proces koj treba da se sprovede paralelno so razvojot naplanot ili programata. Strategiskata ocena na ìvotnata sredina e procesza da se osigura deka zna~itelen efekt vrz ìvotnata sredina {toproizleguvaat od politiki, planovi i programi se identifikuvaat,ocenuvaat i namaluvaat. Vaèn instrument za da im se pomogne vopostignuvawe na odr`liv razvoj i kreirawe na politikata e Strategiskataocena na ìvotnata sredina. Posebni beneficii vo Strategiskata ocenavklu~uvaat:– Poddr{ka na odr`liviot razvoj;– Da se podobrat dokazite kako dobra osnova za strate{kiteodluki;– Da se konsultiraat site zasegnati strani vo procesot naizgotvuvawe na dokumentot i utvrduvawe na sostojbite voìvotnata sredina so realizacija na planot;– Da se naso~at na drugi procesi, kako {to se vlijanieto vrzìvotnata sredina na ocenkite vrz oddelni razvojni proekti.Strategiskata ocena sledej}i gi odredbite za sodrìnata na ovojIzve{taj, gi obrabotuva slednite sodrìni:– Karakteristiki na ìvotnata sredina vo oblastite koi bi bilezna~itelno zasegnati;– Problemi od oblastite koi se od posebno zna~ewe za ìvotnatasredina, a osobeno od aspekt na za{tita na divite ptici ihabitatite;– Celite na za{tita na ìvotnata sredina, odredeni na nacionalnoili me|unarodno nivo, koi se relevantni za planskiot dokument ina~inot na koj ovie celi i site aspekti na ìvotnata sredina sezemeni vo predvid za vreme na nivnite podgotovki;– Verojatnite zna~ajni vlijanija vrz ìvotnata sredina vo celina,vklu~itelno i vrz biodiverzitetot, naselenieto, zdravjeto nalu|eto, florata, faunata, vodata, vozduhot, po~vata, klimatskite25

faktori, kulturnoto nasledstvo, pejsaòt i materijalnitepridobivki. Ovie vlijanija vklu~uvaat sekundarni, kratkoro~ni,dolgoro~ni, trajni i privremeno pozitivni i negativni efekti;– Rezime/kratok pregled na pri~inite na alternativite, opis za toakako e napravena procenkata, vklu~uvaj}i gi site pote{kotii(kako {to se tehni~kite nedostatoci ili nedostigot na know-how)do koi se do{lo pri sobiraweto na potrebnite informacii;– Opis na predvidenite merki koi se odnesuvaat na monitoringot vosoglasnost so zakonskite obvrski;– Ne-tehni~ko rezime na informaciite dadeni vo soglasnost sobarawata navedeni vo prethodnite to~ki.1.7 RezimeVrz osnova na sprovedenata Strategiska ocena na ìvotnata sredinaza DUPD za izgradba na mala hidroelektrana na reka Bistrica KO Tearce,op{tina Tearce, so ref. br. 97, so propratni objekti na KP 12, 17, 19, 20 i3915, KO Tearce, op{tina Tearce, so instalirana mo}nost od 2221 kW iinstaliran protok od 1,57 m 3 /sek. istiot moè da se izraboti i kako takov eprifatliv za implementacija.26

2. Pregled na Planskiot dokument2.1 Osnovi na Planskiot dokumentDràvnata urbanisti~ka planska dokumentacija se izrabotuvasoglasno ~len 50, od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe („Sl.Vesnik na RM” br. 51/05, 137/07, 91/09, 124/10, 18/11 i 53/11). Soglasno ovoj~len so DUPD se vr{i ureduvawe i koristewe na prostorot so formirawena grade`na parcela von planski opfat za gradbi od prva kategorijautvrdeni so Zakon za gradba.Ovaa DUPD se izrabotuva vrz osnova na Odobrena planska programabr. 16-11984/2 od 23.05.2012 godina i izvod od Prostoren Plan. Izvod odProstorniot Plan se Uslovite za planirawe na prostorot so teh. br. 06912od mart 2012 godina, {to gi ima izdadeno Agencijata za planirawe naprostorot, soglasno Zakonot za sproveduvawe na Prostorniot Plan na RM.Soglasno izdadenite Uslovi za planirawe na prostorot, Ministerstvoto zaìvotna sredina i prostorno planirawe izdade Re{enie za Uslovi zaplanirawe na prostorot so br. 15-1936/4 od 26.03.2012 godina {to e osnova zaizgotvuvawe na DUPD.So DUPD za izgradba na mala hidroelektrana na reka Bistrica KOTearce, op{tina Tearce, so ref. br. 97, so propratni objekti na KP 12, 17,19, 20 i 3915, KO Tearce, op{tina Tearce se ureduva koristewe na prostorotso opredeluvawe na planski opfat, so povr{ina od 3,195 ha. Vo granicite naovoj planski opfat se opredeluva namenata na zemji{teto so sistem na klasina nameni, soglasno ~len 28, 29 i 30 od Pravilnikot za standardi inormativi za urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 63/12).Predmet na izrabotka na DUPD e ureduvawe na planskiot opfat kadese formira grade`na parcela vo sistem na klasi na namena: Einfrastruktura: E1-komunalna infrastruktura i E2-komunalnasuprastruktura. Ureduvaweto na prostorot e na del od KP 12, 17, 19, 20 i3915 KO Tearce, op{tina Tearce. Opredeleniot planski opfat treba dapretstavuva funkcionalna celina kade }e se postavat site lementi namalata hidroelektrana, koi se sostojat od: gradeèn, ma{inski, elektro del,priklu~ok na hidroelektri~nata centrala na mreèn napon, zazemjuvawe igromobranska za{tita. Grade`niot del gi opfa}a slednite pozicii: Vodozafatna gradba; Dovod na voda od zafat do ma{inska zgrada; Ma{inska zgrada; Odvod na voda;Regulacija na re~noto korito na mestoto na ispustot;Pristapen pat so plato.Konceptot na planiran razvoj i prostorna razmestenost naekonomskite dejnosti vo Prostorniot Plan na Republika Makedonija setemeli na definiranite celi na ekonomskiot razvoj vo Nacionalnatastrategija na ekonomskiot razvoj, opredelbite za racionalno koristewe napotencijalite i pogodnostite na razvojot, postavenosta na sistemot na27

naselbi kako i politikata za poramnomerna i poracionalna prostornaorganizacija na stopanstvoto. Spored nivoto na razvienosta na ekonomskatastruktura, fazata od razvojot vo koja se nao|a ekonomijata, stepenot naraspolo`livosta na faktorite, ekonomskite sostojbi i ekonomskatapozicija na Republika Makedonija vo svetot, idniot razvoj na makedonskataekonomija e determiniran od nasokite i kombinacijata na investiciite sodrugite razvojni faktori vo Dràvata.Koncepcijata na prostornata organizacija na ekonomskite dejnostipoa|a od objektivnite faktori spored koi vrz osnova na odlukite naoddelnite sopstvenici i menaxeri i planskite predviduvawa i odlukite naop{todràvnite organi ili organite vo lokalnata samouprava,razmestuvaweto se ostvaruva kako disperzija vo prostorot i kakokoncentracija na stopanstvoto na oddelni mesta. Pri dominacijata napazarot i privatnata sopstvenost vo ekonomskiot sistem, vistinskotore{enie se nao|a vo kombinacija na koncentracijata i disperzijata kakokomplementarni priodi vo razvojot i prostornata razmestenost nastopanstvoto. So razmestuvaweto na stopanskite kapaciteti i soaglomerirawe na naselenieto vo prostorot, se formiraat centri-polovi narazvojot kako {to e gradot Tetovo najbliskiot grad vo prostorot za koj senameneti Uslovite za planirawe.Pri sproveduvaweto na strategijata za organizacija i koristewe naprostorot za ekonomskite aktivnosti, re{enijata vo prostorot treba daovozmoàt pogolema atraktivnost na prostorot, za{tita na prirodnite isozdadenite resursi i bogatstva, soobra}ajno i informati~ko povrzuvawe,lokaciona fleksibilnost i po~ituvawe na objektivnite faktori narazvojot. Soglasno opredelbite na Prostorniot Plan na R. Makedonijaidniot razvoj i razmestenosta na ekonomskite dejnosti na ovoj prostor trebada se bazira na primena na principite i standardite za za{tita naìvotnata sredina, osobeno nivna preventivna primena i spre~uvawe nanegativnite vlijanija vrz ìvotnata sredina i rabotnata sredina. Malatahidroelektri~na centrala so referenten broj 97, so propratni objekti naKP 12, 17, 19, 20 i 3915, KO Tearce, op{tina Tearce so mo}nost od 2221 kW,}e bide vo funkcija na odr`liviot ekonomski razvoj preku proizvodstvo nahidroenergija i }e pretstavuva zna~aen faktor i dviè~ka sila zapottiknuvawe na razvojot na vkupnoto stopanstvo, kako i modernizacija naìvotot, na ruralnite naselbi vo okolinata, pa i po{iroko.Osnova za izrabotka Op{ti uslovi za gradewe e Pravilnikot zapobliska sodrìna, razmer i na~in na grafi~ka obrabotka naurbanisti~kite planovi („Sl. Vesnik na RM” br. 78/06) i Pravilnikot zastandardi i normativi za urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br.63/12) kako i planskata programa na Investitorot SOL HIDROPAUERDOOEL-Skopje. Osnovnite tehni~ki karakteristiki na malatahidroelektrana koi treba da posluàt kako osnova za proektirawe naobjektot se: Instaliran protok na MHE 1.517 m 3 /s; Bruto pad na MHE 190 m;28

Tip na turbina-Pelton.2.2 Planski opfat2.2.1 Geografska i geodetska mestopolo`baPlanskiot opfat e podra~je uredeno so urbanisti~ki plan, odnosnopodra~je na koe urbanisti~kiot plan e na sila. Planskiot opfat sedefinira so utvrduvawe na granicata na planskiot opfat, koja sekoga{ ezatvorena linija {to go opkruùva podra~jeto na koe se protega pravnotodejstvo na urbanisti~kiot plan. Planskiot opfat e formiran na del od KP12, 17, 19, 20 i 3915, KO Tearce, op{tina Tearce. Planskiot opfat vo ovaaDUPD e povr{ina od 31948,00 m 2 so grupa na klasa na namena E-infrastruktura kade se formira: Grade`na parcela od 2760.00 m 2 so opredelna povr{ina za gradba soklasa na namena E2-komunalna suprastruktura-objekt na MHE, i Ostanata povr{ina od 29188.00 m 2 so klasa na namena E1-komunalnainfrastruktura-vodozafat i cevkovod: vodozafat-1843.00 m 2 icevkovod-27345.00 m 2 .Sinetezen plan za DUPD za izgradba na mala hidroelektrana na reka Bistrica KOTearce, op{tina Tearce, so ref. br. 97, so propratni objekti na KP 12, 17, 19, 20 i3915, KO Tearce, op{tina TearcePlanskiot opfat na DUPD za izgradba na mala hidroelektrana nareka Bistrica KO Tearce, op{tina Tearce, so ref. br. 97, so propratniobjekti na KP 12, 17, 19, 20 i 3915, KO Tearce, op{tina Tearce se protega nareka Bistrica, koja izvira od padinite na [ar Planina, a se vliva vo rekaVardar. Rekata Bistrica izvira na nadmorska visina od 2400 m a se vleva voreka Vardar na nadmorska visina od 365 m vo tetovskata kotlina. Dolìnana vodniot tek e 19.20 km a povr{inata na slivnoto podra~je e 37.6 km 2 .29

Planskiot opfat na MHE (mala hidro-elektrana) se protega naprostorot so opredeleni koordinati na lokacijata na zafatot: Y-500640;X=663195; visinska kota 1170 mnv i koordinati na ma{inskata zgrada:Y=502294; X=662605; visinska kota 980 mnv so visinska razlika od 190 m.2.2.2 Namena na upotreba na zemji{tetoPlanskiot opfat na DUPD izgradba na mala hidroelektrana na rekaBistrica, so ref. br. 97, KO Tearce, op{tina Tearce e so povr{ina od 3.195ha. So izrabotka na urbanisti~kata planska dokumentacija zemji{teto voplanskiot opfat dobiva statut na grade`no zemji{te.Vo planskata dokumentacija, soglasno sistemot na klasi na namena,kako instrument na urbanisti~ko planirawe, so koj se vr{i klasifikacijana dejnostite i aktivnostite vo ramkite na planskiot opfat naurbanisti~kiot plan se opredeluvaat grupa na klasi na nameni: E-infrastruktura, so slednite klasi na nameni: E1-komunalna infrastruktura; E2-komunalna suprastruktura.Planskiot opfat na DUPD izgradba na mala hidroelektrana na rekaBistrica, so ref. br. 97, KO Tearce, so povr{ina od 3195 ha go imamesledniot tabelaren prikaz so numeri~ki pokazateli na planskiot opfat ponamenski zoni:Za klasite na nameni E2-komunalna suprastruktura, kompatibilniklasi soglasno Pravilnikot ne se utvrduvaat, a toa e dozvoleno sourbanisti~kiot plan.Ovaa DUPD se izrabotuva za formirawe na grade`na parcela na delod KP 12 i del od KP 3915 KO Tearce, vrz osnova na dobieni Uslovi zaplanirawe i Re{enie za uslovi za planirawe na prostorot, kako i Planskaprograma odobrena od Ministerstvo za transport i vrski. Bidej}i imameformirawe na grade`na parcela nadvor od planski opfat, obeleùvaweto enapraveno kako grade`na parcela 1. Grade`nata parcela e ograni~en del odgrade`noto zemji{te so ist nositel na pravo na gradewe. Grade`nata30

parcela se sostoi od edna ili pove}e grade`ni parceli i delovi odkatastarskite parceli i delovi od katastarskite parceli vo ramkite nagrade`nata parcela pretstavuvaat edinstven nositel na pravoto na gradewe.Grade`nata parcela na predmetnata DUPD e del od KP 1305, 12 i 17, KOTearce, op{tina Tearce, so pravo na gradewe na pravnoto lice SOLHIDROPAUER DOOEL Skopje.Vo grade`nata parcela 2760.00 m 2 ima utvrdeno maksimalna povr{inaza gradba 560.00 m 2 .Del od planskiot opfat na DUPD za izgradba na mala hidroelektranana reka Bistrica so ref. br. 97, so propratni objekti na KP 12, 17, 19, 20 i3915, KO Tearce, op{tina Tearce se ureduva so klasata na nameni E1-komunalna infrastruktura. Tuka spa|a vodozafatot koj se pravi na rekatana nadmorska visina od 1170 m i cevkovodot koj ja nosi vodata odvodozafatot do ma{inskoto oddelenie na 980 mnv. Osnovna klasa na namena E2-komunalna suprastruktura; Poedine~na namena-ma{insko oddelenie na MHE so ref. br. 97; Povr{ina na grade`na parcela broj 1 2760.00 m 2 ; Povr{ina na gradba 560.00 m 2 ; Dispozicijata na gradbata e opredelena so gradee`ni linii; Procent na izgradenost na zemji{teto R=20%; Izgradena (razviena) povr{ina po spratovi 560.00 m 2 ; Koeficient na iskoristenost na zemji{teto K=0.20; Maksimalna viso~ina na gradbite do venec N=6,00 m; Maksimalna spratnost na gradbite P; Maksimalna visina na nulta plo~a 1,2 m; Minimalna visina na nulta plo~a 0,15 m; Ne e dozvoleno pomestuvawe na nultata plo~a ispod kotata na teren -930.00 mnv; Viso~inata slemeto }e se opredeli so osnovniot proekt; Od maksimalnata visina na gradbite se izzemaat delovi od gradbata,koi }e se uredat so osnovniot proekt, kako {to se: vertikalni31

komunikacii i site tehni~ko-tehnolo{ki instalacii i sitearhitektonski dekorativni elementi so koi ne se obezbeduva ilioformuva zatvoren korisen prostor nad kotata na gorniot venec,odnosno nad dozvolenata silueta na pokrivot; Parkirawe vo gradbata, odnosno grade`nata parcela; Soglasno zakonskite propisi, obezbeduvaweto na brojot na parkingmesta e osnoven uslov za izgradenosta na grade`nata parcela i zamaksimalnata dozvolena viso~ina na gradbata; Broj na parking mesta, soglasno Pravilnikot za standardi inormativi za urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 63/12)-nema opredeleno; Kolski pristap na garde`nata parcela od op{tinskiot pat s. Tearce; Kompatibilni klasi na osnovnata namena soglasno Pravilnikot nemaopredeleno; Ozelenost na grade`nata parcela minimum 30%.Pri izrabotkata na proektot za infrastruktura za klasi na nameniE1-komunalna infrastruktura, so poedine~na namena vodozafat, dovod navoda-cevkovod potrebno e da se po~ituva pred se tehni~ko re{enie naproektantot. Site elmeneti od ovie dva grade`ni zafati da se soglasnoproektot, koj }e se izraboti vrz osnova na slednite karakteristiki: Instaliran protok na MHE 1.517 m 3 /s; Bruto pad na MHE 190 m, i Tip na turbina-Pelton.Vodozafat: gruba re{etka koja }e ovozmoàt zafa}awe na vodata so cel da sespre~i krupeniot nanos i pretstavuva preliven prag na vi{okot navoda; talo`nik; fina re{etka na izlezot na talo`nicata, pred vlez na vodata vocevkovodot; tablest zatvora~ na krajot od talo`nikot, pred derivacioniot dovod.Dovod na voda-cevkovod: Cevkovodot ja nosi vodata od zafatot do ma{inskoto oddelenie.Dimenzioniraweto na cevkite }e zavisi od maksimalniot pritisokkoj moè da se pojavi vo niv. Pri proektiraweto na dovodot na voda naproektantot mu e ostaveno sloboda pri izborot na trasata, izborot namaterijalot i napre~en presek na cevkite, no pri toa treba da sepo~ituva neto padot na elektranata i izbere optimalno tehnoekonomskore{enie za trasata za dovod na voda. Prekin na dotokot navoda vo cevkovodot i negovo praznewe se vr{i preku tablest zatvora~na vlezot na talo`nikot. Cevkite za dovod na voda se so pribli`nadolìna od 1843 m i se opredeluva prostor od planskiot opfat so{irina od 15.00 m. Povr{inata e aproksimativno opredelena 27345.00m 2 .32

3. Kratok opis i obrazloènie na planskite re{enija zaizgradba na komunalna i soobra}ajna infrastruktura.3.1 Soobra}ajno povrzuvawePlanskiot opfat na Dràvnata urbanisti~ka planska dokumentacijase formira na del od KP 12, 17, 19, 20 i 3915. Spored karakterot na namenatai ureduvaweto na planskiot opfat, potrebno e da ovozmoì pristapen pat dovodozafatot i ma{inskata zgrada, odnosno do grade`nata parcela. Sopristapniot pat }e se ovozmoì pristap na mehanizacijata neophodna zaizgradba na objektite, kako i pristap na ekipite za odrùvawe vo tekot naeksploatacija na objektite. Za ovoj planski opfat pat koj moè da sekoristi nema. Postoi planinska pe{a~ka pateka koja odi nizvodno na rekaBistrica, no za konkretniot planski opfat nemoè da se koristi. Tokmuzatoa, se planira da se izgradi soobra}ajna infrastruktura-lokalenpristapen pat od desnata strana na reka Bistrica i po toj pat se planira dase izvede cevkovodot za dovod na voda od vodozafatot do ma{inskotooddelenie. Profilot na pristapniot pat se planira min. Od 5.50 m i vosredinata na patot na dlabo~ina soglasno tehni~kite propisi se postavuvacevkovodot. Ovoj pristapen pat }e se povrze so lokalniot pat koj gipovrzuva hidroelektranite so ref. br. 98 i 99 na reka Bistrica, kako i soregionalniot pat R1203 Tetovo (vrska so A2)-Vratnica-granica so R. Kosovo(GP Jaìnce).Za pristapniot pat }e sledi proekt za infrastruktura. Dokolku imapotreba }e se investira i na lokalniot op{tinski pat, vo odnos napro{iruvawe, tamponirawe i sl.Pri site intervencii dokolku gi ima na soobra}ajnicitekategorizirani kako javnite pati{ta, da se po~ituva Zakonot za javnipati{ta („Sl. Vesnik na RM” br. 84/08, 52/09, 114/09, 124/10, 23/11 i 53/11).Potrebite za parkirawe }e se re{at vo ramkite na sopstvena parcela,a soglasno Pravilnikot za standardi i normativi za urbanisti~koplanirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 63/12), nema opredeleno potreben broj naparking mesta za gradbite so klasa na namena E2-komunalna suprastruktura.3.2 Vodosnabditelna mreàZa vodosnabduvawe na objektot se gradi posebna vodovodna linija,priklu~ena na planiraniot vodozafat, so profil soglasno hidrotehni~kapresmetka. Pred upotreba na vodata za piewe potrebno e da se ispita dali evodata zdravstveno ispravna i ~ista.3.3 Fekalna i atmosferska kanalizacijaOdvodnuvaweto na otpadnite vodi }e se vr{i so prethodnopre~istuvawe, pred ispu{tawe vo najbliskiot recipient. Pre~istuvawetona otpadna voda }e se vr{i do grani~ni vrednosti na maksimalno33

dozvolenite koncetracii na materiite prisutni vo recepientot, dadeni voUredbata za klasifikacija na vodite („Sl. Vesnik na RM” br. 18/99), ~len 4.Atmosferskite vodi vo planskiot opfat, odnosno od grade`nataparcela }e se ispu{taat vo prirodniot recipient, no pri toa da se zapazi~istitata da e do maksimalno dozvolenite koncetracii na materiiteprisutni vo recepientot, dadeni vo Uredbata za klasifikacija na vodite(„Sl. Vesnik na RM” br. 18/99), ~len 4.3.4 Elektroenergetska infrastruktura i PTT instalaciiPlanskiot opfat na Dràvnata urbanisti~ka planska dokumentacijaza izgradba na mala hidroelektrana na reka Bistrica, so referenten br. 97,ureduva grade`na parcela za izgradba na objekt-MHE, koja }e proizveduvaelektri~na energija i }e ja distribuira do najbliskiot srednonaponskidalekovod. Se planira izgrdba na mala hidroelektrana so instaliranamo}nost od 2221 kW i so instaliran protok od 1,517 m 3 /s. Proizvodstvoto naelektroenergijata }e se vr{i vo ma{inskoto oddelenie, kade e smestenaelektro opremata. Vo samiot objekt se planira da ima elektri~nainstalacija za priklu~oci, osvetluvawe i greewe, kako i oprema koja }eovozmoì transformirawe na generatorskiot napon i priklu~uvawe prekusrednonaponskiot dalnovod so srednonaponskata mreà vo Makedonija.Spored dopisot od EVN Makedonija, AD Skopje, oddel KEC Tetovo, br. 27-657/4 od 18.06.2012 godina, vo planskiot opfat na DUPD za MHC-97 na rekaBistrica, nema postojni i planirani elektroenergetski objekti. To~notopriklu~no mesto na MHE so ref. br. 97, KO Tearce, go odreduva EVNMakedonija AD Skopje. Najbliskata trafostanica na koja bi se priklu~ilaMHE so ref. br. 97, KO Tearce e trafostanicata koja se nao|a vo blizina naselo Tearce so snaga od 110 kV.Soglasno baraweto na podatoci za postojni telefonski instalacii zaplanskiot opfat na Dràvnata urbanisti~ka planska dokumentacija zaizgradba na mala hidroelektrana na reka Bistrica, so referenten broj 97,dobieno e Izvestuvawe so arh. br. 25-201155/1 od 30.05.2012 godina odMakedonski telekom AD Skopje, deka na predmetnoto podra~je nemapodzemni TK instalacii. Za objektot na malata hidroelektrana na rekaBistrica so referenten br. 97, so propratni objekti na KP 12, KP 17, KP19, KP 20 i KP 3915 KO Tearce - Op{tina Tearce, potrebno etelekomunikacisko povrzuvawe. Vo odnos na mo`nosta za povrzuvawe natelekomunikaciona mreà, na~inot na izvedba i povrzuvawe natelefonskite priklu~oci treba da bide izvr{en vo soglasnost so razvojniteprogrami na AD Makedonski telekom i potrebite na korisnicite.Potrebite za povrzuvawe moè da se zadovolat preku mobilna telefonijapreku pove}e operatori: T-Mobile, ONE i VIP.34

4. Karakteristiki na prostorot i sega{na sostojbaso ìvotnata sredina4.1 Karakteristiki na prostorotOp{tina Tearce se nao|a na severozapadniot del na RepublikaMakedonija, dodeka opfa}a povr{ina od 138 km 2 . Spored povr{inata sevbrojuva vo malite op{tini na republikata. Na severozapad op{tinata segrani~i so Kosovo, na jugoistok so op{tina Tetovo, dodeka na istok segrani~i so op{tina Jegunovce. Vo sostavot na op{tina Tearce se nao|aatnaselenite mesta: Nepro{teno, Le{ok, Slatina, Tearce, Pr{evce, Glo|i,Dobro{te, Nera{te, Odri, Varvara, Brezna, Jelo{nik i Prvce. Op{tinatase nao|a na 11 kilometri severno od Tetovo, 50 km na zapad od Skopje, dodeka80 km od aerodromot Aleksandar Veliki vo Skopje.4.1.1 Geolo{ki karakteristikiPo~vite koi se zastapeni vo po{irokiot region se aluvijalni ideluvijalni. Deluvijalnite po~vi pod padinite na [ar Planina serazlikuvaat od onie pod Suva Gora i @eden po odnos na sostavot namaterijalot i granulometriskiot sostav, poradi {to doa|a do bitnifizi~ki i hemiski razliki vo svojstvata.4.1.2 Hidrografski karakteristikiVodata kako nezamenliv resurs e dobro od op{t interes od koj zavisisé vkupniot razvoj na op{testvoto. Strategijata za koristewe i razvoj navodostopanstvoto e uslovena od faktot deka R. Makedonija e zemjasiroma{na so voda poradi {to vodata treba racionalno da se koristi itro{i. Vo razvojot na vodostopanstvoto i vodostopanskata infrastrukturamora da se zapazi konceptot na odr`liv razvoj koj e naso~en kon racionalnokoristewe na prirodnoto bogatstvo na zemjata, a so toa i podobruvawe nakvalitetot na ìveewe. Odr`liviot razvoj podrazbira ~uvawe naprirodnoto bogatstvo, negovo koristewe vo merka koja dozvoluva negova35

eprodukcija i spre~uva konflikt me|u sega{nite i idnite generacii. Vokontekst na sé vkupniot razvoj vo op{testvoto potrebno e usoglasuvawe narazvojnite strategii i izbegnuvawe na konflikti vo site oblasti naìveewe.Edna od celite vo razvojot na vodostopanstvoto vo Republikata ecelosno koristewe na hidropotencijalot na vodotecite vo sklop napove}enamenski sistemi. Od vkupniot iskoristiv hidroenergetskipotencijal vo Republikata dosega se iskoristeni 30,5%. Izgradbata nahidroelektranata so ref. br 97 na rekata Bistrica pretstavuva realizacijana celite zacrtani so Prostorniot plan na R. Makedonija za racionalno icelosno iskoristuvawe na vodnite resursi vo Dràvata. MHE se nao|a votretata za{titna zona na izvorot Ra{~e (so Odluka definirana kako zonana higiensko - epidemiolo{ko sledewe), kade prostorot e pod monitoring.Malite hidroelektrani moè da se gradat nezavisno, na mesta kadenema da gi zagrozat uslovite za realizacija ili funkcionirawe napogolemite vodostopanski ili energetski sistemi. Sekoj subjekt e dolènvo tekot na svoite aktivnosti da prevzema merki so koi }e se spre~izagaduvaweto na vodite i da izbegnuva aktivnosti koi bi predizvikalerizici i negativni efekti vrz ìvotnata sredina.4.1.3 Klimatski i mikroklimatski uslovi na regionotI pokraj sega{niot visok sistem na ~ovekovite dostignuvawa napoleto na naukata i tehnikata, klimata e zna~aen faktor vo pove}etostopanski granki, osobeno vo zemjodelstvoto, vodostopanstvoto, turizmot idr. Se pravat obidi za ve{ta~ko vlijanie vrz klimata na oddelni podra~ja.Nekoi rezultati ve}e se postignati vo menuvaweto na oddelni klimatskikarakteristiki, kako {to se stimuliraweto na vrneìte, spre~uvaweto nagradonosnite procesi i sl. No, sepak klimata so site svoi prirodniobele`ja i ponatamu ja uslovuva stopanskata i ìvotnata aktivnost na~ovekot.Distribucijata na zagaduva~kite materii pokraj drugoto zavisi i odmeteorolo{kite priliki kako {to i tie vlijaat na promenata na klimata.Emisijata i nivoto na zagaduva~kite materii se vo funkcija na: temperaturata na vozduhot; vozdu{nite struewa; obla~nosta;atmosferskite talozi (vrneìte);vla`nosta na vozduhot.Klimata na regionot kade se nao|a MHE so ref. br. 97 vo KO Tearce,op{tina Tearce e umereno kontinentalna, so relativno izedna~enavla`nost preku cela godina, koja iznesuva 74%. Maglite ne se ~esta pojava.Vetrovite se preku cela godina, a naj~esto vo prolet so brzina od 0,6 m/sek, a~estotata e najgolema od sever so 220‰ i severozapad 76‰ i severoistok 90‰.Prose~nata godi{na temperatura iznesuva 10,80ºS, prose~en godi{enminimum e 4,90ºS, a prose~en godi{en maksimum 16.7ºS. Treba da se napomene36

deka so poka~uvawe na nadmorskata viso~ina za sekoj 100 metri, se namaluvatemperaturata na vozduhot za 0,60ºS.Prose~niot mrazen period trae 167 dena, a denovi so sneg ima 43. Ovojbroj na denovi e mnogu pogolem soogled na nadmorskata viso~ina. Prose~nogodi{no pa|aat 724,3 mm vrneì, 87 vedri denovi, 154 obla~ni denovi i 124tmurni denovi.Ruà na vetrovi4.1.4 Demografski karakteristikiSo DUPD za izgradba na mala hidroelektrana na reka Bistrica KOTearce - Op{tina Tearce, so referenten br. 97, so propratni objekti na KP12, KP 17, KP 19, KP 20, KP 3915, KO Tearce - Op{tina Tearce, se vr{iureduvawe na prostor koj e vo neposredna blizina na pove}e naseleni mesta,s. Brezno, s. Jelo{nik, s. Tearce i dr. Izgradbata na MHE }e pridonesi nazgolemuvawe na standardot na naselenieto vo ovaj region, bidej}i e vofunkcija na obezbeduvawe pokvalitetni uslugi za snabduvawe na nadoma}instvata so elektri~na energija i se ovozmoùva kvalitativnopodignuvawe na komunalnata opremenost na stanot kako negova osnovnakletka.Spored podatocite od Popisot na naselenieto, doma}instvata istanovite sproveden vo 2002 godina, vkupnoto naselenie vo op{tinataTearce, vo ~ii administrativni granici se nao|a predmetnata lokacija zaizgradba na mala hidroelektrana za koja se raboti ovaa DUPD, iznesuva22454 ìteli.37

4.1.5 Seizmolo{ki karakteristikiTeritorijata kade se nao|a predmetnata lokacija na DUPD, pripa|ana podra~jata podloèni na mo`ni zemjotresi so ja~ina od 8º, spored MKS.Ovie uslovi nalagaat potreba od strogo po~ituvawe na uslovite zaaseizmi~ka gradba na objektite i infrastrukturata.4.1.6 Kulturno nasledstvoSpored Zakonot za za{tita na kulturnoto nasledstvo („Sl. Vesnik naRM” br. 20/2004, 115/07, 18/11 i 148/11), za planovite od povisoko nivo:Prostorniot plan na RM, Republi~kiot zavod za za{tita na spomenicite nakulturata, izgotvi Eksperten elaborat za za{tita na nedvi`no kulturnonasledstvo, vo koj e daden Inventar na nedvi`no kulturno nasledstvo odposebno zna~ewe. Prostorot koj{to e predmet na izrabotka na Dràvnaurbanisti~ka planska dokumentacija za izgradba na mala hidroelektrana nareka Bistrica so referenten br. 97 so propratni objekti, KO Tearce,Op{tina Tearce, se nao|a vo opfat na evidentirano prirodno nasledstvo:[ar Planina NP (Nacionalen park - predloèn za za{tita). Prostorotkoj{to e predmet na izrabotka na Dràvna urbanisti~ka planskadokumentacija za izgradba na mala hidroelektrana na reka Bistrica soreferenten br. 97 so propratni objekti, KO Tearce, Op{tina Tearce, senao|a vo opfat na evidentiran Nacionalen park [ar Planina, poradi {to epotrebno da se po~ituvaat odredbite soglasno Zakonot za za{tita naprirodata („Sl. Vesnik na RM” br. 67/04, 14/06, 84/07, 35/10, 47/11 i 148/11) ipodzakonskite akti doneseni vrz osnova na ovoj zakon.Za slu~ajni otkritija postojat Obvrski na nao|a~ot, spored ~len 65,od Zakonot za za{tita na kulturnoto nasledstvo („Sl. Vesnik na RM” br.20/04, 115/07, 18/11 i 148/11).4.2 Opis na sega{nata sostojba so ìvotnata sredina voplanskiot opfatOsnoven preduslov za identifikacija na problemite so ìvotnatasredina i postavuvawe na strate{ki celi za nadminuvawe i unapreduvawe naistite e identifikacijata i ocenata na sega{nata sostojba so mediumi naìvotnata sredina (vozduh, voda, otpad, po~va, biodiverzitet, bu~ava), kakoi so koristeweto na zemji{teto i prirodnite resursi vo op{tinata.So ogled na toa {to vo planiraniot prostor do sega ne se vr{enimerewa, sledewa i istraùvawa na osnovnite vitalni komponenti vozduhot,vodata, tloto, bu~avata i tvrdiot otpadok, poremetuvawata vo ekosistemotvo celost ne moàt da se otkrijat, a ocenkata za sostojbite proizleguvaisklu~ivo od dejstuvaweto na ~ovekot i negovite aktivnosti vo ovoj prostor.38

Kvalitet na vozduhotSoglasno Direktivite na Evropskata Unija, zagaduvaweto eneposredno ili posredno vnesuvawe, kako rezultat na ~ovekovite dejstvija,na materii, vibracii, toplina ili bu~ava vo vozduhot, vodata ili vopo~vata, koi {to moàt da bidat {tetni po ~ovekovoto zdravje ili pokvalitetot na ìvotnata sredina, od koi {to moè da proizleze {teta pomaterijalniot imot ili koi {to gi naru{uvaat ili vlijaat vrz prirodniteubavini i drugite legitimni na~ini na koristewe na ìvotnata sredina.Kvalitetot na vozduhot e eden od pova`nite ~initeli na koi treba dase vnimava pri planirawe na prostorot zaradi spre~uvawe na degradacija naistiot so implementacija na planskiot dokument.Pogolema grupa na polutanti vo ambientalniot vozduh se emitiraatpreku sistemot za odveduvawe na otpadni gasovi od soobra}ajnite sredstvakako: CO, VOC (volatilni organski soedinenija), NO 2 , TSP (vkupnisuspendirani ~esti~ki), SO 2 , CO 2 , olovni soedinenija. Toa nastanuva prekusogoruvawe na fosilnite goriva vo motorite i VOC emisiite zaedno soisparuvawe na gorivata vo soobra}ajnite sredstva.Emisijata na CO, VOC i TPS se posledica od nekompletno sogoruvawena gorivata, a isto taka i kako posledica na promenlivata optovarenost iuslovite na vozewe. Tie zavisat od na~inot na vozewe, tipot na motorot,goleminata i sostojbata na motorot.Visokata vnatre{na temperatura vo motorite pri sogoruvawe nagorivoto e pri~ina za formirawe na NO 2 emisijata i CO 2 i olovoto seposledica na prisustvoto na sulfurni i/ili olovni soedinenija vomotornite goriva.Se smeta deka vo izduvnite gasovi na vozilata ima duri 180 organskikomponenti kako {tetni materii ~ija koncentracija e najgolema na mesta sozgolemen broj na vozila i rabota na motorite vo mesto ili zapirawe, kogaemisijata na toksi~ni materii vo odnos na brzinata na dvièwe od 70 km/~ epogolema za 2,5 pati. Spored istraùvawata vo ovoj domen, se smeta deka na1000 litri sogoren benzin vo motornite vozila, vo atmosferata emitira 98kg jaglen monoksid, 6-8 azotni oksidi, 4-5 kg sulfurni soedinenija i 0,5 kgolovo.Emisionite faktori na zagaduva~ki materii se pretstaveni voslednata tabela:Soedinenie Benziski motori Dizel motoriSulfur dioksid 0,4 4,5Azotni oksidi 20 90Organski volatili 40 110Vkupni suspendirani ~esti~ki 3 15Jaglenoroden monoksid 220 90Olovo 0,45 0Vlijanieto na toksi~nite gasovi moè da ostavi posledici na lu|etokoi se direktno i dolgovremeno izloèni na istite i toa preku nivnoto39

direktno dejstvo (vdi{uvawe) i indirektno. âdot, na primer, dejstvuvaprete`no na di{nite organi, na koàta i sli~no, a jaglerodnite oksidideluvaat kako silni otrovi i antioksidanti.Maksimalno dozvoleni koli~ini na {tetni materii sporedzakonskata regulativa treba da se dviàt vo slednite granici:Komponenti Emisiono koli~estvo Emisioni koncentraciiMKD (g/h) MKD (mg/m 3 )olovo 25 5azotni oksidi 5000 500-800jaglevodorodi / 500formaldehid 100 20cvrsti ~esti~ki / 130jaglen monoksid / 650jaglen dioksid / 2,5Najgolemi zagaduva~i na vozduhot se doma}instvata koi koristatfosilni goriva za zagrevawe vo zimskiot period (drva, jaglen i nafta).Kako zagaduva~i se javuvaat i prevoznite sredstva (avtomobili, avtobusii.t.n.) koi vaàt za mobilni izvori na zagaduvawe, kako faktor treba da senapomene i starosta na vozilata koja vo prosek iznesuva okolu petnaesetinai pove}e godini.Kvalitet na voditeKolku vodite vo odreden prostor moè da se smetaat za voden resurszavisi od mo`nosta za nivno iskoristuvawe, odnosno od mo`nosta zarealizirawe na vodostopanski re{enija so koi vodite }e se iskoristat zapokrivawe na potrebite od voda za naselenieto, zemjodelstvoto,industrijata i za{titata na ìviot svet. Vodata kako resurs ja ima mnogupomalku od prisutnite vodi {to treba da se ima sekoga{ vo predvid priplaniraweto za nejzino iskoristuvawe.Za podmiruvawe na potrebite na voda najzna~ajni se povr{inskitevodi, bidej}i tie se najrasprostraneti, najbliski se do mestata na~ovekovata aktivnost, obezbeduvaat ìvot i razvoj na ekosistemot.Izda{nosta na podzemnite vodi zavisi od klimatskite,morfolo{kite i hidrogeolo{kite karakteristiki na prostorot. Ovie vodiporadi posebniot kvalitet se zna~ajni i moè da bidat korisni zapokrivawe na potrebite od voda.Republika Makedonija zafa}a del od slivovite na r. Vardar, r. CrnDrim i r. Strumica. Na celata nejzina teritorija 84% od vodite sedomicilni, a samo 16% se nadvore{ni vodi koi doa|aat vo Republikata. Zapodobro sogleduvawe na raspolo`livite i potrebni koli~ini na vodateritorijata na Republikata e podelena na 15 vodostopanski podra~ja voosnovnite slivovi na rekite: Vardar, Crn Drim i Strumica.40

Planskata opredelba za za{tita na vodite e da se za~uva visokiotkvalitet na izvori{tata na voda, da se podobri kvalitetot na povr{inskitei podzemnite vodi i da se dovedat vo zakonski propi{aniot kvalitet.Prioritet vo za{titata imaat vodite od 1 i 2 klasa od koi e predvideno dase vr{i vodosnabduvawe na naseleniete mesta. Za{titata na kvalitetot nemoè da se ostvari parcijalno, taa e splet na tehnolo{ki, vodostopanski iekonomsko-organizacioni merki i kontinuirana rabota.Zagaduvaweto na vodite vo ìvotnata sredina se dolì na ispu{tawena efluenti od doma}instvata, industrijata, rudarstvoto, zemjodelieto,neuredenite deponii i soobra}ajnicite. Koli~estvata na komunalniotpadni vodi se najgolemi vo gradovite.Vo op{tinata ne postoi tretman na otpadnite vodi, pa toapretstavuva eden od najgolemite problemi vo op{tinata. Isto taka, nepostoi organizirano odveduvawe na otpadnite vodi, {to ukaùva napotrebata od prezemawe na itni merki za re{avawe na ovoj problem. Voop{tina ne postoi pre~istitelna stanica za otpadnite vodi. Del odotpadnite vodi od doma}instvata vo naselenite mesta direktno se ispu{taatvo rekite, a del se odveduvaat vo individualni septi~ki jami koi vo pogolembroj se povr{inski.Atmosferskite vodi se ispu{taat slobodno po povr{inata naterenot.OtpadKomunalniot otpad go vklu~uva otpadot sobran od doma}instvata,zaedno so otpadot od ulicite i slobodnite povr{ini, otpadot odkomercijalniot-institucionalen sektor i otpadot od industrijata koj e sokarakteristiki kako so otpadot na doma}instvata.Rastitelen i ìvotinski svetVisokiot planinski masiv na [ar Planina se protega vo krajniotseverozapaden del od Republika Makedonija, po dolìnata na granicata soRepublika Srbija. Planinata leì me|u dvete nisko spu{teni kotlini -Polo{kata na jugoistok i Prizrensko-metohiskata na severozapad. Na [arPlanina se sre}avaat cela niza na mnogu interesni reljefni oblici, me|ukoi najizrazeni se glacijalnite, fluvijalnite, karstnite, denudacionite inivacionite geomorfolo{ki pojavi. Taka, dejstvuvaweto na glacijalniotproces ostavil soodvetni tragi, izrazeni vo vid na raznovidni fosilniglacijalni oblici. Toa se pojavite na cirkovi, koi leàt pod najvisokitevozvi{enija, glavno so nad 2.000 metri nadmorska visina, ledni~kitedolini, glacijalnite ramewa, striite i mutoniranite steni. Kakokarakteristi~ni oblici na glacijalnata erozija se i bedemite, koi sesozdadeni od nanos na morenski materijal. Iako ne tolku izrazeni, na [arPlanina se sre}avaat i karstni pojavi, zastapeni vo vid na {krapi i vrta~i,a vo zonata na periglacijalnite oblasti postojat raznovidni fosilni i41

ecentni nivacioni pojavi. Ovie mikro oblici na reljefot, pretstaveni sevo oblik na kameni strui i moriwa od kamewa. Na mnogu mesta na [arPlanina moàt da se sretnat i osobeno interesni mali denudacioni formi.Ovaa visoka i prostrana planina, osobeno e bogata i so raznovidnihidrografski pojavi: izvori, potoci, reki i glacijalni ezera. Od rekite,nagolema e Pena (36, 8 km), potoa Mazdra~a, Teara~ka Bistrica i drugi, a od27-te glacijalni ezera najgolemo e Bogovinskoto Ezero (66 880 m 2 ). Zaradiisklu~itelnoto bogatstvo so rastitelen i ìvotinski svet, [ar Planina sevbrojuva vo eden od najgolemite i najzna~ajnite evropski centri biolo{koraznoobrazie. Se pretpostavuva deka celokupnata flora na masivot,po~nuvaj}i od toplite klisuri i termofilnite {umi vo podno`jeto, prekuplaninskite regioni, pa se do najvisokite alpski delovi, broi pove}e od1500 taksoni. Tuka, posebno treba da se istaknat reliktnite i endemi~nitevidovi, koi pretstavuvaat vistinski retkosti na makedonskata ibalkanskata flora. Najgolemata floristi~ka vrednost na [ar Planina jaso~inuvaat endemi~nite vidovi, koi na ovoj prostor gi ima okolu 150. Mnoguod niv se so balkansko rasprostranuvawe (Lilium albanicum, Pinus peuce,Ranunculus montenegrinus, Thlaspi bellidifolium, Silene sendtneri, Geum coccineum,Trifolium noricum, Anthyllis scardica, Acer heldreichii, Saxifraga coryophylla,Centranthus junceus, Soldanela dimoniei, Sideritis scardica). Od posebna va`nost sebrojnite lokalni endemiti (Crocus scardicus, Narthecium scardicum, Drabakorabensis, Draba doerfleri, Allysum scardicum, Barbarea arcuata, Dianthus scardicus,Potentilla doerfleri, Oxithropis korabensis, Viola schariensis, Verbascum scardicolum,Melampyrum scardicum, Hieracium kobilicianum). Posebno mesto zazemaatreliktnite vidovi. Od niv, so pogolema zastapenost se terciernite relikti(Picea exselsa, Pinus mugo, Taxus baccata, Ruscus hypoglossum, Silene schmuckeri,Rhododendron ferrugineum, Arctostaphyllos uve ursi, Rhamnus pumila, Primulalongiflora, Gentiana lutea, Sambucus racemose, Artemisia petrosa), i glacijalniterelikti (Elyna myosuroides, Carex curvula, Listera cordata, Trolius europaeus,Anemone narcissiflora, Arabis alpina, Salix herbacea, Dryas octopetalla, Myricariagermanica, Primula minima, Loiseleuria procumbens, Empetrum nigrum, Linaria alpina,Campanula alpina, Aster alpinus). [ar Planina e poznata i po faunisti~kataraznovidnost. Me|u mnogubrojnite vidovi ptici, od posebno zna~ewe se tie{to se nao|aat na spisokot na prirodni retkosti na R. Makedonija: Aguilachrysaetos, Gyps fulvus, Falco peregrinus, Falco subbu-eto, Buteo buteo. Odpretstavnicite na klasata cica~i, na ovoj masiv dominiraat glavnooromediteranski i borealni faunisti~ki elementi. Vo posebno atraktivnividovi spa|aat: Ursus arctos, Lynx lynx, wild bear Felis sylvestris, Lutra lutra, Mustelaerminea, Microtus nivalis, Sus scofa, Rupicapra rupicapra, Capreolus capreolus, Canislupus, Vulpes vulpes, Martes foina, Martes martes, Meles meles.Vo slivnoto podra~je na rekata Pena, vo regijata na smr~ata, zna~aene habitatot za pove}e vidovi teresti~ni polàvi, pome|u koi i endemi~niteHelicigona trizona ljubetensis i Gyralina mirabilis i endemi~niot gol polàvDeroceras turrcicum kako i za{titeniot, spored Bernskata konvencija: Aneks2, lozov polàv Helix pomatia.42

Bu~avaNa nivo na Republika Makedonija mereweto na nivoto na bu~ava semeri od strana na Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostornoplanirawe i Republi~kiot Zavod za zdravstvena za{tita so svojata mreàna regionalni zavodi.Bu~avata proizleguva od urbanite aktivnosti i toa:- Soobra}aj;- Proizvodni i delovni procesi;- Bu~ava od enterierno poteklo (stambeni zgradi, trgovsko delovnicentri i sl).Bu~avata ne pretstavuva seriozen problem vo Op{tinata.4.3. Sega{ni problemi so ìvotnata sredinavo i okolu planskiot opfatProblemite so ìvotnata sredina vo op{tina Tearce i predmetniotopfat, bea identifikuvani preku analiza na postoe~kata sostojba soìvotnata sredina kade se evidentirani klu~nite problemi i predloènise merki vo oblik na Akcionen plan za nivno nadminuvawe.Najosetlivi elementi na ìvotnata sredina vo predmetniot opfat (Elementi na SO@S)Vodi Vozduh Otpad Klimatski Naselenie MaterijalnifaktoridobraElementi na SO@SProblemite so generirawe na otpadot se razgleduvaat kako vlijanievrz povr{inskite i podzemnite vodi, vlijanie na zagaduvaweto na po~vite iindirektno kako vlijanie vrz kvalitetot na vozduhot i po~vite iindirektno kako vlijanie vrz kvalitetot na vozduhot i sozdavaweto nastakleni~ki gasovi (klimatski promeni).Vrz osnova na evidentirawe na najosetlivite elementi na ìvotnatasredina vo planskiot opfat koi se narekuvaat i elementi na Strategiskaocena na ìvotnata sredina (Elementi na SO@S) se vospostavuvaat celi nastrategiska ocena na ìvotna sredina (Celi na SO@S) i se definiranimo`ni indikatori za sekoja cel.Vo procesot na Strategiska ocena na vlijanie na planskiot dokumentvrz ìvotnata sredina va`no e da se vidi kako, na koj na~in, so koja ja~ina iintenzitet celite na planskiot dokument vlijaat vrz celite na SO@S socel da se predvidat merki za spre~uvawe na vlijanijata i da se predloìsoodveten plan za monitoring na indikatorite za sekoja cel na SO@S.Na slednata tabela se prikaàni sega{nite problemi so elementitena ìvotnata sredina:43

Elementi na Strategiskata Problem Relevantno opftenocena na ìvotna sredinaproblemVozduhNaru{en kvalitet na vozduhot odpostoewe na intenzivna emisija odupotreba na drva kako agens zazatopluvawe, zgolemen soobra}ajhNe koristewe na obnovlivi izvori naenergijahVodaSanitarnite otpadni vodi se naso~uvaatdirektno vo septi~ki jamihKoristewe na bunarska voda koja {to ne etehni~ki ispitanahOtpadNekontrolirano isfrlawe na komunalenotpadhNasipuvawe na re~nite korita i drugijavni povr{ini so gabaritennekomunalen otpadhPo~vaPovr{ini na zemjodelsko zemji{teangaìrani za stopanski celihPredel Degradirani predeli hPojava na diva se~a na {umiteNaselenie Pojava na migracija hNevrabotenosthKlimatski faktoriKoristewe na ogrevno drvo zazatopluvawehNe koristewe na obnovlivi izvori naenergijahSega{nite problemi so elementite na ìvotnata sredina44

5. Sostojba bez implementacija na planskiot dokumentPri realizacija na Planskiot dokument za DUPD za izgradba na malahidroelektrana na reka Bistrica so ref. br. 97, so propratni objekti na KP12, 17, 19, 20 i 3915, KO Tearce, op{tina Tearce se razgleduva opcijata bez dase sprovede (bussiness as usual) planska aktivnost, odnosno rabotite daostanat vo prvobitnata polo`ba.Vo konkretniov slu~aj dokolku DUPD za izgradba na malahidroelektrana na reka Bistrica so ref. br. 97, so propratni objekti na KP12, 17, 19, 20 i 3915, KO Tearce, op{tina Tearce ne se sprovede, se o~ekuvaatslednive posledici: Neplansko iskoristuvawe na prostorot; Nekontrolirana izgradba na bespravni objekti; Naru{uvawe na kvalitetot na mediumite vo ìvotnata sredina; Nema razvoj na stopanstvoto; Namaleni prihodi vo buxetot; Slab socio-ekonomski razvoj; Naru{eno zdravje na naselenieto; Namalena mo`nost za vrabotuvawe; Porast na migracija; Namalen ìvoten standard; Tro{ocite za uvoz na struja }e se zgolemat.45

6. Alternativi i ~initeli za izbor na alternativaRealizacijata na DUPD za izgradba na mala hidroelektrana na rekaBistrica so ref. br. 97, so propratni objekti na KP 12, 17, 19, 20 i 3915, KOTearce, op{tina Tearce e od osobeno zna~ewe za realizirawe namenskisodrìni i funkcionalna operacionalizacija za razvoj na planskiot opfat,op{tinata i dràvata.Od osobeno zna~ewe za izgotvuvawe na Strategiskata ocena, a voednoi standardna postapka e da se izanalizira varijantata (Bussines as usualscenario), odnosno opcijata od nesproveduvawe na planskoto re{enie so {tosostojbata bi ostanala vo prvobitnata sostojba. Vo toj slu~aj se o~ekuva dekafakti~kata sostojba na terenot voop{to nema da se promeni, i ekonomskatapasivnost }e prodolì.Ovie aspekti se zemaat so cel da se iznajde najpovolnoto re{enie koe}e pridonese za za{titata na ìvotnata sredina i zdravjeto na ~ovekot.So realizirawe na planskiot opfat se o~ekuvaat nekolku pozitivniaspekti:- Povolna geografska polo`ba;- Dobri mikroklimatski uslovi;- Otvarawe novi rabotni mesta;- Razvoj na industrijata;- Zgolemuvawe na u~estvoto na novi odr`livi izvori na energijavo snabduvaweto so energija;- Namaluvawe na emisiite na stakleni~ki gasovi;- Liberalizacija na pazarot;- Energetska sigurnost;- Porast na proizvodstvoto na energija;- Porast na energetskata efikasnost;- Namaluvawe na uvoznata zavisnost od energija;- Zgolemuvawe na energetskite kapaciteti od obnovlivi izvori;- Izgradbata na predvidenata sodrìna }e ovozmoì zgolemenstepen na urbanizacija so maksimalno iskoristuvawe naprostorot, ostvaruvawe na funkcii so direktni iliindirektni ekonomski efekti.So realizacija na planot se ovozmoùva lokacijata da prerasne kakoedinstvena prostorna i funkcionalna celina koja }e dade golem doprinos zarazvojot na lokalnata i nacionalna ekonomija, istovremeno imaj}i go za celanimiraweto na interesot na stranski investitori za realizacija napredloènata programa kako orientacija vo aktuelnite ekonomskitendencii na dràvata.46

7. Pretpostaveni vlijanija vrz mediumitena ìvotnata sredinaPojavite koi kako pretpostavka moè da se javat od implementacijatana DUPD za izgradba na mala hidroelektrana na reka Bistrica so ref. br.97, so propratni objekti na KP 12, 17, 19, 20 i 3915, KO Tearce, op{tinaTearce moè da se analiziraat od negativen i pozitiven aspekt. Izve{tajotza Strategiska ocena gi zema vo predvid vlijanijata vrz site mediumi naìvotnata sredina, biolo{kata raznovidnost, prirodata, predelot,kulturnoto nasledstvo, lu|eto kako i vlijanijata vrz socio-ekonomskitemo`nosti vo op{tina Tearce.Izve{tajot za Сtrategiska ocena ne gi analizira poedine~niterazvojni proekti, tuku vlijanijata vrz mediumite na ìvotnata sredina odglobalen aspekt. Zna~i, so izve{tajot se pravi samo procenka na mo`nitenegativni vlijanija vrz ìvotnata sredina, dodeka vo podocne`nite fazi,preku Studiite za ocena na vlijanie vrz ìvotnata sredina ili Elaboratiteza za{tita na ìvotnata sredina {to se zakonska obvrska na osnova naukaànite rizici se pravat detalni analizi i preporaki.Soglasno Zakonot za ìvotna sredina i Uredbata za opredeluvawe nakriteriumite vrz osnova na koi se utvrduva potrebata za sproveduvawe napostapkata za ocenka na vlijanijata vrz ìvotnata sredina potrebno e da seutvrdi potreba za sprovrduvawe na postapka za ocenka na vlijanieto naproektot vrz ìvotnata sredina. Potrebata od ocena na vlijanijata vrzìvotnata sredina ja donesuva Organot na dràvnata uprava nadleèn zarabotite od oblasta na ìvotnata sredina. Soglasno Zakonot za ìvotnasredina, kako i Zakonot za za{tita na prirodata, pravnite ili fizi~kitelica koj vr{at dejnosti ili aktivnosti koi ne spa|aat vo proektite za koise sproveduva postapka za ocena na vlijanieto vrz ìvotnata sredina sedol`ni da izgotvat Elaborat za à{tita na ìvotnata sredina, so cel da seoceni vlijanieto na dejnostite ili aktivnostite vrz ìvotnata sredina,pred da zapo~nat so sprovduvawe na proektot i istiot da go dostavat doorganot nadleèn za odobruvawe na sproveduvaweto na proektot.Vlijanie vrz demografskiot faktorRealizacijata na predvidenite sodrìni od planskiot opfat ne samo{to }e ja zapre ekonomskata migracijata na lokalnoto naselenie tuku i }epretstavuva pozitiven stimul za demografskiot razvoj. Isto taka, }e imapozitivni vlijanija na dolgoro~na osnova i na zgolemuvawe na natalitetot,kako u{te eden pozitiven element na demografskiot razvoj. Ova od pri~ina{to investicionite vloùvawa za realizacija na ovaa planska sodrìna }ezna~at zgolemuvawe na ìvotniot standard i kvalitetot na ìveeweto.47

Vlijanie vrz ~ovekovoto zdravjeZaradi namenata na planskiot opfat ne se o~ekuva istiot dapredizvika negativni vlijanija vrz zdravjeto na lokalnoto naseleniebidej}i klasata na namena (proizvodstvo na elektri~na energija odobnovlivi izvori) spa|a vo klasa na namena so mali mo`nosti zanaru{uvawe na ~ovekovoto zdravje. Vo tekot na izgradbata na objektite seo~ekuvaat kratkoro~ni vlijanija kako rezultat na pojavata na bu~ava,emisii vo vozduhot, pojava na pra{ina. Bidej}i vodosnabduvaweto }e sevr{i od posebna vodovodna linija, priklu~ena na planiraniot vodozafat,pred izvedbata potrebno e da se napravat hidrogeolo{ki istra`ni i probnoeksploatacioni raboti so koi }e se utvrdi izda{nosta i kapacitetot. Istotaka, da se napravat i ispituvawa so koi }e se utvrdi i kvalitetot na vodata,odnosno dali fizi~ko-hemiskite i bakteriolo{ki karakteristiki navodata }e odgovaraat za soodvetnata namena.Podetalna analiza od eventualnite vlijanija vrz ~ovekovoto zdravje}e se razgledaat vo ponatamo{nite fazi preku izrabotkata na studiite zaOcenka za vlijanieto na ìvotnata sredina ili elaboratite za za{tita naìvotnata sredina {to se zakonska obvrska.Vlijanie vrz socio-ekonomskata sostojbaImplementacijata na DUPD za izgradba na mala hidroelektrana nareka Bistrica so ref. br. 97, so propratni objekti na KP 12, 17, 19, 20 i 3915,KO Tearce, op{tina Tearce }e ima pozitivno vlijanie vrz socioekonomskiterazvoj na op{tinata, zgolemeno iskoristuvawe na obnovliviteizvori na energija, pomal uvoz na elektri~na energija, otvarawe na novirabotni mesta, zgolemuvawe na stapkata na ekonomski rast, stimulirawe narazvojot na ostanatite dejnosti, proektiraweto, komunalnite dejnosti,grade`ni{tvoto, trgovijata, na~inot na ìveewe i sl., zgolemuvawe naprihodite na lokalnata samouprava, podobruvawe na komunalnatainfrastruktura i uredenost na prostorot.Vlijanie vrz kvalitetot na ambientniot vozduhSo DUPD za izgradba na mala hidroelektrana na reka Bistrica soref. br. 97, so propratni objekti na KP 12, 17, 19, 20 i 3915, KO Tearce,op{tina Tearce ne se o~ekuvaat osobeni vlijanija vrz ambientniot vozduh.Odredeni kratkoro~ni vlijanija vrz kvalitetot na vozduhot se o~ekuvaat vovreme na gradba-izvedbata na zemjeni i grade`ni raboti pri {to se o~ekuvapojava na pra{ina, kako fugitivna emisija na najsitni ~esti~ki na pra{inai pesok. Predloènite aktivnosti }e pridonese kon podobruvawe nakvalitetot na vozduhot, bidej}i procesot na proizvodstvo na elektri~naenergija }e se odviva bez emisii vo vozduhot.Vo vreme na grade`nata faza treba da se o~ekuvaat:48

Povremeno zagaduvawe na vozduhot od mestata na izvedba nagrade`nite aktivnosti, od grade`nite materijali koi }e se koristati od vidot na transportot na grade`nite materijali; Celata grade`na mehanizacija za vreme na podgotovkata na terenot }eima negativno vlijanie vrz kvalitetot na vozduhot; Glaven zagaduva~ na vozduhot za vreme na grade`nite aktivnosti }ebide pra{inata predizvikana od kopawe, nabivawe na tloto, odnosnozemjenite raboti.Spored klasite na namena vo planot, ne se o~ekuva da se naru{ikvalitetot na vozduhot. Eventualnite vlijanija }e bidat detalnoanalizirani pri izrabotkata na studiite za Ocenka za vlijanieto naìvotnata sredina ili elaboratite za za{tita na ìvotnata sredina {to sezakonska obvrska koja treba da se realizira vo podocne`nata faza narealizacija na planiraniot proekt.Vlijanie vrz klimatski promeniSo ogled na lokacijata na koja se predviduva realizacijata na ovaaplanska sodrìna ne se o~ekuva deka }e ima naru{uvawe na kvalitetot navozduhot vo po{irokiot region ili klimatski promeni i }e bide vo nasokana podobruvawe na klimatskite promeni.Vlijanie predizvikano od zgolemena bu~avaVo faza na implementacija na planiranite aktivnosti zainfrastrukturno opremuvawe na planskiot opfat i izgradba nainfrastrukturnata mreà treba da se o~ekuva zgolemena bu~ava. So ogled namestopolo`bata na planskiot opfat, nadvor od naseleno mesto se smeta dekabu~avata }e bide zanemarliva.Dokolku pri implementacija na planskiot opfat se primenatmerkite definirani soglasno Strategiskata ocena na vlijanijata vrzìvotnata sredina od sekoja posebna aktivnost }e se namalat o~ekuvaniteefekti od zgolemena bu~ava i }e se svedat na dozvolenite nivoa, vosoglasnost so Zakonot za bu~ava.Vlijanie od vibraciiPri izvedba na grade`nite aktivnosti moè da se o~ekuvaatvibracii, no toa }e bidat so so ograni~en intenzitet i vremetraewe.Vlijanie vrz kvalitetot na voditeVo tekot na konstruktivnata faza mo`no e da dojde do erozija naterenot poradi rabotata na grade`nata mehanizacija pri izgradbata napristapnite pati{ta, infrastrukturata kako i pri otstranuvawe na49

vegetacijata. Pri raboteweto na grade`nata mehanizacija moè da dojde doistekuvawe na masla i nafta koja {to moè da dovede do zagaduvawe napovr{inskite i podzemnite vodi. Isto taka, treba da se napomene deka priredovna rabota na malata hidroelektrana, vo periodi koga koli~estvata navoda vo rekata se pomali od instaliraniot protok potrebno e da se ispu{ta10% od srednogodi{niot minimum {to pretstavuva garantiran biolo{kiminimum.Identifikuvani izvori na emisii na otpadni vodi vo opfatot sesanitarnite otpadni vodi. Ako nepravilno se upravuva so istite moènegativno da vlijaat vrz povr{inskite i podzemnite vodi i da go zagrozatkvalitetot na okolnoto zemji{te. Odvodnuvaweto na otpadnite vodi }e sevr{i so prethodno pre~istuvawe, pred ispu{tawe vo najbliskiot recipient.Naru{uvaweto na kvalitetot na vodite moè da bide rezultat i odnepravilno upravuvawe so otpad.Pocelosna analiza od site aspekti na vlijanijata od vrz kvalitetotna povr{inskite i podzemnite vodi }e bidat predmet na posebni Studii iliElaborati soglasno Zakonot.Vlijanie vrz po~vataEventualnite vlijanija vrz po~vata moè da proizlezat odnesoodvetna implementacija na proektot, generiraniot otpad, izduvnitegasovi od prevoznite sredstva, izgradba na objektite vo konstruktivnatafaza (dovod na elektri~na energija) i sl.Za da ne dojde do naru{uvawe na kvalitetot na po~vata potrebno e dase sprovede plan za upravuvawe so otpad vo koj }e se predvidat merki zaupravuvawe so otpadot.Vo konstruktivnata faza, pri izvedbata, postavuvaweto i kopawetona kanali postoi mo`nost od pojava na erozija na zemji{teto, nabivawe napo~vata od dvièwe na motornata mehanizacija, zagaduvawe na po~vata odnepravilno upravuvawe so otpad. Vlijanija vrz po~vata isto taka seo~ekuvaat pri aktivnostite okolu ras~istuvawe na terenot so vegetacija.Komunalen otpad moè da se pojavi dokolku rabotnicite koi }e rabotat nego otstranat.Podetalna analiza od eventualnite vlijanija vrz kvalitetot napo~vata }e se razgledaat vo ponatamo{nite fazi preku izrabotkata nastudiite za Ocenka za vlijanieto na ìvotnata sredina ili elaboratite zaza{tita na ìvotnata sredina {to se zakonska obvrska.Vlijanie vrz predelotImplementacijata na DUPD za izgradba na mala hidroelektrana nareka Bistrica so ref. br. 97, so propratni objekti na KP 12, 17, 19, 20 i 3915,KO Tearce, op{tina Tearce ne se o~ekuvaat negativni vlijanija vrzpredelot.50

Pri izgradba na objektite i nivnata infrastruktura moè dapredizvikaat negativni vlijanija vrz predelot kako rezultat naiskopuvaweto na zemji{teto i deponiraweto na vi{okot zemja nanesoodvetni lokacii, izmena na re~noto korito i krajbre`nata vegetacija.Vakvite vlijanija se o~ekuva da se tretiraat kako negativni vlijanija soograni~en intenzitet i vremetraewe.Vlijanie vrz kulturnoto nasledstvoKulturnoto nasledstvo na regionot e simbioza na neprocenlivimaterijalni i duhovni vrednosti vo edna urbanisti~ko-arhitektonskacelina so~inuvaj}i neraskinlivo edinstvo na tradicionalni i umetni~kivrednosti i knièvni, dokumentacioni fondovi, po~nuvaj}i odpraistorijata do denes.Na samiot planski opfat ne se evidentirani arheolo{ki ilikulturni spomenici i spored toa ne se o~ekuvaat negativni vlijanija vrzkulturnoto nasledstvo.Spored Zakonot, dokolku se pojavi nekoe arheolo{ko nao|ali{te }ese postapi soglasno odredbite od ~len 65 od Zakonot za za{tita nakulturnoto nasledstvo („Sl. Vesnik na RM” br. 20/04, 115/07 i 18/11).Vlijanie vrz biodiverzitetot (flora i fauna)Na po{irokoto podra~je se o~ekuva deka del od ìvotinskiot svet dase reducira, no toa nema da pretstavuva naru{uvawe vo golemi razmeri.Mo`ni vlijanija pri redovna rabota na hidroelektranata se o~ekuva koga }ese namali protokot na vodata vo rekata, odnosno vo su{nite periodi odgodinata. Vo otsustvo na zafa}awe i pre~istuvawe na otpadnite vodi moèda se izvr{i negativno vlijanie vrz kvalitetot na vodite vo recipientotpri {to bi se dovelo do naru{en kvalitet na vodata, namaluvawe na ribniotfond. Isto taka, potrebno e da se predvidi tehni~ko re{enie koe }e bideizvedeno na zafatot so {to }e se obezbedi ispu{tawe na potrebnotokoli~estvo na voda vo rekata i bi se obezbedil biolo{kiot minimum.Vo faza na oformuvawe na trasata na cefkovodot da dojde do se~ewena vegetacijata zaradi realizacijata na grade`nite raboti koi moàt da senadomestat so zasaduvawe na avtohtoni rastenija okolu zonata na cevovodot.Podetalna analiza od eventualnite vlijanija vrz florata i faunata}e se razgledaat vo ponatamo{nite fazi preku izrabotkata na studiite zaOcenka za vlijanieto na ìvotnata sredina ili elaboratite za za{tita naìvotnata sredina {to se zakonska obvrska.Vlijanie vrz materijalnite dobraImplementacijata na DUPD za izgradba na mala hidroelektrana nareka Bistrica so ref. br. 97, so propratni objekti na KP 12, 17, 19, 20 i 3915,51

KO Tearce, op{tina Tearce }e ja zgolemi ekonomskata vrednost nazemji{teto.Vlijanie po odnos na generirawe na otpadPri realizacija na DUPD za izgradba na mala hidroelektrana na rekaBistrica so ref. br. 97, so propratni objekti na KP 12, 17, 19, 20 i 3915, KOTearce, op{tina Tearce za o~ekuvawe e genererirawe na gradeèn i zemjenotpad. So planskiot dokument predvideno e otpadot pri gradbata soodvetnoda se sobira i prevzema, a del od nego da se iskoristi vo tamponirawe napristapnite delovi i pokrivawe na iskopite. Pri realizacija na proektotse o~ekuva vi{ok na zemja, ambalaèn otpad i otpad generiran odrabotnicite koj }e rabotat na lokacijata.Soglasno zakonskata regulativa, sozdava~ite na otpad se dol`ni da giprevzemat site za{titni merki za za{tita na ìvotnata sredina.Primarnata selekcija na otpadot treba da se predvidi kakokontinuirana aktivnost po pu{taweto vo funkcija lokalitetot.Se prepora~uva site ovie aktivnosti da bidat opfateni soizrabotkata na Studiite ili Elaboratite soglasno Zakonot.Vlijanie od nesre}i i havariiMo`ni nesre}i i havarii koi bi nastanale od implementacijata naovoj planski opfat e pojava na poàr, elementarni nepogodi i drugihavarii. Vo planskiot opfat se razraboteni merki za za{tita na ~ovekot,materijalnite dobra i ìvotnata sredina od prirodnite katastrofi.Za uspe{no funkcionirawe na za{titata od nesre}i i havariipredvideni se merki za za{tita od poàri, odnosno site objekti se lociranitaka da se pristapni za poàrnite vozila, a {irinata na pristapot ne smeeda bide pomala od propi{aniot so {to }e se ovozmoùva lesna podgotovka istavawe vo dejstvo na potrebnata oprema za borba protiv poàrot ispasuvawe na lu|eto. Ivi~nicite na pristapniot pat mora da bidat zakoseniporadi lesen pristap na poàrnite vozila do objektite.Planiraweto i izrabotkata na tehni~kata dokumentacija treba da evo soglasnost so Zakonot za za{tita na poàr.Detalnata analiza na ovie vlijanija }e bide so Studiite iliElaboratite soglasno Zakonot i se obvrska da se izgotvat vo podocne`nitefazi na realizacija na investicijata.52

8. Merki za za{tita, namaluvawe i neutralizirawe nazna~ajnite vlijanija vrz ìvotnata sredina odimplementacija na planskiot dokumentSo Zakonot na ìvotna sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 53/05, 81/05,24/07, 159/08, 83/09, 48/10, 124/10 i 51/11) kako i ostanatite zakoni ipodzakonski akti se uredeni pravata i dol`nostite na RepublikaMakedonija i na Op{tina Tearce, kako i pravata i dol`nostite na pravnitei fizi~kite lica, vo obezbeduvaweto uslovi za za{tita i za unapreduvawena ìvotnata sredina, zaradi ostvaruvawe na pravoto na gra|anite na zdravai ìvotna sredina.Ovoj Izve{taj, koj se bazira na relevantnite podatoci odProstorniot plan, Nacionalniot Ekolo{ki Akcionen Plan, sektorskitestudii, za odredeni oblasti, kako i podatoci utvrdeni na samiot lokalitet,predviduva i merki za za{tita na ìvotnata sredina od vlijanijata koi seo~ekuvaat so implementacijata na planskata dokumentacija.Za realizacija na sistemot za za{tita na ìvotnata sredina potrebnoe da se po~ituva:- Selektirano i organizirano deponirawe na otpadot vo deponija;- Zadolìtelen tretman na otpadno-sanitarnite vodi;- Za~uvuvawe na ambientalnite, estetskite potencijali na prostorot;- Izgradba na sovremena infrastruktura;- Zagaduva~ot e dolèn da gi nadomesti tro{ocite za otstranuvawe naopasnosta od zagaduvawe na ìvotnata sredina, da gi podnesetro{ocite za sanacija, kako i da ja stavi vo funkcija ìvotnatasredina vo sostojba kako pred o{tetuvaweto;- Sproveduvawe na postojnite zakoni i propisi so koi se za{tituvaprostorot, resursite i nacionalnoto bogatstvo;- Organizirawe i ureduvawe na prostorot so cel da se postignesevkupen razvoj, posebno vo odnos na: stopanisuvaweto nazemjodelskoto zemji{te, {umite, vodite i dr;- Za{titata na prirodnoto i sozdadenoto bogatstvo;- Utvrduvawe na nasokata i kriteriumite za ureduvawe na prostorotnadvor od grade`nite podra~ja so pomo{ na stru~ni upatstva odresorite na zemjodelstvoto, vodostopanstvoto, {umarstvoto iza{titata na ìvotnata sredina. Neophodno e da se posveti pogolemovnimanie na planiraweto na infrastrukturnite koridori i objektiso prioritetno koristewe na postojnite trasi i pomalku vredniprostori;- Pomo{nite i prate~ki grade`ni objekti (magacinski objekti zamaterijali, alati i gorivo i drugi pomo{ni objekti) koi }e sekoristat fo fazata na izgradba, treba da bidat locirani na pogolemirastojanija od koritata na vodotecite i povr{inite pod {uma,naseleni mesta i za{titeno i predloèno za za{tita prirodnonasledstvo;53

- Dosledno sproveduvawe na planot.Vo pogled na ozelenuvaweto, da se planiraat soodvetni profili nadrvoredi pokraj soobra}ajnicite, kako i pokraj drugite infrastrukturniobjekti koi moàt negativno da vlijaat na kvalitetot na ìvotnata sredina.Izborot na zelenilo treba da se usoglasi so uslovite za za{tita i negovanamena. Dispozicijata na visokite drvja da bide usoglasena so trasite napodzemnite instalacii, dodeka izborot na vidot na ozelenuvaweto da bidevo soglasnost so uslovite vo rabotnata sredina, odnosno sposobnosta napove}e apsorpcija na {tetni gasovi i koi nemaat poseben tretman zaodrùvawe.- Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz demografskiot faktorImplementacijata na planskiot dokument pozitivno }e vlijae nademografskiot razvoj i zatoa ne se predviduvaat merki za za{tita.- Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz ~ovekovoto zdravjeRealizacijata na planskiot opfat nema da predizvika negativnivlijanija vrz ~ovekovoto zdravje. Vo delot na op{ti merki se prepora~uvavospostavuvawe na sistem na sobirawe i regularno otstranuvawe na otpadot,pojasi so za{titno zelenilo i hortikulturno ureduvawe, izvedba navodovodni i kanalizacioni mreì i dr. i vo tekot na grade`nite postapki,istite da se planiraat soodvetno za da se reducira vremeto na koristewe naopremata koja sozdava zgolemena bu~ava. Bidej}i vodosnabduvaweto }e sevr{i od posebna vodovodna linija, priklu~ena na planiraniot vodozafat,pred izvedbata potrebno e da se napravat hidrogeolo{ki istra`ni i probnoeksploatacioni raboti so koi }e se utvrdi izda{nosta i kapacitetot. Istotaka, da se napravat i ispituvawa so koi }e se utvrdi i kvalitetot na vodata,odnosno dali fizi~ko-hemiskite i bakteriolo{ki karakteristiki navodata }e odgovaraat za soodvetnata namena.Primenata na site predloèni merki dadeni vo site fazi naplanirawe i izvedba na proektite }e ovozmoì eliminirawe naeventualnite vlijanija vrz ìvotnata sredina i zdravjeto na ~ovekot.Pri funkcioniraweto na objektot ne se sozdavaat {tetni materiikoi moè da vlijaat vrz ìvotnata sredina i zdravjeto na ~ovekot.Globalnata zalo`ba za za{tita na ~ovekovata sredina i posebno zanamaluvawe na emisiite na stakleni~ki gasovi, uvoznata zavisnost naRepublika Makedonija od energija, kako i potrebata za obezbeduvawe napogolema raznobraznost i so toa sigurnost vo snabduvaweto so energijaneminovno nametnuvaat zgolemeno u~estvo na obnovlivite izvori vopotro{uva~kata na energija.54

- Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz socio-ekonomskatasostojbaRealizacijata na planskiot dokument pozitivno }e vlijae na socioekonomskatasostojba na naselenieto, }e go podobri kvalitetot naìveeweto i }e go zgolemi standardot na naselenieto. So planskiot prostor}e se zgolemi ekonomskiot rast i }e se namali brojot na nevraboteni voregionot. Izgradbata na objekti koi koristat obnovlivi izvori na energija}e ja zgolemi ponudata na energetski izvori.- Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz ambientniot vozduhVozduhot e eden od osnovnite elementi za ~ista i zdrava ìvotnasredina, pa za negov kvalitet neophodno e site zagaduva~i, odnosno siteobjekti koi ispu{taat {tetni materii da koristat uredi za pre~istuvawe.Za{titata na kvalitetot na atmosferata treba da se ostvaruva prekuslednite merki:‣ Integralna kontrola na zagaduva~ite na atmosferata (me|u koi iizduvnite gasovi od motornite vozila) i nivnoto deluvawe iblagovremeno ukaùvawe na kriti~nite meteorolo{ki pojavi;‣ Primena na soodvetni tehni~ko-tehnolo{ki merki;‣ Obezbeduvawe uslovi za efikasno prirodno provetruvawe ikoristewe na dominantni vozdu{ni struewa;‣ Podigawe i oformuvawe na za{titni zeleni pojasi (drvoredi);‣ Podobruvawe na sostojbata so zelenite povr{ini so pravilenraspored na zelenilo;‣ Gradbite vo planskiot opfat na predmetnata DUPD potrebno e daimplementiraat uredi za redukcija ili celosna eliminacija naemisiite vo atmosferata, so cel da se za~uva kvalitetot naambientniot vozduh;‣ Pri planiraweto i izgradbata na gradbite prioritet da se dava nanajdobro dostapnite tehniki i instalacii.Vo tekot na rabotata na objektot istiot }e dade pridones konnamaluvawe na emisiite na stakleni~ki gasovi, odnosno }e vlijaatpozitivno vrz kvalitetot na ambientniot vozduh.- Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz klimatskite promeniVo domenot na za{titata na ìvotnata sredina osnovna cel e prekusoodvetni planski postavki da se obezbedat uslovi za nepre~en razvoj soistovremeno ~uvawe na kvalitetot na sredinata za ìvot i rabota.Za ostvaruvawe na navedenata cel, postavkite i potrebite od za{titana sredinata se vgraduvaat vo site domeni na urbanisti~koto planirawepreku proverka i izgotvuvawe na sovremeni standardi i normativi.So ogled na lokacijata na koja se predviduva realizacijata na ovaaplanska sodrìna ne se o~ekuva deka }e ima naru{uvawe na kvalitetot na55

vozduhot na mikro plan i po{irokiot region ili klimatski promeni. Zatoane se prepora~uvaat merki.- Merki za za{tita od bu~avaEmisijata na bu~ava kon okolinata treba da bide vo ramkite napropi{anite grani~ni vrednosti. Pra{aweto za namaluvawe na problemitena bu~avata pri rabotata na hidroelektranata treba da se re{ava soobezbeduvawe na tehniki i tehnologii koi }e pridonesat za namaluvawe naintenzitetot na bu~avata.Vo sklop na podobruvawe na uslovite za rabota i prestoj eden odbitnite faktori e podigaweto na zeleni nasadi vo lokalitetot i vonegovoto neposredno okruùvawe. Pri redovno rabotewe nahidroelektranata ne se o~ekuvaat negativni vlijanija vrz ìvotnatasredina predizvikani od zgolemena bu~ava.Dokolku vo vremeto na implementacija na planot se uvidi potreba odvoveduvawe na dopolnitelni merki na za{tita od bu~ava, istite }e sesprovedat.- Merki za namluvawe na vlijanijata od vibraciiImplementacijata na planskata dokumentacija nema da predizvikazna~itelni vibracii poradi {to nema da se vovedat nekoi posebni merki.- Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz po~vataZa namaluvawe na vlijanijata vrz po~vata se predlagaat sledniteelementi:- pred zapo~nuvawe na investicijata, investitorot da organizirasobirawe na grade`niot otpad, negovo deponirawe ili iskoristuvawevo investicionite aktivnosti;- integralno upravuvawe so komunalniot otpad i negova selekcija;- izgradba na kanalizaciona mreà i tretman na otpadnite vodi.Erozijata na podlogata e priroden proces, koj {to egzistira nizgeoistorijata i najgolem osvrt se dava na t.n. zabrzana erozija, kade {tointenzitetot na normalnata (geolo{ka) erozija e nekolku pati zgolemenporadi humanite aktivnosti. Erozijata na po~vata e ozna~ena kakonajzna~aen, najopasen i najra{iren tip na degradacija na po~vata i elimitira~ki faktor za odr`livo koristewe na zemji{teto. Po~vata moèda bide erodirana poradi dejstvo na veter i voda. Ovoj izve{taj ne e vomo`nost da dade detali za protiverozivnite i protivporojnite merki zasekoja sodrìna vo opfatot. Detalniot obem na merki i aktivnosti, nivnataprecizna lokacija i povr{inska postavenost vo prostorot, }e bidatdefinirani so osnovni-izvedbeni proekti, vrz osnova na detalni geodetski,geotehni~ki i drugi terenski snimawa i prospekcii.56

Doslednata primena na planskite re{enija od strana na investitorot}e bide dovolna garancija za eventualnite vlijanija (zagaduvawe i erozija)da bidat svedeni na minimum.- Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz florata i faunataVo planiraweto na prostorot, zada~ite na za{tita na prirodata seusmereni osobeno na aktivno ureduvawe i za{tita na prirodata i ìvotnatasredina, sanirawe na mo`nite {teti i povtorno vospostavuvawe naprirodnata sredina. Za{titata na prirodata ja opfa}a i za{titata nabiolo{kata raznovidnost.Zagrozuvaweto i namaluvaweto na biodiverzitetot e globalen proceskoj vo poslednite 100 godini dobiva zagriùva~ki razmeri. Pri~inite zavakviot trend se mnogubrojni, neposredno usloveni i naj~esto te{ko moèda se eliminiraat. Razli~nite dejnosti na ~ovekot vo smisol na menuvawe naprirodata, dovedoa do silni i vo mnogu slu~ai irevizibilni procesi koineposredno se odrazuvaat vrz promenata ili celosno uni{tuvawe napoodelni ekosistemi, a so toa i do nepovratno is~eznuvawe na golem brojorganski vidovi i namaluvawe na nivnite populacii do kriti~na granica.[to se odnesuva do izrabotkata na DUPD zaradi obezbeduvawe nazdrava ìvotna sredina }e bidat organizirani objekti i postrojki soglasnopropisite, normite i standardite koi }e pridonesat za za{tita na vozduhot,vodite, zemji{teto i drugite elementi na ìvotnata sredina i priroda, somaksimalna za{tita na prirodnite vrednosti i retkosti vo planskiotopfat.Osnoven uslov za namaluvawe na vlijanijata vrz florata i faunata seprimenata na predvidenite merki za pravilno upravuvawe so prostorot,otpadnite vodi, otpadot, bu~avata, po~vata, vozduhot i sl. Dokolku priizrabotkata na planot ili pri ureduvawe na prostorot se dojde do odredeninovi soznanija za prirodnoto nasledstvo koi moàt da bidat zagrozeni sourbanizacijata na ovoj prostor, potrebno e da se prevzemat slednite merkina za{tita na prirodnoto nasledstvo:- Utvrduvawe na granicite i ozna~uvawe na objektite proglaseni ipredloèni kako prirodno nasledstvo;- Da se izbegne gubewe, modifikacija i fragmentacija naìveali{tata i prekumerno iskoristuvawe na biolo{kite resursi,so cel da se namalat ili celosno eliminiraat negativnite posledicivrz stabilnosta na ekosistemite i degradacija na biodiverzitetot;- Vo podra~jata i zonite so stroga za{tita da se dozvolat samo nau~noistraùva~kiaktivnosti;- Izbegnuvawe na grade`ni aktivnosti vo vreme na reprodukcija navidovite;- Na mestata so karakter na prirodno nasledstvo dozvoleno ekoristewe na rastitelni i ìvotinski vidovi samo vo sanitarnozdravstveniceli so specijalna dozvola od nadleèn organ;57

- Na podra~jata koi se predloèni za za{tita kako prirodnonasledstvo, izgradbata i ureduvaweto do proglasuvaweto na istitemora da se vr{i samo so specijalna dozvola od nadleèn organ;- Magistralnata i ostanatata infrastruktura (nadzemna i podzemna) dase vodi nadvor od objektite so prirodni vrednosti, a pri pomalizafati potrebno e nejzino estetsko vklopuvawe vo prirodniot pejsa`;- Vospostavuvawe na monitoring, permanentna kontrola i nadzor naobjektite so prirodni vrednosti i prevzemawe na stru~ni i upravnipostapki za sanirawe na negativnite pojavi;- Vospostavuvawe na stru~na sorabotka so soodvetnite institucii vookruùvaweto;- Za za{tita na prirodniot biodiverzitet, so poseben akcent vrzekolo{kata struktura i poddr{ka na prirodnite procesi da sepromoviraat edukativni i rekreativni aktivnosti;- Pri izrabotkata na urbanisti~kata dokumentacija da seimplementiraat merki za za{tita na biodiverzitetot.Treba da se napomene deka pri izgradba na hidroelektranata potrebnoe da se predvidat merki za za{tita na ribniot fond so iznao|awe nasoodvetno tehni~ko re{enie so koe {to }e se ovozmoì bezbednost naribniot fond, odnosno da bidat izbegnati posledicite od istrebuvawe vozafatot, cevovodot ili vo ma{inskata zgrada.- Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz predelotPredvidenite aktivnosti vo planskata dokumentacija }e bidat vonasoka na za~uvuvawe i podobruvawe na estetskite potencijali na predelot.So izrabotka na ovoj DUPD za izgradba na mala hidroelektrana na rekaBistrica so ref. br. 97, so propratni objekti na KP 12, 17, 19, 20 i 3915, KOTearce, op{tina Tearce prostorot dobiva nova mo`nost za urbanisti~karazrabotka i realizacija. Zatoa ne se predvideni nikakvi merki.- Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz materijalnite dobraImplementacijata na DUPD za izgradba na mala hidroelektrana nareka Bistrica so ref. br. 97, so propratni objekti na KP 12, 17, 19, 20 i 3915,KO Tearce, op{tina Tearce ima pozitivno vlijanie vrz materijalnitedobra i zatoa ne se prepora~uvaat merki za namaluvawe na vlijanijata vrzmaterijalnite dobra.- Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz kulturnoto nasledstvoSoglasno Zakonot za za{tita na kulturnoto nasledstvo („Sl. Vesnikna RM” br. 20/04, 115/07 i 18/11) se ureduvaat vidovite, kategoriite,identifikacijata, na~inot na stavawe pod za{tita i drugite instrumenti zaza{tita i koristeweto na kulturnoto nasledstvo, pravata i dol`nostite na58

imatelite i ograni~uvawata na pravata na sopstvenost na kulturnotonasledstvo vo javen interes.Vo prostorot za koj se raboti ovoj opfat ne e evidentirano kulturnonasledstvo. Vo tekot na realizacija na predvidenite povr{ini za gradba odovoj plan, pri nivnoto temelewe dokolku se naide na arheolo{ki ostatocizaradi prevzemawe na za{titni merki, potrebno e da se informiraatslu`bite nadle`ni za za{tita na kulturno-istoriskoto nasledstvo koi }epropi{at posebni uslovi i reìm za nivna za{tita.- Merki za namaluvawe na vlijanijata od upravuvawe so otpadSoglasno ~len 7 od Zakonot za upravuvawe so otpad („Sl. Vesnik naRM” br. 91/11-pre~isten tekst i 51/11), sozdava~ite na otpad se dol`ni vonajgolema mera da go izbegnat sozdavaweto na otpad i da gi namalat{tetnite vlijanija na otpadot vrz ìvotnata sredina, ìvotot i zdravjetona lu|eto.Vo slu~aj na istekuvawe na maslo od mehanizacijata na okolnotozemji{te, zagadenata po~va da bide otstraneta i soodvetno dislocirana,soglasno zakonskite propisi od oblasta na upravuvaweto so otpadot.Za cvrstiot otpad se predviduva sobirawe vo kontejneri za otpadoci,opredeluvawe na punktovi za sobirawe na otpadot, poplo~eni mesta zadeponirawe na otpadocite vo kontejneri.- Vo operativnata faza na planiraniot objekt, grade`niot otpad da sesobira, selektira i istiot koj }e nema upotrebna vrednost da se prevzemaod strana na komunalnoto pretprijatie ili ovlasteno pravno lice;- Pri upravuvawe so otpadot po prethodno izvr{enata selekcija, otpadottreba da bide preraboten po pat na reciklirawe, povtorno upotreben voistiot ili vo drug proces za ekstrakcija na sekundarnite surovini ilipak da se iskoristi kako izvor na energija;- Tvrdiot otpad da se sobira vo kontejneri, a potoa komunalnotopretprijatie da vr{i evakuacija;- Posle soodvetniot tretman se prepora~uva deponirawe na inertniteotpadni materii vo deponija;- Trajnoto deponirawe ili odlagawe na otpadot vo planiraniot opfat ilinadvor od predvidenite sadovi za odlagawe da bide najstrogo zabraneto.Ovie elementi }e ovozmoàt spre~uvawe na zagaduvaweto na po~vitei na podzemnite vodi, a so toa i na ìvotnata i rabotnata sredina voop{to.- Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz kvalitetot napovr{inskite i podzemnite vodiStrategijata za koristewe i razvoj na vodostopanstvoto e uslovena odfaktot deka R. Makedonija e zemja siroma{na so voda poradi {to vodatatreba racionalno da se koristi i tro{i. Vo razvojot na vodostopanstvoto ivodostopanskata infrastruktura mora da se zapazi konceptot na odr`livrazvoj koj e naso~en kon racionalno koristewe na prirodnoto bogatstvo na59

zemjata, a so toa i podobruvawe na kvalitetot na ìveewe. Edna od celite vorazvojot na vodostopanstvoto vo Republikata e celosno koristewe nahidropotencijalot na vodotecite vo sklop na pove}enamenski sistemi.Izgradbata na hidroelektranata so ref. br 97 na rekata Bistricapretstavuva realizacija na celite zacrtani so Prostorniot Plan na R.Makedonija za racionalno i celosno iskoristuvawe na vodnite resursi voDràvata. Hidroelektrana se nao|a na Bistrica, na padinite na [arPlanina vo slivot na reka Vardar.Pri izvedbata na grade`nite zafati i vo funkcioniraweto nahidroelektranata potrebno e da se prevzemat site neophodni tehni~koza{titni merki za da ne dojde do naru{uvawe na prirodniot reìm narekata i do naru{uvawe na ramnoteàta na biodiverzitetot vo vodotekot.So cel da se odrì prirodnata ramnoteà, i da se za~uvaat komponentite nabiolo{kata raznovidnost vo vodite, koli~estvoto na voda vo rekata da seodrùva nad biolo{kiot minimum. Sekoj subjekt e dolèn vo tekot nasvoite aktivnosti da prevzema merki so koi }e se spre~i zagaduvaweto navodite i da izbegnuva aktivnosti koi bi predizvikale rizici i negativniefekti vrz ìvotnata sredina.Zafa}awe na vodite vo vodozafatot treba da se temeli naverojatnosta na pojava na stogodi{na voda. Potrebno e da se opredelinormalnata dlabo~ina na rekata, prelivniot prag, definira evakuacijata nagolemite vodi preku kaskadata i izvr{i regulacija na re~noto koritonizvodno od zafatot. So cel da se ovozmoì nepre~en premin na ribniotfond {to bi obezbedilo nenaru{uvawe na prurodniot ekosistem, neophodnoe na zafatot da se predvidi premin na ribniot fond.Zadolìtelno e ispituvawe na pre~istenite otpadni vodi dokolku giima vo planskiot opfat, pred ispu{tawe vo najbliskiot prirodenrecipient, so cel da se usoglasat vrednostite na koncentracijata namateriite prisutni vo pre~istenata otpadna voda so grani~nite vrednostina maksimalno dozvolenite koncentracii na materiite prisutni vorecipientot dadeni vo Uredbata za klasifikacija na vodite („Sl. Vesnik naRM” br. 18/99), ~len 4.Vo smisol na za{tita na podzemnite vodi potrebno e izvedba nanepropusna kanalizacija za odvodnuvawe na otpadnite vodi.1. Za{tita na proto~nite i podzemnite vodi ima prioritet i sosoodvetno tehni~ko tehnolo{ki zafati (izgradba na kanalizacionisistemi, soodveten tretman na otpadni vodi, redovna kontrola na sostojbitena vodata i nejziniot kvalitet i dr.)2. Neutralizirawe na {tetnite otpadni materii pred ispu{tawevo recipientot.Predmetnata lokacija za izgradba na mala hidroelektrana se nao|a vogranici na III za{titna zona na izvorot Ra{~e, definirana kako zona nahigiensko-epidemiolo{ko nabquduvawe. Pri planiraweto na DUPDpotrebno e da se ima vo predvid slednoto: Pri realizacija na predvidenite aktivnosti na teren da se vnimava dane dojde do iskoristuvawe na zemji{teto na na~in i obem so koj bi se60

zagrozile negovite prirodni vrednosti, kvalitetot i koli~inata ireìmot na povr{inskite i podzemnite vodi; Potencijalnata erozija na zemji{teto treba da se spre~i so {to emo`no pobrzo zavr{uvawe na zemjenite raboti i iskopuvawa i nivnoprekrivawe so vegetacija. Merkite za kontrola na erozivniteprocesi za vreme na izgradbata vklu~uvaat primena na ograduvawatana nagibite.Imaj}i vo predvid deka deka so planot e planirana izvedba nakanalizaciona komunalna infrastruktura i soodveten tretman na istite,ima garancii deka podzemnite vodi }e bidat za{titeni od zagaduvawe.- Merki za namaluvawe na vlijanijata od nesre}i i havariiZa namaluvawe na mo`nite vlijanija predizvikani od nesre}i ihavarii se prepora~uva implementacija na merkite dadeni vo planskatadokumentacija, vo fazata na izgradba, {to }e ovozmoàt minimizirawe naeventualnite pojavi za nesre}i i havarii vo operativnata faza.- Merki za za{tita i spasuvaweIzrabotkata na Dràvnata urbanisti~ka planska dokumentacija zaizgradba na mala hidroelektrana na reka Bistrica, so referenten br. 97,KO Tearce, Op{tina Tearce, vo delot {to se odnesuva na merkite zaza{tita i spasuvawe {to se planiraat za sproveduvawe, se vr{i vrz osnovana dobieni Uslovi za za{tita i spasuvawe br. 10-135/2 od 28.05.2012 godina odDirekcijata za za{tita i spasuvawe, Podra~no oddelenie - Tetovo.Sistemot za za{tita i spasuvawe se ostvaruva preku: Nabquduvawe, otkrivawe, sledewe i prou~uvawe na mo`niteopasnosti; Ublaùvawe i spre~uvawe na nastanuvawe na mo`nite opasnosti; Izvestuvawe i predupreduvawe za mo`nite opasnosti i davaweupatstva za za{tita, spasuvawe i pomo{;Edukacija i osposobuvawe za za{tita, spasuvawe i pomo{;Organizirawe na silite za za{tita i spasuvawe i vospostavuvawe iodrùvawe na drugite formi na podgotvenost za za{tita, spasuvawe ipomo{;Samoza{tita, samopomo{ i zaemna pomo{;Mobilizacija i aktivirawe na silite i sredstvata za za{tita ispasuvawe;Odreduvawe i izveduvawe na za{titnite merki;Spasuvawe i pomo{;Otstranuvawe na posledicite od prirodni nepogodi, epidemii,epizootii, epifitotii i drugi nesre}i, do obezbeduvawe na osnovniteuslovi za ìvot;Nadzor na sproveduvaweto na za{titata i spasuvaweto;61

Davawe na pomo{ na podra~jata koi pretrpele {teti od pogolemirazmeriod prirodni nepogodi, epidemii, epizootii, epifitotii idrugi nesre}i, a koi iskaàle potreba za toa iPrimawe pomo{ od drugi dràvi.Zaradi organizirano sproveduvawe na za{tita i spasuvaweto,u~esnicite vo sistemot za za{tita i spasuvawe, donesuvaat Plan za za{titai spasuvawe od prirodni nepogodi, epidemii, epizootii, epifitotii i druginesre}i. Planot se izrabotuva vrz osnova na Procena na zagrozenost odprirodni nepogodi, epizootii i epifitotii i drugi nesre}i. Planot zaza{tita i spasuvawe sodrì preventivni i operativni merki, aktivnosti ipostapki za za{tita i spasuvawe. Planot go donesuva Sovetot naOp{tinata.Merkite za za{tita i spasuvawe zadolìtelno se primenuvaat:Pri planiraweto i ureduvaweto na prostorot i naselbite;Vo proektite za gradbi i tehnolo{ki procesi nameneti zaskladirawe, proizvodstvo i upotreba na opasni materii, nafta inejzinite derivati, energetski gasovi, javniot soobra}aj, crna ioboena metalurgija, kako i za javna, administrativna, kulturna,turisti~ko-ugostitelska dejnost iPri izgradba na gradbi i infrastruktura.Vo funkcija na ureduvaweto na prostorot zadolìtelno treba da seobezbedi: Izgradba na gradbi otporni na seizm~ki dejstva; Regulirawe na vodotecite i izgradba na sistem na odbrambeni nasipi; Izgradba na snegoza{titni pojasi i po{umuvawe na golinite; Obezbeduvawe na protivpoàrni pre~ki; Izgradba na gradbi za za{tita; Izgradba na potrebna infrastruktra.- Merki za za{tita od poàrPreventivni merki za za{tita i spasuvawe od poàr, eksplozii iopasni materii se aktivnosti koi se planiraat i sproveduvaat soprostornoto i urbanisti~koto planirawe i so primena na tehni~kitenormativi pri proektirawe i izgradba na gradbite, se propi{ani soglasnoPravilnik za merki za za{tita od poàri, eksplozii i opasni materii („Sl.Vesnik na RM” br. 32/11);Investitorot vo proektnata dokumentacija za izgradba na gradbi,dolèn da izgotvi poseben elaborat za za{tita od poàr, eksplozii iopasni materii i da pribavi soglasnost za zastapenost na merkite zaza{tita od poàr, eksplozii i opasni materii.Organizacijata i sproveduvaweto na za{titata i spasuvaweto odpoàr, koja se ostvaruva vo ramkite na sistemot za za{tita i spasuvawe seureduva so Zakonot za poàrnikarstvo („Sl. Vesnik na RM” br. 67/04),Uredbata za sproveduvawe na za{titata i spasuvaweto od poàri („Sl.62

Vesnik na RM” br. 98/05) i Pravilnikot za merki za za{tita od poàri,eksplozii i opasni materii („Sl. Vesnik na RM” br. 32/11).Vo odnos na dispozicijata na protivpoàrnata za{tita, planskiotopfat, vo slu~aj na poàr }e go opsluùva protivpoàrnata edinica odKumanovo. Vo procesot na planirawe potrebno e da se vodi smetka zakonfiguracija na terenot, stepen na zagrozenost od poàri i uslovi koi impogoduvaat na poàrite: klimatsko-hidrolo{kite uslovi, ruàta navetrovi i sli~no, koi imaat vlijanie vrz zagrozenost i za{tita od poàri.Zaradi pouspe{na za{tita od vakvite pojavi se prevzemaat nizamerki za otstranuvawe na pri~inite za predizvikuvawe na poàri,spre~uvawe na nivnoto {irewe, gasnewe i ukaùvawe pomo{ priotstranuvawe na posledicite predizvikani so poàri. Zatoa potrebno eplaniranata soobra}ajna infrastruktura so horizontalnite i vertikalniteelementi na kolovozot da ovozmoàt nepre~ena intervencija naprotivpoàrnite vozila, dovodnata mreà na voda da e so kapacitet kojovozmoùva napojuvawe na nadvore{nata hidrantska mreà okolu gradbite,vo soglasnost so PP normi i standardi, vodeweto na drugatainfrastruktura da e vo infrastrukturni koridori, podzemno postaveni nadozvoleni bezbednosni me|usebni rastojanija, koe }e se definira soosnovnite proekti.Gromobranskata instalacija da se re{i soglasno Pravilnikot za MKstandardi za za{tita na objekti od atmosferski praznewa („Sl. Vesnik naRM” br. 101/06). Vo planiraweto da se predvidi izrabotka na klasi~nagromobranska instalacija za za{tita na objektot od elektri~ni praznewa.- Merki za za{tita od prirodni katastrofiZa{titata od urnatini kako preventivna merka se utvrduva vourbanisti~kite planovi vo tekot na planiraweto na prostorot. Sporedpostojnite analizi i dobienite rezultati za seizmi~nost na mesnotopodra~je spored o~ekuvanite dejnosti na zemjotresi vo idnina, osnovenstepen na seizmi~ki itenzitet vo podra~jeto iznesuva 8° po MCS.Definirawe na seizmi~ki hazard vsu{ost pretstavuva definirawe naekonomsko-tehni~ki kriteriumi za prifatlivo nivo na bezbedenost nagrade`nata konstrukcija za razli~ni materijali na objektite.Za da se izbegne seizmi~kiot hazard potrebno e gradbata da se gradispored parametrite i kriteriumite za seizmi~ka gradba.Vo slu~aj na mo`ni razurnuvawa bilo od zemjotres ili od vozdu{envoen udar, planiranoto re{enie na uli~nata mreà obezbeduva:- brza i nepre~ena evakuacija na lu|eto (nema tesni grla);- brz pristap na ekipite za spasuvawe i nivnite specijalni vozila;- nepre~ena intervencija;- {tetite da se svedat na minimum;- brza sanacija na posledicite.63

9. Plan na merki za monitoring na ìvotnata sredinaZa izrabotka na efektiven plan za upravuvawe, neophodno e najnapredda se sprovede ocena na statusot na site prirodni vrednosti vklu~uvaj}i go izdravjeto na ~ovekot. Vo sledniot ~ekor se opredeluvaat celi i prioritetiza upravuvawe. Dali prevzemenite merki i aktivnosti gi davaatposakuvanite rezultati se utvrduva preku kontinuiran monitoring.Podatocite od monitoringot }e bidat osnova za izrabotka na sledniot planza upravuvawe. Spored toa, monitoringot e sostaven del od kru`niot procesna planirawe na upravuvaweto.Osnovni celi na planot za monitoring se: Podobruvawe na kvalitetot na ìveewe i zgolemuvawe na ìvotniotstandard; Za{tita na ìvotnata sredina so implementacija na Planot; Odrùvawe na postojano nivo na flora i fauna; Podobruvawe na kvalitetot na vozduhot; Za~uvuvawe na kavalitetot na po~vata;Minimizirawe na otpadot, reciklirawe i negova povtorna upotreba;Minimizirawe na pojavi od nesre}i i havarii.Sepak, toa naj~esto se postignuva niz osmisleni nau~ni istraùvawa~ija glavna cel e da gi opi{at procesite na ekosistemite vklu~uvaj}i gi izakonite koi vlijaat vrz niv.Ekolo{kiot monitoring se odnesuva na posledovatelni merewa voekosistemite so glavna cel opredeluvawe na trendovi vo komponentite,procesite ili funkciite.So sekoj predlog merki za za{titata na ìvotnata sredina potrebno eda se izgotvi plan za monitoring na predloènite merki i monitoring naìvotnata sredina. Vo sovremenoto planirawe na prostorot, zada~ite naza{tita na prirodata se usmereni osobeno na aktivno ureduvawe i za{titana prirodata i ìvotnata sredina, sanirawe na mo`nite {teti i povtornovospostavuvawe na prirodnata sredina.[to se odnesuva do izrabotkata na DUPD za izgradba na malahidroelektrana na reka Bistrica so ref. br. 97, so propratni objekti na KP12, 17, 19, 20 i 3915, KO Tearce, op{tina Tearce osobeno treba da se ima vopredvid blizinata na obrabotuvaniot prostor. Dokolku pri izrabotka naplanot i ureduvaweto na prostorot se dojde do odredeni novi soznanija zaprirodni retkosti koi moè da bidat zagrozeni potrebno e da se prezematmerki za za{tita soglasno Zakonot.Planot na monitoring predviduva sledewe na slednite parametri voìvotnata sredina:- Sledewe na kvalitetot i kvantitetot na vodite;- Sledewe na kvalitetot na vodite;- Sledewe na kvalitetot na po~vata;- Sledewe na bu~avata.So ovoj plan }e se ovozmoì:64

Potvrda deka dogovorenite uslovi pri odobruvawe na proektot sesoodvetno sprovedeni;Upravuvawe so nepredvideni vlijanija i promeni;Potvrda deka vlijanijata vrz mediumite na ìvotnata sredina se voramkite na predvideni ili dozvoleni grani~ni vrednosti;Potvrda deka so primena na merkite se vr{i za{tita na ìvotnatasredina, odnosno namaluvawe na negativnite vlijanija.65

10. Netehni~ko rezimeDràvnata urbanisti~ka planska dokumentacija se izrabotuvasoglasno ~len 50 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe („Sl.Vesnik na RM” br. 51/05, 137/07, 91/09, 124/10, 18/11 i 53/11). Soglasno ovoj~len so DUPD se vr{i ureduvawe i koristewe na prostorot so formirawena grade`na parcela von planski opfat za gradbi od prva kategorijautvrdeni so Zakon za gradba.So DUPD za izgradba na mala hidroelektrana na reka Bistrica KOTerace,, op{tina Tearce, so ref. br. 97, so propratni objekti na KP 12, 17,19, 20 i 3915, KO Tearce, op{tina Tearce se ureduva koristewe na prostorotso opredeluvawe na planski opfat so povr{ina od 3,195 ha. Vo granicite naovoj planski opfat se opredeluva namena na zemji{teto so sistem na klasina nameni soglasno ~len 28, 29 i 30 od Pravilnikot za standardi inormativi za urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 63/12) sogrupa na klasa na namena: E infrastruktura, so klasi na nameni:E1-komunalna infrastruktura, kade se opfateni vodozafatot ipodzemnite cevkovodi, regulacija na re~no korito, pristapen pat i sl.E2-komunalna suprastruktura, kade se opfateni gradbite {to se gradatna mestoto na ma{inskoto oddelenie.Planskiot opfat na DUPD za izgradba na mala hidroelektrana nareka Bistrica KO Tearce, op{tina Tearce, so ref. br. 97, so propratniobjekti na KP 12, 17, 19, 20 i 3915, KO Tearce, op{tina Tearce, se protega nareka Bistrica, koja izvira od padinite na [ar Planina, a se vliva vo rekaVardar. Rekata Bistrica izvira na nadmorska visina od 2400 m a se vleva voreka Vardar na nadmorska visina od 385 m vo tetovskata kotlina. Dolìnatana vodniot tek e 19.20 km, a povr{inata na slivnoto podra~je e 37.6 km 2 .Konkretniot planski opfat-zafatot na reka Bistrica e na nadmorskavisina 1170 m, a mestoto na ma{inskoto oddelenie na nadmorska visina od980 m, so visinska razlika od 190 m.Nekolku tehnologii, osobeno energijata dobiena od veter, malitehidrocentrali i son~evata energija se ekonomski konkurentni.Iskoristuvaweto na energijata od veter e najbrz raste~ki segment naproizvodstvo na energija od obnovlivi izvori na energija. Kako dobristrani na iskoristuvaweto na energijata od veterot e golemata sigurnostpri rabota na postrojkata, nemaweto tro{oci za gorivo a so toa i nemazagaduvawe na ìvotnata sredina. Negativni strani se visokite tro{oci zaizgradba kako i promenlivosta na brzinata na veterot (nema garancija zaisporaka na energija).Son~evata energija e mo}en izvor na obnovliva energija. Ovaaenergija lesno se akumulira i ne predizvikuva zagaduvawe na ìvotnatasredina, {to ja pravi mnogu povolen izvor za dobivawe na toplinskaenergija ili elektri~na energija. Blagodarej}i na dolgiot ìvoten vek iednostavnata gradba fotovoltai~niot sistem e pogoden za postavuvawe nalokaliteti kade moè da se povrze so postoe~kata elektroenergetska mreà66

kako nejzino nadopolnuvawe. Povrzuvaweto na fotovoltai~nite }elii epreku transmisioni elektri~ni vodovi (podzemni kabli) do trafostanica, apotoa so nadzemen kabel do dalnovod na postoe~kata elektroenergetskamreà. Iako raspolo`livosta na son~evata energija ima pogolema(kratkoro~na) predvidlivost od veternata energija sepak ovaa tehnologija eva`na zatoa {to proizvodstvoto od fotonaponski izvori e namaleno voperiodite od godinata koga ima nedostatok od energija i mo}nost. Osnovniprincipi na direktno iskoristuvawe na energijata od Sonceto se: Solarni kolektori (pripremawe na vrela voda i greewe naprostorii); Fotonaponski }elii (direktno pretvorawe na son~evata energija voelektri~na energija);Fokusirawe na son~evata energija (upotreba vo golemi energetskipostrojki, golemi generatori ili toplinski pogoni).Hidroenergijata e najzna~aen obnovliv izvor na energija, a voedno iedinstven koj e ekonomski konkurenten na fosilnite goriva i nuklearnataenergija. Hidroenergijata nemoè da se koristi bilo kade bidej}i taapobaruva brzo istekuvawe na vodata, a i poèlno e da ima voda vo tekot nacelata godina zatoa {to elektri~nata struja nemoè eftino da se ~uva.Gradbata na hidroelektranata }e ja zgolemi ponudata na energetski izvorivo ovoj region i po{iroko i }e go podigne iskoristuvaweto na obnovliviteizvoti na energija.Okolu 70% od povr{inata na zemjata e pokriena so voda. Taaotsekoga{ pretstavuvala centralen resurs vo ~ovekoviot razvoj.Upotrebata na hidroenergija beleì kontinuiran tehni~ki razvoj i vomomentov pretstavuva vtoriot najiskoristen izvor na obnovliva energija vosvetot, vedna{ zad cvrstata biomasa. Od hidroenergijata se dobiva mnogugolem del od obnovlivata energija, so {to se proizveduvaat 16,6% odsvetskata potro{uva~ka i 92% od vkupnata elektri~na energija.Intencijata na ovoj proekt e da integrira odredeno koli~estvo naelektri~na energija od obnovliv izvor na makedonskiot energetski Pazar.Toa }e ovozmoì soodvetni pridobivki vo domenot na za{titata naìvotnata sredina vo forma na namaluvawe na emisiite na stakleni~ki idrugi {tetni gasovi koi se proizvod od koristewe na fosilni goriva(jaglen, nafta i dr.).Treba da se napomene deka proektite bazirani na obnovlivi izvori naenergija, pokraj soodvetnite smaluvawa na emisiite na stakleni~ki gasovimoàt da se povrzat i drugi pridobivki koi se vo nasoka na odr`liv razvoj.Kako takvi, ovie proekti moàt da se kvalifikuvaat preku mehanizmot za~ist razvoj so {to se podobruva ekonomijata na proektot, a so toa sezgolemuva interesot, pred se, na stranski investitori.Vo izve{tajot za Strategiskata ocena za ìvotna sredina se zemeni sedetali od planot, programite i strategiite, kako i informaciite koi seutvrdeni pri izgotvuvaweto, a se od osobeno zna~ewe za mo`nite vlijanijaza ìvotnata sredina.Izve{tajot na ovoj planski dokument gi opfa}a podatocite za:67

Postojnata sostojba na planskiot opfat;Potencijalnite vlijanija vrz naselenieto, zdravjeto na lu|eto,florata, faunata, po~vata, vozduhot, vodata, klimatskite faktori,materijalnite dobra, kulturnoto nasledstvo i dr.Merkite za za{tita i namaluvawe na vlijanijata;Sostojbata na ìvotnata sredina bez implementacijata na planot;Planot za monitoring na ìvotnata sredina.Koga stanuva zbor za monitoring za ìvotnata sredina se davamo`nost za ispituvawe, ocenuvawe i sistemsko nabquduvawe nazagaduvaweto i sostojbata na mediumite vo ìvotnata sredina kako iidentifikacija i registracija na izvorite na zagaduvawe. Planot namonitoringot pretstavuva alka pome|u site vklu~eni strani i pretstavuvaosnova za nadle`nite institucii vo koj }e go kontroliraat procesot nasproveduvawe na zakonskata regulativa i da donesuvaat odluki.Najgolem benefit vo sproveduvaweto na strategiskata ocena naìvotnata sredina e vo vklu~uvawe na aspektite od poleto na socijalata,ekonomijata i ìvotnata sredina, me|usebnata sorabotka, razvoj naregionalnite celi i celite za odr`liv razvoj i za{tita na ìvotnatasredina i lu|eto.So samoto realizirawe na ovaa planska zada~a se dobivaat podatociza po~vata, vozduhot, vodata, klimatskite faktori, naselenieto, zdravjeto nalu|eto, materijalnite dobra i dr. i se sozdavaat uslovi za iznao|awe napri~inite vrz osnova na koja se predviduvaat merki za za{tita inamaluvawe na eventualnite vlijanija od sproveduvawe na planot. Soidentifikacijata na mo`nite problemi treba da se racionaliziraattro{ocite i da se napravi najsoodveten izbor na merkite za za{tita naìvotnata sredina. Preku realizacija na planskiot opfat doa|a dopodobruvawe na ekonomskite uslovi preku otvarawe na novi rabotni mesta,odnosno }e se sozdadat uslovi za ekonomsko angaìrawe na naselenieto, a sosamoto toa vospostavuvawe na preduslovi za odr`liv ekonomski razvoj.Osnovna strategija vo organizacijata i koristewe na prostorot, vosmisla na poddr{ka na razvojot na stopanstvoto ja so~inuvaat takvire{enija vo prostorot koi ovozmoùvaat pogolema atraktivnost naprostorot, za{tita na prirodnite i sozdadeni resursi, soobra}ajnopovrzuvawe, lokaciona fleksibilnost i dr.Planskite dokumenti se prilagoduvaat na novite razvojni interesi iinicijativi, a toa osobeno se odnesuva na atraktivnite prostori zastopanski razvoj, podobruvawe na socio-ekonomskata sostojba, mo`nost zanovi vrabotuvawa, mo`nost za ureduvawe na prostorot so potrebnatainfrastruktura, a seto toa se upravuva soglasno Strategijata za odr`livrazvoj i izdadenite Uslovi za planirawe na Prostorot, {to pretstavuvazakonska obvrska na op{tinata za sproveduvawe i primena na ve}edonesenite planski dokumenti, kako {to e Prostorniot Plan na RepublikaMakedonija.Za planskiot opfat na DUPD za izgradba na malahidroelektrana na reka Bistrica KO Tearce, op{tina Tearce, so ref. br.68

97, so propratni objekti na KP 12, 17, 19, 20 i 3915, KO Tearce, op{tinaTearce nema planska dokumentacija. Toa e potvrdeno so Izvestie br. 08-230/2od 16.02.2012 godina od op{tina Tearce. Pri ureduvaweto na prostorotpo~ituvani se Uslovite za planirawe na prostorot koi proizleguvaat odProstorniot Plan na RM i se prilog vo tehni~kata dokumentacija.Uslovite za planirawe na prostorot gi ima izraboteno Agencijata zaplanirawe na prostorot, so teh. br. 06912, vrz osnova na koi ima izdadenoRe{enie za Uslovi za planirawe na prostorot so br. 15-1936/4 od 26.03.2012godina od Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe. Priizrabotka na DUPD za izgradba na mala hidroelektrana na reka BistricaKO Terace, op{tina Tearce, so ref. br. 97, so propratni objekti na KP 12,17, 19, 20 i 3915, KO Tearce, op{tina Tearce }e se po~ituvaat Zakonot zaprostorno i urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 51/05, 137/07,91/09, 124/10, 18/11 i 53/11), Pravilnikot za pobliska sodrìna, razmer ina~in na grafi~ka obrabotka na urbanisti~kite planovi („Sl. Vesnik naRM” br. 78/06) i Pravilnikot za standardi i normativi za urbanisti~koplanirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 63/12).Ovaa DUPD se izrabotuva vrz osnova na Odobrena planska programabr. 16-11984/2 od 23.05.2012 godina i izvod od Prostoren Plan. Izvod odProstorniot Plan se Uslovite za planirawe na prostorot so teh. br. 06912od mart 2012 godina, {to gi ima izdadeno Agencijata za planirawe naprostorot, soglasno Zakonot za sproveduvawe na Prostorniot Plan na RM.Soglasno izdadenite Uslovi za planirawe na prostorot, Ministerstvoto zaìvotna sredina i prostorno planirawe izdade Re{enie za Uslovi zaplanirawe na prostorot so br. 15-1936/4 od 26.03.2012 godina {to e osnova zaizgotvuvawe na DUPD.So DUPD za izgradba na mala hidroelektrana na reka Bistrica KO Tearce,op{tina Tearce, so ref. br. 97, so propratni objekti na KP 12, 17, 19, 20 i3915, KO Tearce, op{tina Tearce se ureduva koristewe na prostorot soopredeluvawe na planski opfat, so povr{ina od 3,195 ha. Vo granicite naovoj planski opfat se opredeluva namenata na zemji{teto so sistem na klasina nameni, soglasno ~len 28, 29 i 30 od Pravilnikot za standardi inormativi za urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 63/12).Predmet na izrabotka na DUPD e ureduvawe na planskiot opfat kadese formira grade`na parcela vo sistem na klasi na namena: Einfrastruktura: E1-komunalna infrastruktura i E2-komunalnasuprastruktura. Ureduvaweto na prostorot e na del od KP 12, 17, 19, 20 i3915 KO Tearce, op{tina Tearce. Opredeleniot planski opfat treba dapretstavuva funkcionalna celina kade }e se postavat site lementi namalata hidroelektrana, koi se sostojat od: gradeèn, ma{inski, elektro del,priklu~ok na hidroelektri~nata centrala na mreèn napon, zazemjuvawe igromobranska za{tita. Grade`niot del gi opfa}a slednite pozicii: Vodozafatna gradba; Dovod na voda od zafat do ma{inska zgrada; Ma{inska zgrada; Odvod na voda;69

Regulacija na re~noto korito na mestoto na ispustot;Pristapen pat so plato.Konceptot na planiran razvoj i prostorna razmestenost naekonomskite dejnosti vo Prostorniot Plan na Republika Makedonija setemeli na definiranite celi na ekonomskiot razvoj vo Nacionalnatastrategija na ekonomskiot razvoj, opredelbite za racionalno koristewe napotencijalite i pogodnostite na razvojot, postavenosta na sistemot nanaselbi kako i politikata za poramnomerna i poracionalna prostornaorganizacija na stopanstvoto. Spored nivoto na razvienosta na ekonomskatastruktura, fazata od razvojot vo koja se nao|a ekonomijata, stepenot naraspolo`livosta na faktorite, ekonomskite sostojbi i ekonomskatapozicija na Republika Makedonija vo svetot, idniot razvoj na makedonskataekonomija e determiniran od nasokite i kombinacijata na investiciite sodrugite razvojni faktori vo Dràvata.Koncepcijata na prostornata organizacija na ekonomskite dejnostipoa|a od objektivnite faktori spored koi vrz osnova na odlukite naoddelnite sopstvenici i menaxeri i planskite predviduvawa i odlukite naop{todràvnite organi ili organite vo lokalnata samouprava,razmestuvaweto se ostvaruva kako disperzija vo prostorot i kakokoncentracija na stopanstvoto na oddelni mesta. Pri dominacijata napazarot i privatnata sopstvenost vo ekonomskiot sistem, vistinskotore{enie se nao|a vo kombinacija na koncentracijata i disperzijata kakokomplementarni priodi vo razvojot i prostornata razmestenost nastopanstvoto. So razmestuvaweto na stopanskite kapaciteti i soaglomerirawe na naselenieto vo prostorot, se formiraat centri-polovi narazvojot kako {to e gradot Tetovo najbliskiot grad vo prostorot za koj senameneti Uslovite za planirawe.Pri sproveduvaweto na strategijata za organizacija i koristewe naprostorot za ekonomskite aktivnosti, re{enijata vo prostorot treba daovozmoàt pogolema atraktivnost na prostorot, za{tita na prirodnite isozdadenite resursi i bogatstva, soobra}ajno i informati~ko povrzuvawe,lokaciona fleksibilnost i po~ituvawe na objektivnite faktori narazvojot. Soglasno opredelbite na Prostorniot Plan na R. Makedonijaidniot razvoj i razmestenosta na ekonomskite dejnosti na ovoj prostor trebada se bazira na primena na principite i standardite za za{tita naìvotnata sredina, osobeno nivna preventivna primena i spre~uvawe nanegativnite vlijanija vrz ìvotnata sredina i rabotnata sredina. Malatahidroelektri~na centrala so referenten broj 97, so propratni objekti naKP 12, 17, 19, 20 i 3915, KO Tearce, op{tina Tearce so mo}nost od 2221 kW,}e bide vo funkcija na odr`liviot ekonomski razvoj preku proizvodstvo nahidroenergija i }e pretstavuva zna~aen faktor i dviè~ka sila zapottiknuvawe na razvojot na vkupnoto stopanstvo, kako i modernizacija naìvotot, na ruralnite naselbi vo okolinata, pa i po{iroko.Osnova za izrabotka Op{ti uslovi za gradewe e Pravilnikot zapobliska sodrìna, razmer i na~in na grafi~ka obrabotka naurbanisti~kite planovi („Sl. Vesnik na RM” br. 78/06) i Pravilnikot za70

standardi i normativi za urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br.63/12) kako i planskata programa na Investitorot SOL HIDROPAUERDOOEL-Skopje. Osnovnite tehni~ki karakteristiki na malatahidroelektrana koi treba da posluàt kako osnova za proektirawe naobjektot se: Instaliran protok na MHE 1.517 m 3 /s; Bruto pad na MHE 190 m; Tip na turbina-Pelton.Planskiot opfat e podra~je uredeno so urbanisti~ki plan, odnosnopodra~je na koe urbanisti~kiot plan e na sila. Planskiot opfat sedefinira so utvrduvawe na granicata na planskiot opfat, koja sekoga{ ezatvorena linija {to go opkruùva podra~jeto na koe se protega pravnotodejstvo na urbanisti~kiot plan. Planskiot opfat e formiran na del od KP12, 17, 19, 20 i 3915, KO Tearce, op{tina Tearce. Planskiot opfat vo ovaaDUPD e povr{ina od 31948,00 m 2 so grupa na klasa na namena E-infrastruktura kade se formira:Grade`na parcela od 2760.00 m 2 so opredelna povr{ina za gradba soklasa na namena E2-komunalna suprastruktura-objekt na MHE, iOstanata povr{ina od 29188.00 m 2 so klasa na namena E1-komunalnainfrastruktura-vodozafat i cevkovod: vodozafat-1843.00 m 2 icevkovod-27345.00 m 2 .Planskiot opfat na DUPD za izgradba na mala hidroelektrana nareka Bistrica KO Tearce,, op{tina Tearce, so ref. br. 97, so propratniobjekti na KP 12, 17, 19, 20 i 3915, KO Tearce, op{tina Tearce se protega nareka Bistrica, koja izvira od padinite na [ar Planina, a se vliva vo rekaVardar. Rekata Bistrica izvira na nadmorska visina od 2400 m a se vleva voreka Vardar na nadmorska visina od 365 m vo tetovskata kotlina. Dolìnana vodniot tek e 19.20 km a povr{inata na slivnoto podra~je e 37.6 km 2 .Planskiot opfat na MHE (mala hidro-elektrana) se protega naprostorot so opredeleni koordinati na lokacijata na zafatot: Y-500640;X=663195; visinska kota 1170 mnv i koordinati na ma{inskata zgrada:Y=502294; X=662605; visinska kota 980 mnv so visinska razlika od 190 m.Planskiot opfat na DUPD izgradba na mala hidroelektrana na rekaBistrica, so ref. br. 97, KO Tearce, op{tina Tearce e so povr{ina od 3.195ha. So izrabotka na urbanisti~kata planska dokumentacija zemji{teto voplanskiot opfat dobiva statut na grade`no zemji{te.Vo planskata dokumentacija, soglasno sistemot na klasi na namena,kako instrument na urbanisti~ko planirawe, so koj se vr{i klasifikacijana dejnostite i aktivnostite vo ramkite na planskiot opfat naurbanisti~kiot plan se opredeluvaat grupa na klasi na nameni:E-infrastruktura, so slednite klasi na nameni:E1-komunalna infrastruktura;E2-komunalna suprastruktura.71

Za klasite na nameni E2-komunalna suprastruktura, kompatibilniklasi soglasno Pravilnikot ne se utvrduvaat, a toa e dozvoleno sourbanisti~kiot plan.Del od planskiot opfat na DUPD za izgradba na mala hidroelektranana reka Bistrica so ref. br. 97, so propratni objekti na KP 12, 17, 19, 20 i3915, KO Tearce, op{tina Tearce se ureduva so klasata na nameni E1-komunalna infrastruktura. Tuka spa|a vodozafatot koj se pravi na rekatana nadmorska visina od 1170 m i cevkovodot koj ja nosi vodata odvodozafatot do ma{inskoto oddelenie na 980 mnv. Osnovna klasa na namena E2-komunalna suprastruktura; Poedine~na namena-ma{insko oddelenie na MHE so ref. br. 97; Povr{ina na grade`na parcela broj 1 2760.00 m 2 ; Povr{ina na gradba 560.00 m 2 ; Dispozicijata na gradbata e opredelena so gradee`ni linii; Procent na izgradenost na zemji{teto R=20%; Izgradena (razviena) povr{ina po spratovi 560.00 m 2 ; Koeficient na iskoristenost na zemji{teto K=0.20; Maksimalna viso~ina na gradbite do venec N=6,00 m; Maksimalna spratnost na gradbite P; maksimalna visina na nulta plo~a 1,2 m; minimalna visina na nulta plo~a 0,15 m; ne e dozvoleno pomestuvawe na nultata plo~a ispod kotata na teren -930.00 mnv; Viso~inata slemeto }e se opredeli so osnovniot proekt; Od maksimalnata visina na gradbite se izzemaat delovi od gradbata,koi }e se uredat so osnovniot proekt, kako {to se: vertikalnikomunikacii i site tehni~ko-tehnolo{ki instalacii i sitearhitektonski dekorativni elementi so koi ne se obezbeduva ilioformuva zatvoren korisen prostor nad kotata na gorniot venec,odnosno nad dozvolenata silueta na pokrivot; Parkirawe vo gradbata, odnosno grade`nata parcela; Soglasno zakonskite propisi, obezbeduvaweto na brojot na parkingmesta e osnoven uslov za izgradenosta na grade`nata parcela i zamaksimalnata dozvolena viso~ina na gradbata; Broj na parking mesta, soglasno Pravilnikot za standardi inormativi za urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 63/12)-nema opredeleno; Kolski pristap na garde`nata parcela od op{tinskiot pat s. Tearce; Kompatibilni klasi na osnovnata namena soglasno Pravilnikot nemaopredeleno; Ozelenost na grade`nata parcela minimum 30%.Pri izrabotkata na proektot za infrastruktura za klasi na nameniE1-komunalna infrastruktura, so poedine~na namena vodozafat, dovod na72

voda-cevkovod potrebno e da se po~ituva pred se tehni~ko re{enie naproektantot. Site elmeneti od ovie dva grade`ni zafati da se soglasnoproektot, koj }e se izraboti vrz osnova na slednite karakteristiki: Instaliran protok na MHE 1.517 m 3 /s; Bruto pad na MHE 190 m, i Tip na turbina-Pelton.Vodozafat: gruba re{etka koja }e ovozmoàt zafa}awe na vodata so cel da sespre~i krupeniot nanos i pretstavuva preliven prag na vi{okot navoda; talo`nik; fina re{etka na izlezot na talo`nicata, pred vlez na vodata vocevkovodot; tablest zatvora~ na krajot od talo`nikot, pred derivacioniot dovod.Dovod na voda-cevkovod: Cevkovodot ja nosi vodata od zafatot do ma{inskoto oddelenie.Dimenzioniraweto na cevkite }e zavisi od maksimalniot pritisokkoj moè da se pojavi vo niv. Pri proektiraweto na dovodot na voda naproektantot mu e ostaveno sloboda pri izborot na trasata, izborot namaterijalot i napre~en presek na cevkite, no pri toa treba da sepo~ituva neto padot na elektranata i izbere optimalno tehnoekonomskore{enie za trasata za dovod na voda. Prekin na dotokot navoda vo cevkovodot i negovo praznewe se vr{i preku tablest zatvora~na vlezot na talo`nikot. Cevkite za dovod na voda se so pribli`nadolìna od 1843 m i se opredeluva prostor od planskiot opfat so{irina od 15.00 m. Povr{inata e aproksimativno opredelena 27345.00m 2 .Sevkupnata analiza na sostojbite na infrastrukturata gi opfa}aslednite oblasti: Soobra}ajna infrastruktura; Hidrotehni~ka infrastruktura; Toplovodni instalacii;Elektri~na infrastruktura;Telekomunikacii.Planskiot opfat na Dràvnata urbanisti~ka planska dokumentacijase formira na del od KP 12, 17, 19, 20 i 3915. Spored karakterot na namenatai ureduvaweto na planskiot opfat, potrebno e da ovozmoì pristapen pat dovodozafatot i ma{inskata zgrada, odnosno do grade`nata parcela. Sopristapniot pat }e se ovozmoì pristap na mehanizacijata neophodna zaizgradba na objektite, kako i pristap na ekipite za odrùvawe vo tekot naeksploatacija na objektite. Za ovoj planski opfat pat koj moè da sekoristi nema. Postoi planinska pe{a~ka pateka koja odi nizvodno na rekaBistrica, no za konkretniot planski opfat nemoè da se koristi. Tokmuzatoa, se planira da se izgradi soobra}ajna infrastruktura-lokalen73

pristapen pat od desnata strana na reka Bistrica i po toj pat se planira dase izvede cevkovodot za dovod na voda od vodozafatot do ma{inskotooddelenie. Profilot na pristapniot pat se planira min. Od 5.50 m i vosredinata na patot na dlabo~ina soglasno tehni~kite propisi se postavuvacevkovodot. Ovoj pristapen pat }e se povrze so lokalniot pat koj gipovrzuva hidroelektranite so ref. br. 98 i 99 na reka Bistrica, kako i soregionalniot pat R1203 Tetovo (vrska so A2)-Vratnica-granica so R. Kosovo(GP Jaìnce).Za pristapniot pat }e sledi proekt za infrastruktura. Dokolku imapotreba }e se investira i na lokalniot op{tinski pat, vo odnos napro{iruvawe, tamponirawe i sl.Pri site intervencii dokolku gi ima na soobra}ajnicitekategorizirani kako javnite pati{ta, da se po~ituva Zakonot za javnipati{ta („Sl. Vesnik na RM” br. 84/08, 52/09, 114/09, 124/10, 23/11 i 53/11).Potrebite za parkirawe }e se re{at vo ramkite na sopstvena parcela,a soglasno Pravilnikot za standardi i normativi za urbanisti~koplanirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 63/12), nema opredeleno potreben broj naparking mesta za gradbite so klasa na namena E2-komunalna suprastruktura.Za vodosnabduvawe na objektot se gradi posebna vodovodna linija,priklu~ena na planiraniot vodozafat, so profil soglasno hidrotehni~kapresmetka. Pred upotreba na vodata za piewe potrebno e da se ispita dali evodata zdravstveno ispravna i ~ista.Odvodnuvaweto na otpadnite vodi }e se vr{i so prethodnopre~istuvawe, pred ispu{tawe vo najbliskiot recipient. Pre~istuvawetona otpadna voda }e se vr{i do grani~ni vrednosti na maksimalnodozvolenite koncetracii na materiite prisutni vo recepientot, dadeni voUredbata za klasifikacija na vodite („Sl. Vesnik na RM” br. 18/99), ~len 4.Atmosferskite vodi vo planskiot opfat, odnosno od grade`nataparcela }e se ispu{taat vo prirodniot recipient, no pri toa da se zapazi~istitata da e do maksimalno dozvolenite koncetracii na materiiteprisutni vo recepientot, dadeni vo Uredbata za klasifikacija na vodite(„Sl. Vesnik na RM” br. 18/99), ~len 4.Planskiot opfat na Dràvnata urbanisti~ka planska dokumentacijaza izgradba na mala hidroelektrana na reka Bistrica, so referenten br. 97,ureduva grade`na parcela za izgradba na objekt-MHE, koja }e proizveduvaelektri~na energija i }e ja distribuira do najbliskiot srednonaponskidalekovod. Se planira izgrdba na mala hidroelektrana so instaliranamo}nost od 2221 kW i so instaliran protok od 1,517 m 3 /s. Proizvodstvoto naelektroenergijata }e se vr{i vo ma{inskoto oddelenie, kade e smestenaelektro opremata. Vo samiot objekt se planira da ima elektri~nainstalacija za priklu~oci, osvetluvawe i greewe, kako i oprema koja }eovozmoì transformirawe na generatorskiot napon i priklu~uvawe prekusrednonaponskiot dalnovod so srednonaponskata mreà vo Makedonija.Spored dopisot od EVN Makedonija, AD Skopje, oddel KEC Tetovo, br. 27-657/4 od 18.06.2012 godina, vo planskiot opfat na DUPD za MHC-97 na rekaBistrica, nema postojni i planirani elektroenergetski objekti. To~noto74

priklu~no mesto na MHE so ref. br. 97, KO Tearce, go odreduva EVNMakedonija AD Skopje. Najbliskata trafostanica na koja bi se priklu~ilaMHE so ref. br. 97, KO Tearce e trafostanicata koja se nao|a vo blizina naselo Tearce so snaga od 110 kV.Soglasno baraweto na podatoci za postojni telefonski instalacii zaplanskiot opfat na Dràvnata urbanisti~ka planska dokumentacija zaizgradba na mala hidroelektrana na reka Bistrica, so referenten broj 97,dobieno e Izvestuvawe so arh.br. 25-201155/1 od 30.05.2012 godina odMakedonski telekom AD Skopje, deka na predmetnoto podra~je nemapodzemni TK instalacii. Za objektot na malata hidroelektrana na rekaBistrica so referenten br. 97, so propratni objekti, na KP 12, KP 17, KP19, KP 20 i KP 3915 KO Tearce - Op{tina Tearce, potrebno etelekomunikacisko povrzuvawe. Vo odnos na mo`nosta za povrzuvawe natelekomunikaciona mreà, na~inot na izvedba i povrzuvawe natelefonskite priklu~oci treba da bide izvr{en vo soglasnost so razvojniteprogrami na AD Makedonski telekom i potrebite na korisnicite.Potrebite za povrzuvawe moè da se zadovolat preku mobilna telefonijapreku pove}e operatori: T-Mobile, ONE i VIP.75

11. Prilozi1. Lista na nacionalna zakonska regulativa1. Zakon za ìvotnata sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 53/05, 81/05,24/07, 159/08, 83/09, 48/10, 124/10 i 51/11).2. Uredba za kriteriumite vrz osnova na koi se donesuvaat odlukitedali opredeleni planski dokumenti bi moèle da imaat zna~itelno vlijanievrz ìvotnata sredina i zdravjeto na lu|eto („Sl. Vesnik na RM” br. 144/07).3. Uredba za sodrìnata na izve{tajot za strategiska ocena naìvotnata sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 153/07).4. Uredba za strategiite i programite, vklu~uvaj}i gi i promenite natie strategii, planovi i programi, za koi zadolìtelno se sproveduvapostapka za ocena na nivnoto vlijanie vrz ìvotnata sredina i vrz ìvototi zdravjeto na lu|eto („Sl. Vesnik na RM” br. 153/07 i 45/11).5. Uredba za u~estvo na javnosta vo tekot na izrabotkata na propisi idrugi akti, kako i planovi i programi od oblasta na ìvotnata sredina(„Sl. Vesnik na RM” br. 147/07 i 45/11).6. Pravilnik za informaciite {to treba da gi sodrì izvestuvaweto zanamerata za izveduvawe na proektot i postapkata za utvrduvawe napotrebata od ocena na vlijanieto na proektot vrz ìvotnata sredina („Sl.Vesnik na RM” br. 33/06).7. Pravilnik za sodrìnata za izve{tajot za sostojbata na ìvotnatasredina („Sl. Vesnik na RM” br. 35/06).8. Pravilnik za vospostavuvawe na listata na eksperti za SO@S,procedurata za sproveduvawe na ispitot za eksperti za SO@S,vospostavuvawe na komisijata za ocenka za znaeweto na ekspertite za SO@S(„Sl. Vesnik na RM” br. 144/07).9. Pravilnik za na~inot na sproveduvawe na prekugrani~ni konsultacii(„Sl. Vesnik na RM” br. 110/10).10. Zakon za za{tita na prirodata („Sl. Vesnik na RM” br. 67/04, 14/06,84/07, 35/10 i 47/11).11. Zakon za kvalitet na ambientniot vozduh („Sl. Vesnik na RM” br.67/04, 92/07, 35/10 i 47/11).12. Zakon za upravuvawe so otpadot („Sl. Vesnik na RM” br. 68/04, 71/04,107/07, 102/08, 143/08, 124/10 i 51/11).13. Lista na vidovi na otpad („Sl. Vesnik na RM” br. 100/05);14. Zakon za upravuvawe so pakuvawe i otpad od pakuvawe („Sl. Vesnik naRM” br. 161/09, 17/,11, 47/11, 136/11, 6/12 i 39/12).15. Zakon za upravuvawe so baterii i akumulatori i otpadni baterii iakumulatori („Sl. Vesnik na RM” br. 140/10, 47/11 i 148/11).16. Zakon za elektri~na i elektronska oprema i otpadna elektri~na ielektronska oprema („Sl. Vesnik na RM” br. 6/12).17. Zakon za za{tita od bu~ava vo ìvotnata sredina („Sl. Vesnik naRM” br. 79/07, 124/10 i 47/11).76

18. Pravilnik za primena na indikatorite za bu~ava, dopolnitelniindikatori za bu~ava, na~inot na merewe na bu~ava i metodite za ocenuvaweso indikatorite za bu~ava vo ìvotnata sredina („Sl. Vesnik na RM” br.117/08).19. Pravilnik za grani~ni vrednosti na nivoto na bu~ava vo ìvotnatasredina („Sl. Vesnik na RM” br. 147/08).20. Pravilnik za lokaciite na mernite stanici i mernite mesta („Sl.Vesnik na RM” br. 120/08).21. Pravilnik za pobliskite uslovi vo pogled na potrebnata oprema kojatreba da ja poseduvaat ovlasteni nau~ni stru~ni organizacii i instituciikako i drugi pravni i fizi~ki lica za vr{ewe na opredeleni stru~niraboti za monitoring na bu~ava („Sl. Vesnik na RM” br. 152/08).22. Zakon za vodi („Sl. Vesnik na RM“ br. 87/08, 6/09, 161/09, 83/10 i 51/11).23. Zakon za snabduvawe so voda za piewe i odveduvawe na urbani otpadnivodi („Sl. Vesnik na RM” br. 68/04, 28/06 i 103/08).24. Uredba za klasifikacija na vodite („Sl. Vesnik na RM” br. 18/99).25. Zakon za za{tita i spasuvawe („Sl. Vesnik na RM” br. 36/04, 49/04,86/08, 124/10 i 18/11).26. Zakon za sproveduvawe na prostoren plan („Sl. Vesnik na RM” br.39/04).27. Zakon za prostorno i urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM”br. 51/05, 137/07, 91/09, 124/10, 18/11 i 53/11).28. Pravilnik za ureduvawe na prostorot („Sl. Vesnik na RM” br. 78/06).29. Pravilnik za standardi i normativi za planirawe na prostorot („Sl.Vesnik na RM” br. 69/99).30. Zakon za gradewe („Sl. Vesnik na RM” br. 130/09, 124/10, 18/11, 36/11 i54/11).31. Zakon za za{tita na kulturnoto nasledstvo („Sl. Vesnik na RM” br.20/04, 71/04, 115/07, 18/11 i 148/11).32. Zakon za blagosostojba na ìvotnite („Sl. Vesnik na RM” br. 113/07).33. Zakon za blagosostojba na rastenijata („Sl. Vesnik na RM” br. 25/98 i06/00).34. Zakon za za{tita na rastenijata („Sl. Vesnik na RM” br. 25/98 i06/00).2. Lista na relevantni EU direktiviDirektivi na EU ipfateni vo Nacionalna strategija za aproksimacija voìvotnata sredina (2008). Relevantni se i nivnite izmeni i dopolnuvawa:1. Ramkovna direktiva za otpad (2006/12/ES)2. Direktiva za deponii (99/31/ES) dopolneta so Regulativa (ES)1882/20033. Regulativa za prenos na otpad (EES) 259/93 dopolneta so Odlukite94/721/ES, 96/660/ES, 98/368/ES i 99/816/ES, i Regulativite (ES) 2408/98,(ES) 120/97 i (ES) 2557/200177

4. Direktiva za upravuvawe so otpadot od industrija za ekstrakcija namineralni surovini (2006/21/ES)5. Ramkovna direktiva za kvalitet na ambienten vozduh (96/62/ES),dopolneta so Regulativata (ES) 1882/20036. Direktiva za nacionalni plafoni na emisii (2001/81/ES)7. Direktiva za benzen i jaglerod monoksid (2000/69/ES)8. Direktiva za ozon vo ambientniot vozduh 2002/3/ES9. Direktiva 2004/107/ES za arsen, kadmium, ìva, nikel i policikli~nijaglevodorodi vo ambientniot vozduh10. Direktiva za informirawe na korisnici (1999/94/ES) dopolneta soDirektivata 2003/73/ES11. Ramkovna Direktiva za voda (2006/60/ES) dopolneta so Odlukata2455/2001/ES12. Direktiva za urbani otpadni vodi (91/271/EES) dopolneta soDirektivata 98/15/ES i Regulativata (ES) 1882/200313. Direktiva za voda za piewe (98/83/ES) dopolneta so Regulativata (ES)1882/200314. Direktiva za povr{inska voda za apstrakcija (75/440/ES) dopolnetaso Direktivite 79/869/EES i 91/692 EES (}e bide otpovikana so Ramkovnatadirektiva za vodi (2006/60/ES) od 22.12.200715. Direktiva za voda za kapewe (2006/7/ES)16. Direktiva za ispu{tawe na opasni supstancii vo vodite (76/464/EES)dopolneta so Direktivata (91/692/EES i 2000/60/ES) e bide otpovikana soRamkovnata direktiva za vodi (2000/60/ES) od 22.12.2007, osven ~len 6, kojbe{e otpovikan na 22.12.2000.17. Direktiva za merewe na kvalitetot na vodata za piewe (79/869/EES)dopolneta so Direktivite 81/855/EES, 91/692/EES, i Regulativata (ES)807/2003 }e bide otpovikana so Ramkovnata direktiva za vodi (2000/60/ES) od22.12.2007)18. Direktiva za podzemni vodi (80/68/EES) dopolneta so Direktivata91/692/EES19. Direktiva za voda za ribi (78/659/EES) dopolneta so Direktivata91/692/EES i Regulativata (ES) 807/200320. Direktiva za Strate{ka ocena na ìvotna sredina (2001/42/ES)21. Direktiva za pristap na informacii za ìvotnata sredina(2003/4/ES)22. Direktiva za Ocenka na vlijanieto vrz ìvotnata sredina(85/337/EES) dopolneta so Direktivite 97/11/ES i 2003/35/ES78

Dodatok79

Koristena literatura Prostorniot plan na RM, 2004 DUPD za izgradba na mala hidroelektrana na reka Bistrica KOTearce,, op{tina Tearce, so ref. br. 97, so propratni objekti na KP12, 17, 19, 20 i 3915, KO Tearce, op{tina Tearce; Pregled na za{titni podra~ja vo RM (2008) i Izve{taj name|unaroden konsultant za za{titeni podra~ja vo ramki naUNDP/GEF/M@SSP proektot: Zajaknuvawe na ekolo{kata,institucionalnata i finansiskata odr`livost na sistemot naza{titeni podra~ja vo Makedonija; Nacionalna strategija za odr`liv razvoj, 2009; Vtor Nacionalen izve{taj za klimatski promeni, 2008 Nacionalna strategija za mehanizmot za ~ist razvoj za prviot periodna obvrski spored protokolot od Kjoto 2008-2012, 2007; Vtor Nacionalen Ekolo{ki akcionen plan na RM, 2006 Nacionalna strategija za biolo{ka raznovidnost, 2004; Strategija za upravuvawe so otpad vo RM 2008-2020; Nacionalna transportna strategija za patniot prevoz, 2008; Strategija za demografski razvoj na RM 2008-2015; Nacionalna programa za usvojuvawe na pravoto na EU (NPPA II,2007); Nacionalna strategija za monitoring na ìvotnata sredina, 2004; Strategija za upravuvawe so ìvotnata sredina, 2005; Strategija za podigawe na javnata svest vo ìvotnata sredina, 2005; Strategija i akcionen plan za implementacija na Arhuskatakonvencija, 2005; Nacionalen zdrastveno-ekolo{ki akcionen plan (NZEAP), 1999; Direktiva za stani{ta (92/43/EES); Direktiva za divi ptici (79/409/EES); Ramkovna direktiva za voda (2000/60/ES); Ramkovna direktiva za kvalitet na ambienten vozduh (96/62/ES); Ramkovna direktiva za otpad (2006/12/ES); Ramkovna direktiva za bu~ava (2002/49/ES); Direktiva za ocenka na vlijanieto vrz ìvotnata sredina(85/537/EES); Direktiva za strategiska ocena na ìvotna sredina (2001/42/ES); EU [estiot Akcionen Plan za ìvotna sredina (2001/42/ES); Direktivata na sovetot 96/61/ES od 24.09.1996 god. za integriranakontrola i prevencija od zagaduvaweto; Dostapni iskustva i praktiki.80

IZVE[TAJ ZA STRATEGISKA OCENA NA @IVOTNATA SREDINA

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?