0 1 2 3 4 5 - Pomurje.si

4 lokalna scena7. maj 2009 –Okoljski dan odprtih vrtana Osnovni šoli Sv. JurijZemljakliče SOSUčenci od prvega do devetegarazreda obdelali problematikopapirja, plastike, odpadkov,elektrarn, obnovljivih virov, varčnegradnje, škropiv in vodaKonec aprila je bil na OŠ Sv. Jurij prav poseben dan. Tadan so učeni te matične šole, podružnične šole na Pertoči iniz vrtcev v Rogašovcih, Sv. Juriju in na Pertoči posvetili Zemlji.Naslovili so ga Zemlja kliče SOS z osnovno mislijo: Rodmineva, rod prihaja, a Zemlja vedno ostaja. Po skupnemuvodnem pozdravu (zaradi dežja je moral biti v telovadnici)in krajši dramatizirani igri učencev tretjega razredao odpadkih v gozdu so bile na vrsti delavnice na različneteme po razredih, po 15. uri pa so starši in otroci prisluhnilipredavanju z naslovom Vodna varnost. Med najzanimivejšimije bila vsekakor razstava fotografij odkritih črnih odlagališčv občini.Učenci so v okviru dneva odprtih vrat z naslovom Zemljakliče SOS prikazali, kako »uporabni« so odpadki z odlagališčav gozdu. Foto: B. B. P.Ravnatelj Aleksander Mencigar, ki je prizadevnost in organiziranostučencev najprej pohvalil in pozdravil zbrane, je povedal, da sovsi skupaj lahko veseli, da živijo v tako lepem naravnem okolju, ki jezaradi svoje dragocenosti in ohranjenosti tudi del krajinskega parka,vendar si morajo vsi skupaj prizadevati, da bo ostala pokrajina takatudi v prihodnje. In prav šola je odličen prostor za to, kjer se mladilahko naučijo, kako skrbeti za okolje. Na jurjevski šoli je ta zavezadel letnega načrta in medpredmetnega povezovanja, k temu pa jih zavezujetudi sodelovanje v mednarodnem projektu Comenius. Kakouspešni so pri tem svojem delu, dokazuje tudi prvo mesto na prekmurskemnatečaju zbiranja plastenk in odkritih črnih odlagališč odpadkov,ki so moteča za okolje. Mlade je pozdravil tudi župan ObčineRogašovci Edvard Mihalič, ki je priznal, da je bil pri ogledu razstavljenihdel na šoli prijetno in neprijetno presenečen, neprijetno zato, kerkaj takega obstaja v občini, prijetno pa zato, ker se mladi že zdaj zavedajo,da je treba skrbeti za čisto okolje. Čeprav so okoljski problemipravzaprav problemi starejših, je prav, da se že mladi začnejo ukvarjatiz njimi, saj si bodo le tako lahko v prihodnosti zagotovili kakovostnoživljenje. Opozoril jih je: »Zemlja se bo znebila nas, če mi ne bomože sedaj zanjo bolje skrbeli. Občina se šele sedaj pripravlja na celovitorešitev problematike zagotavljanja pitne vode in čiščenja odpadnevode, toda pri rešitvi tega bistvenega problema bomo vztrajali.«Križevci pri LjutomeruSkupaj z evropskimitudi županske volitveV Križevcih pri Ljutomeru bodo skupaj z volitvami v Evropskiparlament sedmega junija tudi nadomestne županske volitve.Svojo kandidaturo je že napovedal svetnik Branko Belec.Zaradi smrti dosedanjega župana Ozvalda Tučiča je občinska volilnakomisija sprejela sklep o razpisu nadomestnih volitev za župana. Kandidaturebo možno vložiti do 13. maja. Svojo kandidaturo za župana ježe napovedal Branko Belec, ki ga je Tučič na marčevski seji križevskegaobčinskega sveta imenoval za podžupana. Belec, ki bo nastopil kotneodvisni kandidat s podporo Socialnih demokratov, je o napovedanikandidaturi povedal: »Za kandidaturo sem se odločil, ker sem se strinjals politiko pokojnega župana, takrat me je imenoval za podžupanain to se mi zdi neke vrste sporočilo, prav tako pa se čutim odgovornegaza nadaljevanje načrtovanih projektov.«T. M.Sto ljudi mesečno po pravni nasvet k Zavodu PIPPomurce najboljžulijo zemljiški sporiDragim sodnim postopkom se je mogoče izogniti z mediacijoKonec aprila so minila tri leta, odkarje Zavod PIP (pravo - informacije - pomoč)s sedežem v Mariboru odprl svojopisarno tudi v Murski Soboti. V temčasu so ponudbi pravnega svetovanjain brezplačne prve pravne pomoči dodališe dve dejavnosti – leta 2007 jim jedržava podelila koncesijo za opravljanjeslužbe svetovanja potrošnikom, odletošnjega leta pa v okviru zavoda delujetudi informacijska točka Evropske komisijeEurope Direct, vendar je med ljudminajveč zanimanja prav za njihovotemeljno dejavnost.Po ocenah nedavno imenovanega v. d. direktorjazavoda Matevža Kmetca, ki je zamenjalprvega direktorja Srečka Djurova, pisarnov Murski Soboti na mesec obišče približno stodo sto dvajset ljudi, tako da lahko govorijo otem, da se je tovrstna oblika pomoči prebivalcemže dobro uveljavila. K njim namreč lahkopridejo po nasvet pravnega strokovnjaka (vsoboški pisarni sta zaposlena dva) brez strahu,da jih bo to drago stalo. »Pogosto vidimo, daso stranke izgubljene, velikokrat so med njimitaki, ki nimajo zagotovljenega eksistenčnegaminimuma ali ga presegajo ravno toliko, daniso upravičeni do obsežnejše pravne pomoči.Bojijo se stopiti do odvetnika, ker ne vedo,ali imajo sploh kakšne možnosti, da bo zadevarešena v njihov prid, poleg tega, da se bojijo,koliko jim bo odvetnik zaračunal že ob pregledupravnega stanja. Pri nas lahko stranka pričakujecelovit pregled okoliščin njenega pravnegaprimera, njena vprašanja pojasnimo in jidamo pravno sliko tega, kar doživlja v življenju.Če potrebuje zastopanje, jo napotimo naustrezno inštitucijo oz. ji svetujemo, naj si izberezastopnika, kajti te storitve mi ne ponujamo.Lahko pa ji damo napotke, kakšne pravnekorake lahko naredi, kakšne so njene možnosti,če se odloči za sodni spor. V našem zavodumarsikomu omogočimo pravno varnost, ki jedrugače ne bi imel,« je prepričan Kmetec.Najpogosteje jim stranke zastavljajo vprašanjav zvezi z dedovanjem, ločitvenimi postopki,v zadnjem času se je povečalo številovprašanj iz delovnega prava, kar gre pripisatinovim gospodarskim razmeram, ker ljudi zanima,katere pravice jim pripadajo, če izgubijoslužbo, in kam se obrniti v primeru brezposelnosti,značilna za pomursko regijo pa sopredvsem vprašanja o lastniških razmerjih.Kot pojasnjuje Kmetec, to niti ni presenetljivo,če pomislimo, da je Pomurje še vedno izrazitopoljedelska pokrajina in je zato sosedskihsporov zaradi zemlje več kot drugod. Za reševanjevprašanj lastništva ali kakšnih podobnihsporov, za katere pogosto ni potrebe posodnem reševanju, imajo v Zavodu PIP na voljotudi mediacijski postopek, v katerem partnerjiv konfliktu ob podpori nepristranskegaposrednika – mediatorja skušajo sporazumnonajti rešitev, ki je v korist vseh udeleženih.Večina storitev, ki jih opravljajo v zavodu,Od aprila Zavod PIPvodi v. d. direktorjaMatevž Kmetec.Foto: P. K.je za stranke brezplačnih, prvi pravni nasvetje dostopen vsem, za nadaljnjo pomoč pa soprosilci oproščeni plačila pod določenimi pogoji,ki jih določa Zakon o brezplačni pravnipomoči. Delovanje zavoda s finančnimi sredstviomogočajo zelo različni podporniki, odevropskih, državnih do občinskih, med katerimije tudi Mestna občina Murska Sobota. Tajim je v letošnjem proračunu zagotovila nekajveč kot 14.500 evrov, kar je enak znesek kotlani, a je njen prispevek po Kmetčevih besedahodločilnega pomena. »Vloga MOMS je financiranjedela brezplačnega pravnega svetovanja,ki ga ne pokriva država, s čimer namomogoča nemoteno opravljanje dejavnosti.Po novem Zakonu o brezplačni pravni pomočinamreč veliko segmentov ljudi ni upravičenihdo brezplačne prve pravne pomoči, in čebi se strogo držali tega, kolikšna sredstva namdaje država za opravljanje dejavnosti, bi moralivečkrat komu odreči pomoč, tega pa sevedane želimo.«Petra KranjecNajboljši turistični podmladek v državi izpod tromejevodna oaza pod tromejoMed 28 najboljšimi slovenskimi turističnimi podmladki so bili najbolj prepričljiviučenci iz OŠ Kuzma pod mentorstvom Marije BunderlaV dolini tihi je oaza mala …Za sprostitev, za učenje, za zabavo– za človeka, rastline inživali je najboljša vodna oazapod tromejo.Takšna je bila osnovna nit predstavitveTurističnega podmladkaOŠ Kuzma. Tema letošnjega festivalav Ljubljani, ki se ga je udeležilo28 najboljših ekip iz vse Slovenijekonec aprila, je bila VODA- ZDRAVJE - IZZIV ZA PRIHO-DNOST. Turistični podmladek OŠKuzma je svoje delo prikazal podnaslovom VODNA OAZA. Izhodiščenaloge v povezavi z vodo je vprvi vrsti mlaka pod tromejo, dodatenizkop ribnika v spodnjemdelu in močvirski travnik z izvirskovodo – kaltion. Pri tem je zelopomembna ohranitev naravnegabogastva, pomembnega za vse življenjskevrste na tem območju, ins tem uravnavanje ravnovesja v naravi.Letos je sodelovalo že okrog stoosnovnih šol iz celotne Slovenije,ki so morale izdelati turistično-raziskovalnenaloge in jih predstavitina turistični tržnici. Sodelovalo jeokrog sto osnovnih šol iz celotneSlovenije. Njihove naloge so moralepredstavljati novost oziromainovativni turistični produkt odideje do reklame – velja omeniti,da so uspešno reklamo posneli naRadiu Murski val, za kar se jim zahvaljujejo.Svoje ponudbe so najprejpredstavili na turistični tržnicina regijskem srečanju na Ptuju,kjer so prejeli zlato priznanje strokovnekomisije in s tem vstopnicoza predstavitev v Ljubljani, kjer sosvoje ideje predstavljali v družbi28 najboljših ekip iz vse Slovenije.Ponudba je bila izjemno zelo pestra,ideje mladih zavidljive, stojnicepa ena lepša od druge. Turističnipodmladek OŠ Kuzma je kljubveliki konkurenci prejel prvo nagradoza najlepšo stojnico. Predstavljaliso zanimivosti mlake v Trdkovipod že znano turistično točkoČlanice najboljšega turističnega podmladka v Sloveniji prihajajoz OŠ Kuzma. Foto: M. B.Tromejnik. Imenovali so jo Vodnaoaza, ki bi lahko postala z nadaljnjoureditvijo vodne učne poti invodnega izvira koristna učilnicana prostem. S tem bi neokrnjenonaravo ob tromeji držav Avstrije,Madžarske in Slovenije še bolj približalimladim in drugim obiskovalcem.V zeleni dolini sredi gozdnihpovršin, ob ptičjem petju inbogatih sadovih narave je to zeloprimeren kraj za sprostitev, rekreacijoali zabavo za vse generacije.V skupini OŠ Kuzma so sodelovaleučenke Katja Krpič, Anja Kisilak,Damaris Bongarz, Diana Horvat,Martina Bokan, Tadeja Vouri, PikaŠek, Laura Šajt, Nina Šadl, NinaHajdinjak, Špela Kisilak in ValentinaŠkaper. Mentorica uspešnegaTurističnega podmladka OŠ KuzmaMarija Bunderla pa je povedala:»Sodelovanje na takem festivaluzahteva veliko dela in aktivnostiskoraj vse šolsko leto. Odlični rezultatiin čestitke za uspeh so najlepšeplačilo. Ob tem se pozabitaves trud in čas, ki smo ju porabiliza sodelovanje na tem festivalu,obenem pa je to najboljša spodbudaza nadaljnje delo.« B. B. P.

– 7. maj 2009 oglasi5

6 gospodarstvo7. maj 2009 –Ali v Termah 3000 ne marajo več čistilk in delavcev pralnice?Šlo naj bi za večjo preglednostin učinkovitost poslovanjaPovprečna bruto plača se je lani zvišala za osemodstotkov, v prvem kvartalu letos pa za 3,8 odstotka,trdijo v Moravskih ToplicahPo 1. maju v Termah 3000naj ne bi imeli več zaposlenihčistilk … Informacija, ki se jekot blisk razširila po Prekmurjutik pred praznikomdela, je seveda sprožila dodatnarazmišljanja o tem, kolikozaposlitev v turističnih družbahz lastniki iz drugih regijbo v prihodnje sploh še navoljo. Ali bodo prav vsa delaopravljali »uvoženi delavci«,tudi tista, ki so tradicionalnoostala na voljo domačimbrezposelnim: kuharji, natakarji,čistilke. Te kadre sta vpreteklosti že zdesetkala izjemnonizka plača in slab odnosdo zaposlenih. Kako botorej v prihodnje?V družbi Terme 3000, d. o. o.,je bilo 31. marca 2009 zaposlenih424 sodelavcev. V zadnjihdveh letih so na novo zaposlilikar 109 sodelavcev vseh izobrazbenihravni, predvsem zaradi povečanegaobsega dela ob odprtjuhotela Livada Prestige septembra2006. Povprečna bruto plačase je v letu 2008 v primerjaviz letom 2007 povečala za šest odstotkov,v letošnjem prvem kvartalupa se je povprečna plača nazaposlenega v primerjavi z letom2008 povečala za 3,8 odstotka.In koliko ljudi je to turističnodružbo, ki je slovela kot največjein pristno prekmursko zdravilišče,zapustilo. Iz Term 3000 soodgovorili:»V letošnjem letu je do koncameseca marca zapustilo družbo24 sodelavcev, ena sodelavkase je upokojila, 13 sodelavcev jebilo prevzetih v drugo družbona podlagi prenosa dejavnostipranja, drugi sodelavci so odšlisporazumno, ali ker se jim je izteklapogodba o zaposlitvi za določenčas. Razmišljamo tudi omožnosti prenosa nekaterihdrugih dejavnosti, med njimitudi sezonskega čiščenjaobjektov, in sicer zaradi zagotovitvevečje preglednostiin učinkovitosti poslovanjadružbe ter v skladu z delovnopravnozakonodajo, to papomeni, da bodo našim sodelavcemtudi po morebitnemprevzemu določene dejavnostizagotovljene enake pravice.«V preteklosti je tudi moravskotopliškadružba uspela pridobitidržavna sredstva za usposabljanjein zaposlovanje invalidov –ker gre predvsem za kader, ki najbi zdaj prešel v drugo podjetje,nas je tudi zanimalo, ali je to moralnoin pravno dopustno. Odgovoriz Term 3000: »Po sklenitvipogodbe s Skladom RS za spodbujanjezaposlovanja invalidov ousposabljanju invalidnih oseb seBodo Terme 3000 reševale slabo zasedenost hotela Livada s »prenašanjem« delavcev nadruga podjetja? Foto: Natalija Juhnovje v naši družbi v preteklih letihusposabljalo devet sodelavcev,od tega smo jih sedem zaposliliza nedoločen čas, dvema pa je obpreteku določenega časa prenehalodelovno razmerje. Od sedmihsodelavcev so tri prestavilik novemu delodajalcu, ki je prevzeldejavnost pralnice, in sicerbrez prekinitve delovnega razmerja.«B. B. P.Javni prevozi potnikov ponovno na državnem situPomurje uvrstili v koncesijsko območjes Podravjem in delom KoroškeZ novo ureditvijo bo regija potegnila krajši konecZa v o d Re p u b l i k e Sl o v e n i j e za zaposlovanjeNa Zavodu Republike Slovenije zazaposlovanje, OS Murska Sobota je trenutnorazpisanih več kot 110 prostih delovnih mest.Delodajalci imajo največje potrebe v trgovini,gostinstvu in mesnopredelovalni industriji.Najbolj iskani delavci v tem tednu:prodajalec – 22, osnovnošolska izobrazba – 20, mesar – 15, kuhar – 7,delavec brez poklica – 5, ključavničar – 5, slikopleskar – 5, ekonomskokomercialnitehnik – 3, pomožni delavec – 3, železokrivec – 3, frizer – 2,mizar – 2, natakar – 2.Iščejo se tudi:dipl. ekonomist (vs) – 1, dipl. inž. prometa (vs) – 1, doktor medicine,specialist medicine dela, prometa, športa – 1, univ. dipl. psiholog – 1.Več informacij o prostih delovnih mestih in seznam vseh aktualnihprostih delovnih mest z zahtevanimi pogoji za zaposlitev lahko najdetena uradih za delo, v CIPS-ih in na internetni strani www.ess.gov.si.Direktorica podjetja Avtobusni promet Murska Sobota Ana Kralj in vodja prevoza potnikovVesna Rebrica opozarjata, da bo s predlaganimi koncesijskimi območji za javni prevoz potnikovregija potegnila krajši konec.Podjetje Avtobusni prometMurska Sobota se je s posodabljanjemvoznega parka instrojne opreme že pripravljalona novosti, ki jih je predvidevallani pripravljen predloguredbe za spremembena trgu javnih prevozov potnikov,toda že usklajeno besedilouredbe potem splohni stopilo v veljavo. Sektorza prevoze v cestnem podjetjuna Ministrstvu za prometje namreč letos pripravil popravkelanskoletnega besedila,v katerem je priloga okakovosti storitev povsem izpuščena,na novo pa je dodanapriloga o koncesijskih območjih.»Razvojno gledanobo uredba s predvidenimi petimikoncesijskimi območji vSloveniji našo regijo postavilav slabši položaj,« je dejaladirektorica podjetja Avtobusnipromet Murska Sobota, d.d., Ana Kralj.Avtobusni promet (AP) MurskaSobota je sedaj koncesionarza javne linijske prevoze potnikovza Pomurje in si na ta načinv dejavnosti prevozov ustvari 61odstotkov prihodkov. Predloguredbe o načinu izvajanja gospodarskejavne službe za javnilinijski prevoz potnikov namrečpredvideva samo pet koncesijskihobmočij, Pomurje pa je skupajs Podravjem in delom Koroškeuvrščeno v peto koncesijskoobmočje, ki bo imelo tako kotdruga območja le enega koncesionarja.Podjetje AP Murska Sobotaje imelo konec aprila v uporabi70 vozil, lani pa so prepeljaliskupaj 4,2 milijona kilometrov,od tega 2,85 milijona kilometrovna javnih registriranih linijah. Širitevvoznega parka je namrečzelo draga naložba, saj stane nakupnovega avtobusa 180 tisočevrov in več.Zato se vodstvo AP MurskaSobota v času priprave končnegabesedila uredbe zavzema zaohranitev Pomurja kot koncesijskegaobmočja in dokazuje, dagre za geografsko in prometnozaokrožena območja. Predloguredbe namreč v tretjem členukoncesijsko območje označujekot »… zaključeno prometno ingeografsko območje, ki zajema linije,ki se izvajajo na tem območju«,kar Pomurje zagotovo je, sajzaradi gravitacije ljudi kar devetdesetodstotkov prometnih linijpoteka znotraj območja, le manjšidel prevozov pa opravijo v krajeizven regije, predvsem v večjamesta.Vladna služba je predlog novegabesedila uredbe marca posredovalaGZS, vodstvo AP MurskaSobota pa je že aprila pisalo naštevilne naslove in opozorilo naneživljenjsko vključitev Pomurjav veliko koncesijsko območje.»Seveda nismo vsi javni prevoznikiv enakem položaju in večiničlanov predvidena koncesijskaobmočja ustrezajo, zato smoglede Pomurja pripombo dalisami,« je povedala direktoricaAna Kralj.V Sloveniji je trenutno sedeminštiridesetkoncesionarjev, karje morda preveč, prav tako pa jevladna služba določenim ciljemsledila tudi s predlogom petihkoncesijskih območij. VodstvoAP Murska Sobota tega, kaj jenajprimernejše za Slovenijo, nemore presojati, zagotovo pa najnovejšipredlog koncesijskih območijni dober za regijo. Uredbasicer dopušča možnost povezovanjaprevoznikov v konzorcij,za kar pa je treba imeti partnerja,v drugem primeru pa manjšimprevoznikom ostane možnostopravljanja prevozov za izbranegakoncesionarja. »To pa za naspomeni korak nazaj. Vemo, daje sprejemanje odločitev gledekoncesij v pristojnosti vlade, kotuprava pa se čutimo dolžni, da stem seznanimo javnost,« je povedalasogovornica. Tako kot večinaprevoznikov članov GZS aliobrtne zbornice se tudi pri APMurska Sobota strinjajo s tistimdelom predloga uredbe, ki govorio zniževanju cen vozovnic. Stem bi se približali cenam prevozovpotnikov na železnicah, ki soza polovico nižje. Predvideni statudi poenotenje tarife glede popustovza potnike in tudi varstvozaposlenih na način, da je novipridobitelj koncesije dolžan najkasnejedo začetka izvajanja koncesijezaposliti voznike in drugezaposlene, ki so bili v zadnjemletu pred sklenitvijo koncesijskepogodbe zaposleni s polnim delovnimčasom pri izvajanju javneslužbe pri dosedanjem koncesionarju.Majda Horvat

gospodarstvo– 7. maj 2009 7Zdravstveni dom Ljutomer lani uspešno poslovalSladkornim bolnikom niveč treba hoditi drugamLjutomerčan ima novega lastnikaLjutomersko-Ormoške goricepod isto strehoLeto začeli z nižjimi cenami in varčevalnimi ukrepi»Cilje, ki smo si jih postaviliza lansko poslovno leto,smo večinoma izpolnili,« jeo doseženem povedal direktorZdravstvenega doma LjutomerJože Šumak, dr. med.spec. Prizadevali so si zaboljšo dostopnost zdravstvenihstoritev uporabnikom, sposodabljanjem opreme soomogočili boljšo diagnostiko,z nakupom novega reševalnegavozila pa so izboljšalitudi kakovost prevozov predvsemza dializne bolnike. »Zaraditega smo imeli lani tudimanj pritožb in pripomb našihuporabnikov, kar kaže nanjihovo večje zadovoljstvo,«je povedal sogovornik.Zaposleni v ljutomerskemzdravstvenem domu, sedaj jih jepetinsedemdeset, so lani ustvarili3,2 milijona evrov prihodka, presežekprihodkov nad odhodki paje znašal 44.143 evrov. Opraviliso dogovorjeni obseg zdravstvenihstoritev in s tem izpolniliprogram za plačnika, torej Zavodza zdravstveno zavarovanje Slovenije,tako kot prejšnja leta paso tudi lani presegli dogovorjeniprogram v splošnih ambulantahter dispanzerju za otroke in šolskeotroke in v patronažni službi.Odkar se v bolnišnicah skrajšujeležalna doba, se obseg dela vpatronažni službi, predvsem prinegi na domu, nenehno povečuje.Hkrati so presegli tudi številopreventivnih pregledov. »Zaradiizpolnjenega programa dela smolani dosegli pozitiven finančnirezultat,« je povedal direktor zavodaJože Šumak.Zdravstveni dom Ljutomer jelani pospešeno vlagal v posodabljanjeopreme. Za laboratorij sokupili nov biokemični analizator,za kar so namenili skoraj 30 tisočevrov, posodobili so računalniškooprema in programe, kar jihje stalo 33 tisoč evrov, med večjiminaložbami v osnovna sredstvapa je tudi nakup novega reševalnegavozila, ki je stalo 58 tisočevrov. Skupaj torej 147 tisočevrov. Od tega je ministrstvo zazdravje prispevalo 33 tisoč, občine20 tisoč evrov, preostalo pa jeVojteh Volk in Martin Kovač v Pomurki mesni industriji poprevzemu. Foto: Nataša JuhnovMIP – Pomurka reja v stečajuBodo kmetje ostalibrez plačila?Obveznosti vsem dobaviteljem znašajo okoli milijon evrovPo uvedbi stečaja v Pomurkimesni industriji in PrašičerejiPodgrad se je zaradi nesolventnostiznašla v stečaju tudiMIP – Pomurka reja. Okrožnosodišče v Murski Sobotije sklep o stečajnem postopkuizdalo potem, ko je prejeloplačilo predujma za stroškezačetka stečajnega postopka,hkrati pa pozvalo upnike, dav treh mesecih prijavijo svojeterjatve ter ločitvene in izločitvenepravice. Upniki morajotako svoje terjatve do Pomurkereje prijaviti najpozneje do23. julija letos.Kot nam je povedal stečajniupravitelj Boštjan Repnik, so biliv Pomurki reji zaposleni le trijedelavci, ki so že prejeli odpovedidelovnega razmerja, v prihodnjihdneh se jim bo že iztekel odpovednirok in lahko se bodo prijavilina zavodu za zaposlovanje.Po Repnikovih zagotovilih bodotem delavcem pomagali pri vlaganjuzahtevkov za uveljavljanjePo poročanju Dnevnika jebila na državno tožilstvovložena kazenska ovadbazoper lastnike družbe Mesnaindustrija Primorske, zzadevo pa se ukvarja skupinadržavnih tožilcev zapregon organiziranega kriminala.Kazenska ovadbaje vložena zoper očeta VojtehaVolka, sina Marka Volkain zeta Martina Kovača,nekdanje vodstvo MIP-a panaj bi pred uvedbo stečajaprodajalo premoženje inzaloge družb v okviru SkupneMIP, sredstva pa nakazovalona enega od svojihračunov.pravic in zahtevkov, ki jih imajodo nekdanjega delodajalca. Pravtako bodo pomagali tudi drugimfizičnim osebam, zlasti kmetom,ki jim Pomurka reja dolguje precejsredstev za prevzeto in neplačanoživino. Kakšen je ta dolg,nam stečajni upravitelj ni vedelnatančno povedati, saj še vednoopravljajo inventure, dolg Pomurkereje vsem dobaviteljempa naj bi znašal okrog milijonevrov. V tem trenutku tudi še niznano, kakšen del svojih terjatevbodo kmetje dobili poplačan.Ludvik Kovačprispeval zdravstveni dom.Število zaposlenih je ostalolani nespremenjeno, saj so uspelizapolniti odhod dveh zdravnikovmed zasebnike. Kljub splošnemupomanjkanju zdravnikov so dobilitudi dva mlada zdravnika, kista začela specialistični študij, ševedno pa jim manjkata psihiaterin zdravnik medicine dela. »Odkarse je psihiatrinja upokojila,to pa je bilo pred štirimi leti, prizdravniški zbornici prijavljamopotrebo, vendar brez uspeha,« jepovedal sogovornik.Pomembna lanska pridobitevljutomerskega zdravstvenegadoma je tudi uvedba antikoagulantnegazdravljenje, ki ga jezačela izvajati sicer upokojenazdravnica. Bolnikom, ki se zdravijozaradi strjevanja krvi, takoni več treba hoditi v ambulantodrugam. S prihajanjem zunanjegazdravnika je zaživela tudi ambulantaza sladkorne bolnike, kije vrata odprla konec predlanskegaleta.Zdravstvenim zavodom nasplohin tako tudi ljutomerskemuzdravstvenemu domu se letosobetajo zaostreni pogojiposlovanja. S prvim aprilom socene zdravstvenih storitev nižjeza 2,5 odstotka, s prvim majembo za 20 odstotkov nižja tudi priznanaamortizacija in za pet odstotkovnižji stroški dela, kar vsevodi k sprejemanju varčevalnihukrepov. Jožef Šumak zato že napovedujenižjo stimulacijo za zaposlenein zmanjševanje nadurnegadela. Kljub tem ukrepompa bo težko ostati na zeleni veji,saj bo zaradi napovedanih nižjihprihodkov samo v treh mesecihposlovanja nastalo 48 tisoč evrovprimanjkljaja.Čeprav jim ne kaže najbolje, sebodo po načrtu v starih prostorihzdravstvenega doma še letoslotili zamenjave centralnega gretje,ki je staro že petinštiridesetlet, saj imajo za naložbo zagotovljenih66 tisoč evrov sredstevministrstva za zdravje. Državnidenar imajo odobren tudi za nakupnovega rentgena, ki pa gabodo izpeljali prihodnje leto.Majda Horvatwww.www. Krmilo v Ljutomerčanu je že prevzel prokuristKarl KrašekPodjetje Ljutomerčan ima novega lastnika. Po naših virihje to podjetje Holding vino J, d. o. o., iz Ormoža v lasti bratovJaneza in Vladimirja Puklavca, ki ta čas prevzemata tudiormoško vinogradniško, vinarsko in sadjarsko družbo JeruzalemOrmož VVS.Zaradi spremembe lastništva je nadzorni svet Ljutomerčana, kiga vodi Maksimiljan Idihar, na seji 18. aprila za prokurista družbeimenoval Karla Kraška iz Laškega, ki z vpisom v sodni register od22. aprila družbo zastopa skupaj z direktorjem Markom Slavičem.Slednji je Karlu Krašku moral prepustiti tudi mesto prokurista vhčerinski družbi Ljutomerčan vino, d. o. o.Do spremembe lastništva je lahko prišlo šele potem, ko je družba,ki je bila od lanskega februarja v prisilni poravnavi, poplačalaupnike, ki so zaradi zamude pri plačilu terjatev v dogovorjenemdeležu marca že rožljali s stečajem. O tem, da je prezadolženo ljutomerskopodjetje s pomočjo novega lastnika poravnalo svoje obveznosti,pričajo tudi pozeleneli transakcijski računi, zadnja blokadapa je padla 14. aprila.Podjetje Ljutomerčan je pred uvedbo prisilne poravnave in poknjigovodskih podatkih upnikom dolgovalo 10,6 milijona evrov, tipa so v postopku prisilne poravnave prijavili 8,5 milijona evrov terjatev.Ker je večina premoženja že bila obremenjena z bančnimi hipotekamiali lizingom, je postopek zajel 2,4 milijona evrov terjatevnavadnih upnikov, ki so dobili po načrtu prisilne poravnave poplačanopetino terjatev.Kaj novo lastništvo pomeni za prihodnost Ljutomerčana in ljutomerskovinogradništvo, ki se še vedno lahko ponaša z zvenečo blagovnoznamko Ljutomerčan? Vprašanje, na katero bodo po pričakovanjujavnosti morda spregovorili novi gospodarji.Zanimiva podrobnost v ormoško-ljutomerski prevzemni zgodbije tudi, da bo po sklepu zadnje skupščine družbe Jeruzalem Ormož,ki je bila 21. aprila, v novoimenovanem nadzornem svetu sedel obJanezu Puklavcu še Božidar Kuharič, nekdanji direktor Mure.Majda Horvat

8 (IZ)brano7. maj 2009 –BarometerPomurje.siPomurska skupnostDušan Bencik, dolgoletnidirektor Term 3000, je v ožjemizboru petih kandidatov,izmed katerih bo nadzornisvet Hita izbral novegapredsednika uprave.Milan Mörec, nekdanji članuprave Mure, ki je v zadnjempoldrugem letu delovalkot svetovalec pri srbskemtekstilnem mogotcuNicoviću, si prek vplivnihlokalnih LDS-ovcev utira potnazaj v Muro.Prvi uporabnikiže aktivniNa spletnem portalu Pomurje.sije začela delovatiPomurska skupnost. Na tejpodstrani lahko obiskovalcinajdejo ali naložijo uporabniškenovice, pošljejo obvestiloo dogodku, sprožijonovo temo na forumu, prebirajobloge znanih Pomurcevin drugih uporabnikov,napišejo male oglase, čestitkeali obvestila. Z zagonomskupnosti je na portaluomogočeno komentiranjevseh objavljenih prispevkov,potrebna je le brezplačnain enostavna registracija.Uporabnik lahko urejasvoj profil.Na podstraneh z uporabniškiminovicami in dogodki lahkouporabniki portala dodajajosvoje novice in poročila o javnihali njihovih zasebnih dogodkihter jih opremijo s fotografijami.Forum je namenjen razpravi onajrazličnejših temah z vseh področij.Tudi blogi sodijo med po-V prvi seriji blogov znanih Pomurcev so svoja razmišljanja začeli objavljati nekdanji prometni ministerin kandidat za predsednika Slovenske ljudske stranke poslanec mag. Radovan Žerjav, ekonomistGoran Miloševič in odgovorna urednica Časopisa za kritiko znanosti Barbara Beznec. Svoja(ne)strinjanja z njihovimi pogledi na aktualne probleme lahko uporabniki sporočijo v obliki komentarjev,ki so prikazani pod prispevki, enako pa lahko uporabniki komentirajo tudi bloge drugih uporabnikov,ki sprožajo nič manj zanimive teme, vsak uporabnik pa lahko začne pisati lasten blog.pularne oblike komuniciranja naportalu Pomurje.si. Na portalu sona voljo blogi znanih Pomurcevin drugih registriranih uporabnikov.Svoj blog lahko dodate tudibralci Vestnika, če se registriratev Pomurski skupnosti. V prvi serijiblogov znanih Pomurcev sosvoja razmišljanja začeli objavljatinekdanji prometni ministerin kandidat za predsednika Slovenskeljudske stranke poslanecmag. Radovan Žerjav, ekonomistGoran Miloševič in odgovornaurednica Časopisa za kritiko znanostiBarbara Beznec. Svoja (ne)strinjanja z njihovimi pogledi naaktualne probleme lahko sporočitev obliki komentarjev, ki soprikazani pod prispevki, enakopa lahko uporabniki komentirajotudi bloge drugih uporabnikov,ki sprožajo nič manj zanimiveteme.Pomurska skupnost daje možnost,da registrirani uporabnikiobjavijo oglase v spletni posredovalnicimalih oglasov. Uporabnikilahko napišejo spletno čestitkosvojim najdražjim ali objavijopomembno obvestilo. Ker gre zaspletni portal časopisa Vestnikin Radia Murski val, se vsebinenavezujejo tudi na radijski programin na časopisno vsebinoter obratno. Uporabniki portalas tem dobivajo možnost, da senjihovo mnenje sliši širše. Spletniportal Pomurje.si pozdravljavse, ki ste se že registrirali, invabi tudi vse bralce Vestnika inposlušalce Murskega vala k sodelovanjupri oblikovanju Pomurskeskupnosti.T. M.V Gornji Radgoni buri duhove solastništvo kabelskega sistemaCivilna iniciativa vs. družina ŽulaFranc Huber, odhajajočipredsednik uprave Mure,ne bo dobil odpravnine, plačanmu bo neizkoriščen dopust,hkrati pa je nadzornisvet novemu prokuristu dalmožnost, da z njim podpišeštirimesečno svetovalno pogodbo.To pa je lahko »finiby pass« za izplačilo odpravnine.Tomaž Trajbarič, vodja policijskegaokoliša Murska Sobota,se je domislil zanimivepreventivne akcije na temovarnega prečkanja cest, vkateri sodelujejo osnovnošolci.Ana Kralj, direktorica Avtobusnegapodjetja MurskaSobota, se je znašla v nezavidljivempoložaju, saj sebori za ohranitev koncesijev javnem prevozu. Vendarje izredno težko, saj multinacionalke,ki so pokupilenekatere lokalne avtobusneprevoznike, z novim koncesijskimrežimom izpodrivajoiz javnega prevoza domačelokalne prevoznike.Iniciativa se sprašuje, kdo je opeharil 550 ljudi za deleže v sistemu, Marko Žula pa zatrjuje,da je projekt vpisovanja deležev v zadrugo Panonica potekal transparentnoCivilna iniciativa:»Občani GornjeRadgone smo resnozaskrbljeni nad početjemdružinskegapodjetja Žula, ki zraznimi malverzacijamipleni premoženjezadružnikov.«Temperaturo v mestu ob reki Muri dviguje dogajanje okoli kabelskegasistema: o tem so razpravljali tamkajšnji svetniki,zadevo pa preiskujejo tudi kriminalisti. Foto: Nataša JuhnovNekaj sto krajanov G. Radgonein okoliških krajev je zmotilopovezovanje vlagateljev, kirazpolagajo z deleži pri sofinanciranjuzgraditve kabelskegasistema na radgonskem koncuiz 80. in 90. let prejšnjegastoletja. Prepričani, da so opeharjeni,so se povezali v civilnoiniciativo in prst uperili v MarkaŽulo, predsednika upravnegaodbora zadruge Panonica,ki je vpisovala zadružnike izmedvrst upravičenih vlagateljevv kabelski sistem v G. Radgoni.O tem so že razprav ljalitamkajšnji svetniki, zadevo papreiskujejo tudi kriminalisti.Vlagatelji so se najprej povezali vzadrugo Kabelsko-komunikacijskisitem Gornja Radgona – kasnejepreimenovano v zadrugo Panonico–, katere zakoniti zastopnik je bildo oktobra 2006 Marjan Žula, potempa njegov sin Marko. »Od skupno1402 upravičencev, ki so v časumed letoma 1988 in 2005 izpolnilisvoje finančne obveznosti vlaganjasredstev v zgraditev kabelskega sistema,je svoje vložke prevzelo 1060upravičencev. Za opcijo izstopa izzadruge in izplačilo deleža po prodajikabelsko-komunikacijskega sistemapa se je do konca leta 2008odločilo manj kot šest odstotkov zadružnikov,«je pojasnil Marko Žula.Zavrnil je trditve tistih, ki svojih deleževniso vpisali in ki so prepričani,da ni pravne podlage za takšnoravnanje vodstva zadruge: »Dejstvoje, da 342 upravičencev, kljub vabilom,posredovanim s priporočenopošto, objavami v dnevnem časopisjuin na lokalnih kabelskih postajahter na oglasnih deskah Krajevneskupnosti Gornja Radgona,ni prevzelo oziroma vpisalo svojihzadružnih deležev. V letu 2006 sodejavnosti vpisovanja potekle karšest mesecev in za osebe, ki dokumentacijeniso našle, so na krajevniskupnosti poiskali podatke v lastnemarhivu.«Civilna iniciativa vztraja in sprašuje,na podlagi katerega predpisaje Panonica sprejela sklep, da sevseh tistih 550 solastnikov, ki nisovpisali svojega solastniškega deleža,izbriše s seznama solastnikovkabelskega sistema, čeprav jim jes sklenitvijo pogodbe s krajevnimiskupnostmi priznana solastninakabelskega televizijskega sistema?In še: Žula ob pomoči svojih povezanihdružb vztrajno črpa denar izzadruge. »Nihče izmed 342 upravičencev,ki sedaj niso zadružniki, nibil izbrisan. Vsak izmed njih je bil vletu 2006 in 2007 povabljen k vpisudeležev, a iz različnih razlogovMarko Žula: »Sedajse je oblikovala virtualnacivilna iniciativa,ki v javnostposreduje napačnepodatke in ki jomotivira ena izmedsvetniških skupin vGornji Radgoni.«te osebe zadružnih deležev nisoželele vpisati. Podatek o 550 občanih,ki naj bi bili prikrajšani aliizbrisani, je izmišljen in nima nobeneosnove,« odgovarja predsednikupravnega odbora zadrugePanonica Marko Žula. »V zadnjihmesecih, verjetno zaradi uspešnegaposlovanja zadruge, pa prihajado situacij, ko tudi osebe, ki nikoliniso vložile sredstev v zgraditevsistema, temveč so plačevale le priključnino,želijo uveljavljati upravičenjedo zadružnega deleža. Zadrugaje namreč v letu 2008 poslovalaz dobičkom in vrednost zadružnihdeležev povečala za 22 odstotkov. Stakimi rezultati se v času gospodarskekrize lahko pohvali le redko kateradružba,« dodaja Žula.Andrej Bedek4. MEDNARODNI GLASBENI SEJEMMAJŠPERK7., 8., 9. in 10. maj, BREG – MAJŠPERKČETRTEK, 7. 5. 2009 sejmišče je odprto od 11.00 do 19.00ODPRTJE SEJMA ob 11.0012.00 DVORANA – DAN GLASBIL S STRUNAMI – godala inbrenkala16.00 ŠOTOR – DAN ZA DRUGO ŽIVLJENJSKO POMLADŠOTOR – DOMAČI OBRTNIKIPredstavitev projektov osnovnih in srednjih šol Podravke regijena temo Etnološka dediščina.Predstavitev razstavljavcev iz Hrvaške.GALERIJA – proizvodni prostori APOB 18.00 ODPRTJE RAZSTAVE UMETNIKA DUŠANA FIŠERJAPETEK, 8. 5. 2009 sejmišče je odprto od 10.00 DO 19.0010.00 DVORANA – DAN PIHAL IN TROBILStrokovni del dneva se bo nanašal na glasbila pihala in trobila;prirejamo predstavitve, predavanja, posvete na to temo.ŠOTOR – DAN ROCKAMOTO PIKNIK Z ROCK GLASBO in PIVO PARTYKAMPIRANJE, MOTO IGRE, PIVO PARTY S HOSTESAMI,V SOBOTO BREZPLAČEN ZAJTRKSOBOTA, 9. 5. 2009 sejmišče je odprto od 10.00 do 19.0010.00 DVORANA – DAN LJUDSKIH GLASBIL11.00 ŠOTOR – DAN LJUDSKEGA IZROČILA18.00 ORFEJČKOVA GOSTILNA20.00 Veselica s skupino ADIJO ŽIVCINEDELJA, 10. 5. 2009 sejmišče je odprto od 10.00 do 19.00DVORANA – INSTRUMENTI S TIPKAMIStrokovni del dneva se bo nanašal na vsa glasbila.13.30 ŠOTOR – ŽIVŽAVCELOTEN PROGRAM 4. MEDNARODNEGA GLASBENEGASEJMA MAJŠPERK SI LAHKO OGLEDATE NA:www.albin-promotion.si/sl/glasbeni_sejem/.Vestnik lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju.Podjetje za informiranje, d. d., Ulica arhitekta Novaka 13, Murska SobotaNaročnik oglasa: Infoton, d. o. o., Plese 9 a, 9000 Murska Sobota

(IZ)brano– 7. maj 2009 917. regijsko Srečanje mladih raziskovalcev PomurjaSpodbuja raziskovanjein popularizacijo znanostiBarometer24 nalog gre na državno srečanjeV Dijaškem domu Srednješole za gostinstvo in turizemv Radencih so se v ponedeljekzbrali mladi raziskovalciiz številnih pomurskihosnovnih in srednjih šol, kiso predstavljali in zagovarjalisvoje raziskovalne naloge.Letos je na naslov Regionalnicenter za tehnično kulturnoMurska Sobota prispelo53 nalog z različnih področij,od etnologije, matematike, fizike,psihologije, arhitekturedo zgodovine in še česa, karpritegne mlade.Po predstavitvah in zagovorihje bilo podeljenih dvaindvajsetzlatih, šestnajst srebrnih in petnajstbronastih sov oziroma priznanj.Od tega se bo 24 najboljšihnalog tako v osnovni kot srednjišoli udeležilo državnega tekmovanjamladih raziskovalcev, ki ježe tradicionalno konec maja naGimnaziji Murska Sobota. Takratse zbere okoli 500 mladih raziskovalceviz vse Slovenije.Šole dajejo mladim nekoosnovno, teoretično znanje, kise ga mladi lahko naučijo, manjpa ga znajo porabiti v praksi invsakdanjem življenju. So pa mladi,ki želijo dobljeno znanje nadgraditiin ga uporabiti tudi v praksi.Tako ob pomoči mentorjevLetos je bilo za regijsko tekmovanje mladih raziskovalcevprijavljenih 53 raziskovalnih nalog, ki jih je ustvarjalo čezsto mladih raziskovalcev.Svojo raziskovalno nalogo mladi zagovarjajo pred strokovno komisijo, ki podeli priznanjain izbere, kdo se uvrsti na državno tekmovanje. Foto: A. N. R. R.nastajajo zanimive raziskovalnenaloge, ki dajejo veliko zanimivihrezultatov in novih spoznanj.Spodbujajo pa še k ustvarjalnostiin raziskovalnosti mladih, da sene zadovoljijo samo s tistim, karpiše v šolskih knjigah ali slišijood učitelja ali profesorja.Pri svojem raziskovalnem deluizberejo zanimive teme, na primer,kaj se skriva v naših oblekah,kakšna je razširjenost uporabeNetloga med učenci, kakšnaje prihodnost Goričkega, raziskujejopodnebne spremembe, (ne)strpnost mladostnikov do istospolnousmerjenih, kaznovanjeotrok nekoč in danes, kašne sobralne navade, anoreksijo in šemarsikaj drugega, kar pritegnemlade, da problem predstavijo ssvoje perspektive.Letos je bilo za regijsko srečanjemladih raziskovalcev iz Pomurjaprijavljenih nekaj več tekmovalcevkot v minulem letu, karkaže, da je raziskovana dejavnostvedno bolj aktualna in privlačnaza mlade. Tovrstna tekmovanjapa skrbijo in prispevajo k večjipopularizaciji znanosti in znanja,ter da se mladi že zgodaj usmerjajov raziskovanje in spoznavanjetistega področja, ki jih morebitibolj zanima in s katerim sebodo lahko ukvarjali tudi v svojiprofesionalni karieri.A. Nana Rituper RodežVojteha Volka in njegova dvaožja družinska člana, sina inzeta, so kazensko ovadili. Sčudnimi posli družine (predvsemodtekanjem denarja izpodjetij) se ukvarja posebnaskupina tožilcev za pregonorganiziranega kriminala.Drago Abraham, ustanoviteljin predsednik Društvaljubiteljev starodobne tehnikeOldteimer Abraham,se po številnih uspelih akcijah,ki jih je v preteklosti žeizpeljalo društvo, pripravljana nov individualni podvig.Pridružil se bo avstrijskimkolegom in se kot edini Slovenecodpravil s traktorjemna pot v Bruselj.42. shod EHO Podpornice za ljudi v stiskiLjudje so zaznali stisko sočlovekaPriložnost, da v krizi ponovno odkrijemo moč zmernostiLetošnji že dvainštiridesetishod Evangeličanske humanitarneorganizacije EHO Podporniceje bil prvo majsko nedeljov Gornjih Slavečih. Motoje bil biblijski citat Široko odpirajsvojo roko … V okolicimanjše cerkvice, ki jo vodi SimonaProsič Filip, se je zbralookoli 1800 ljudi, zbrali pa so10.700 evrov, ki jih bodo namenilitistim, ki pomoč potrebujejoše bolj kot sami. Shoda sose udeležili škof mag. Geza Ernišain duhovniki Evangeličanskecerkve, gostje iz tujine, izNemčije, Avstrije in Vojvodine,domači župan in predstavnikidrugih verskih skupnosti.Škof Geza Erniša in Geza Filo,predsednik Eho Podpornice, stapoudarila, da je letošnji shod odmevna gospodarsko in finančnokrizo ter dejstvo, ko se pomanjkanjevse bolj zajeda v vsakdanje življenjemalih ljudi, in da je v tehtežkih časih treba še bolj ponuditipomoč ljudem, ki jo potrebujejo. Vsvojem nagovoru je Geza Filo dejal,da je naloga cerkve, zagovarjati pravičnostin dostojanstvo vseh in pomočubogim.Zato je bila v okviru Evangeličanskecerkve ustanovljena EHO Podpornica,ki v duhu evangelija skrbiza uboge in zavržene, varuje človekovodostojanstvo in pozitivne vrednote,sodeluje pri reševanju stiskkot enakovredni partner v civilnidružbi in je spoštljiv sopotnik ljudiv stiski po načelu enakosti, solidarnostiin poštenosti. Skušajo odgovoritina dejanske potrebe ljudi vstiski ter posamezniku, družini aliNa Gornjih Slavečih je potekal 42. shod EHO Podpornice,kjer se je zbralo veliko ljudi, ki so prispevali po svojih močeh.skupini materialno in duhovno pomagatipri lajšanju njihovih socialnihin psihosocialnih težav.Na prireditvi so zbirali tudi prostovoljneprispevke, teh je bilo zaokoli šest tisoč evrov. Žensko delovanjeje na shodu pripravilo srečelovin prodajo ročnih del, s temso zbrale 4500 evrov, od tega bododel, 500 evrov, namenili za varnohišo, tudi mladi pa so s prodajo svojihizdelkov prispevali 323 evrov.Tako so skupaj zbrali 10.700 evrov,s čimer so zelo zadovoljni.V humanitarni organizaciji EHOPodpornica ugotavljajo, da so sepotrebe v prvih mesecih letošnjegaleta povečale in da jih je za petinoveč, kot jih je bilo v istem obdobjulani, prošnje pa prihajajo pravz vseh koncev Slovenije. Zato so setudi odločili, da bodo letos zbranasredstva, ki jih je za 30 odstotkovveč kot lani, namenili predvsem zadodatne pakete s hrano in plačilonajnujnejših položnic.A. Nana Rituper RodežEHO Podpornica zaznavaza petino več potreb, ljudjepa so na shodu s prostovoljnimiprispevki zbrali30 odstotkov več denarjakot lani, kar kaže tudinato, da ljudje raje pomagajoin težje priznajo svojostisko.Predsednik EHO Podpornice Geza Filo je poudaril, da letoszaznavajo za petino potreb več kot lani in da je naloga cerkve,da zagovarja dostojanstvo vseh ljudi. Foto: J. R.Na podlagi 60. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS št.33/07) Občina Moravske Toplice s temJAVNIM NAZNANILOMobvešča javnost o javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka Občinskega podrobnegaprostorskega načrta za stanovanjsko naselje TešanovciI. Občina Moravske Toplice naznanja javno razgrnitev dopolnjenega osnutkaObčinskega podrobnega prostorskega načrta za stanovanjsko naselje Tešanovci(v nadaljnjem besedilu: podrobni prostorski načrt). Ureditveno območjepodrobnega prostorskega načrta se nanaša na parcelo št. 538/1 vk. o. Tešanovci.II. Podrobni prostorski načrt je javno razgrnjen na Občini Moravske Toplice,Kranjčeva ul. 3, 9226 Moravske Toplice, v sejni sobi. Javna razgrnitev trajanajmanj 30 dni.III. V času javne razgrnitve bo organizirana javna obravnava na sedežu ObčineMoravske Toplice dne 20. 5. 2009 s pričetkom ob 15.00.IV. V času javne razgrnitve in na javni obravnavi ima javnost pravico dajati pripombein predloge na dopolnjen osnutek podrobnega prostorskega načrta.Pisne pripombe na razgrnjeno gradivo lahko zainteresirani občani indrugi subjekti podajo na javni obravnavi, jih vpišejo v knjigo pripomb ali posredujejopo pošti Občini Moravske Toplice.Župan Občine Moravske TopliceFranc CipotMarko Slavič, lastnik Ljutomerčana,ki je bil v prisilniporavnavi, je ostal brez tegapodjetja, saj sta terjatve vinskekleti z vinogradi poplačalabrata Puklavec in s temprevzela ta del podjetja. Puklavcasta prevzela tudi ormoškoklet. Sicer pa sta znanakot lastnika korporacijeTGE v Nemčiji, ki se ukvarjas plinskimi terminali.Suzana Zelkovič, po lanskirazglasitvi za mis športa, letosnaskakuje naslov MissUniverse.Susanne Weitlaner, predsednicadruštva člen 7, počasitoda vztrajno dviguje zavestSlovencev v Radgonskemkotu. Hkrati ji uspeva, da jihpo dolgoletni spregledanostizaznava in jim pomagatudi matica. To potrjuje tudiobisk ministra dr. Žekša.

– 7. maj 2009 INTERVJU/lokalna scena11Pred dvajsetimi leti možnosti določanja PSA-jav krvi ni bilo in so raka prostate pri bolnikihodkrivali že v poznejši in neozdravljivi fazi.PSA je zato pomembno odkritje, ki je dalomožnost zgodnjega odkrivanja raka prostate,ko je bolezen še v začetni in ozdravljivi obliki.Bolniki opravijo tudi meritve pretokaurina in analizo urina, potemlahko opravimo še ultrazvočni pregled,pri katerem pogledamo ledvice,sečni mehur in prostato. Prinekaterih bolnikih opravimo še cistoskopijo,to je endoskopska preiskavaspodnjih sečil, in urodinamskopreiskavo, s katero merimopretok urina v odvisnosti od pritiskov.Na ta način razčistimo dvomljiveprimere, ali gre v sečilih zazaporo, ali moteno delovanje sečnegamehurja, ali za oboje. Opravimotudi laboratorijske preiskave,predvsem nas zanima prostatičnispecifični antigen, na osnovi kateregalahko postavimo sum o rakuprostate, in druge teste za ocenoledvične funkcije.- Katere so najpogostejše bolezni,ki jih odkrijete v vašiambulanti?Najpogostejša bolezen je benignopovečanje prostate, ki že zelozgodaj začne povzročati težave, sajmoti pretok urina. Urin teče skoziprostatični del sečnice in s tem, kose prostata povečuje, povzroča odtočnemotnje. Druge težave so povezanez zožitvijo sečnice, ki je največkratposledica prebolelih okužb,lahko pa nastane tudi pri moških,ki so imeli dlje časa vstavljen urinskikateter, ali po diagnostičnih inoperativnih posegih v spodnjih sečilih.Druga skupina bolezni zajemasečni mehur. Zapora na izhoduiz sečnega mehurja je zelo redka,pri sladkornih bolnikih in nevrološkihbolnikih opažamo neučinkovitoali slabo krčenje mehurja, težavepa imajo tudi bolniki s kamni ali tumorjemv sečnem mehurju.Po pogostnosti je takoj za benignimpovečanjem prostate rakprostate. Ta najpogosteje nastanena robu žleze in zato v začetku nepovzroča nobenih težav. Prav zatoso pomembni preventivni pregledi,pri katerih lahko v prostatiotipamo rakavo tkivo. V zgodnjihoblikah se rakavo tkivo na otip nerazlikuje od zdravega tkiva. Sumraka prostate v tem primeru postavimona podlagi povišane vrednostiprostatičnega specifičnega antigena(PSA) in bolezen potrdimo zdiagnostično punkcijo. Pomembnoje vedeti, da povišana vsebnostPSA-ja ni vedno posledica rakavegaobolenja prostate.Pri zgodnjem odkrivanju rakaprostate smo dosegli pomembenpremik. Pred dvajsetimi leti možnostidoločanja PSA-ja v krvi nibilo in so bolezen pri bolnikih odkrivališele v poznejši in neozdravljivifazi. PSA je zato pomembnoodkritje, ki je dalo možnost zgodnjegaodkrivanja raka prostate,ko je bolezen še v začetni in ozdravljiviobliki.- Preventivni pregledi so torejzelo pomembni za hitroin pravočasno odkrivanjeraka prostate. Ali jih opravljatetudi v vaši ambulanti?V sodelovanju z bolnišnico insponzorji smo lani prvič preventivnepreglede organizirali tudi v našiambulanti. Preventivni pregled zajemavse tisto, kar opravimo ob obiskubolnika v naši ambulanti z napotnico.Lani je bil odziv zelo velikin zanimanja več kot prostih mest.Letos bomo te preglede ponovili,na pregled pa bi želeli povabiti moške,ki že imajo težave. Tokrat bomoopravili petdeset pregledov.- Benigno povečanje prostateje torej najpogostejša bolezen,ki povzroča težave zmokrenjem pri moških. Kajlahko poveste o njej?Prostata ali obsečnica je moškaspolna žleza, ki leži pod sečnimmehurjem. Po štiridesetem letustarosti se žleza začne povečevatiin moti pretok urina, povzroča palahko tudi bolezenske spremembena sečnem mehurju in ledvicah.Posledica bolezni so različnisimptomi spodnjih sečil (slab curek,nočno mokrenje, težave z zadrževanjemurina), redkeje pa imajobolniki resnejše težave (zaporaurina, okužbe, krvavitve, kamni vsečnem mehurju in ledvična odpoved).Vzroki za benigno povečanjeprostate so sicer znani, vendar boleznine moremo preprečiti. Rastprostate lahko dokaj uspešno zaviramoz zdravili, preventivnih ravnanjv smislu bolj zdravega načinaživljenja in dejavnikov tveganjapa ne poznamo. Vsekakor pa zdravnačin življenja z veliko gibanja tudiob tej bolezni ugodno vpliva na lajšanjetežav.Najpogostejši znanilci bolezniso pogostejše uriniranje, nočnouriniranje, slab curek urina, prekinjanjecurka, včasih pa tudi problemz zadrževanjem urina. Vsete težave pa niso nujno posledicaobolenja prostate. Povezane so lahkotudi z obolenji sečnega mehurjaali sistemskimi obolenji, kot sosladkorna bolezen, bolezni živčevjain drugo.- Ali po številu bolnikov z benignopovečano prostato Pomurjeodstopa od slovenskegapovprečja?Natančnih podatkov o tem nimam,po lastnem opažanju pa poštevilu obolelih v regiji ne odstopamood slovenskega povprečja.- Kadar imamo zdravstvenetežave, se najprej oglasimopri osebnem zdravniku.Kakšno pomoč pri težavahz mokrenjem nam lahko ponudi?Različno, nekateri naredijo več,drugi manj, vsekakor pa bi nambolniki, ki bi k nam prišli z opravljenodiagnostiko, ki je možna naprimarni ravni, morda z izpolnjenimvprašalnikom in kakšnim izvidom,olajšali nadaljnje delo, s tempa tudi prispevali k skrajševanjučakalne dobe.- Kako se je v zadnjih letihspremenil način zdravljenja?Pred dvajsetimi leti za zdravljenjebenignega povečanja prostateni bilo na voljo nobenega zdravila,ampak smo lahko opravljali le kirurškeposege. Potem so prišla nadan zdravila, ki zavirajo rast prostate,in za njimi še zdravila, ki delujejona gladko mišičje v prostatiin na vrat sečnega mehurja, da olajšajosimptome. Do številnih novihmožnosti zdravljenja pa je prišlotudi pri raku prostate.V naši ambulanti in na oddelkulahko uporabljamo vsa zdravila, kiso na voljo v Sloveniji, le zdravljenjes kemoterapevtiki in obsevanjemje za bolnike iz vse Slovenijemožno samo v Ljubljani. Lahko rečemo,da imamo na voljo sodobnazdravila in zdravimo na sodobennačin.Majda HorvatNoč na Bodonskem breguZemlja je naš rajSvetle noči motijo človeka in naravo – Goričko, prva večja temna lisa?Nekrologprimarij dr. sci. Jože Bedernjak, dr. med. spec. infektologPrimarij Jože Bedernjak seje rodil v Mali Polani 9. septembra1935. Po pripovedovanjunjegovih sošolcev inznancev se je v šolskih in dijaškihletih odlikoval kot radoveden,priden in nadarjenotrok. Odločil se je postatizdravnik, na Medicinski fakultetiv Ljubljani je diplomiral1961. leta. Prvih petlet svojega zdravniškega delaje bil splošni zdravnik v nekdanji obsežnilendavski občini. Že takrat se je odlikovalkot človek, ki si je ob obveznostih zdravnikaželel sooblikovati in organizirati zdravstvo,zato je bil v tem obdobju hkrati direktorZdravstvenega doma Lendava.Z začetkom leta 1967 se je zaposlil nainfekcijskem oddelku v Splošni BolnišniciMurska Sobota in po štirih letih specializacijepostal specialist infektolog. Dve letikasneje je prevzel predstojništvo oddelkain ga vodil 26 let vse do upokojitve. Vseobdobje predstojništva je vztrajno in doslednogradil in organiziral infekcijski oddelekter pri tem sledil slovenskim in svetovnimstrokovnim smernicam.V obdobju od 1973 do 1981 je dodatnoprevzel v bolnišnici različne vodstvenedolžnosti. Bil je vršilec dolžnosti direktorja,strokovni pomočnik direktorja in v obdobjuod 1975 do 1979 direktor SB MurskaSobota. Bil je eden izmed pionirjev razvojazdravstva Pomurja v drugi polovici prejšnjegastoletja, ko so se v bolnišnici oblikovalirazlični oddelki in specialnosti. KotNa Bodonskem bregu sta Evangeličanska cerkvena občina in Krajinski park Gorički skupajopozorila na preveliko svetlobno onesnaženost neba. Fotografiji: Timi GombocEvangeličanska cerkvenaobčina Bodonci in Krajinskipark Goričko sta z namenom,da opozorita nasvetlobno onesnaženost našeganeba, skupaj pripravilavečerni dogodek Noč na Bodonskembregu. Zbralo se jeokoli osemdeset udeležencev,ki so najprej prisluhniliaktualni problematiki svetlobneonesnaženosti nebain večer sklenili z opazovanjemvesolja.Zbrani so najprej prisluhnilidomačemu duhovniku SimonuSeverju, ki jih je pozval, naj razmislijo,kaj bi lahko tudi samistorili, da bi zmanjšali onesnaženostv lastnih gospodinjstvih.Končal je z mislijo, da živimo naZemlji, ki je naš raj, zato smo jodolžni varovati, da jo bomo čimbolj nedotaknjeno zapustili svojimzanamcem. Dr. BranislavaBelovič, Zavod za zdravstvenovarstvo Murska Sobota, paje predstavila izsledke raziskav,kako svetle noči, ki jih povzročasvetlobna onesnaženost, motijočloveka in vplivajo na njegovoslabo počutje in lahko celo ogrožajozdravje. NaravovarstvenikGregor Domanjko pa je razložil,kako čezmerna osvetlitev v naravislabo vpliva tudi na življenjskiciklus razmnoževanja, prehranjevanjain selitvene poti živalskihvrst. Predstavil je tudi načineza zmanjšanje svetlobne onesnaženosti.Stanka Dešnik, strokovnasodelavka Krajinskega parka Goričko,pa je svoje razmišljanje končalaz idejo, zakaj ne bi bil Kranjskipark Goričko prva večja temna lisana zemljevidu Slovenije. Nato seje skupina po bodonskem bregusprehodila do murske ravnice insi ogledala osvetljene predele, tudina avstrijski strani. Ugotovili so, dapo razsvetljenosti mesto MurskaSobota niti ne izstopa. Ob vodstvumladega astronoma Andreja Hanžekoviča,ki je najprej spregovorilo vplivih čezmerne osvetlitve naopazovanje vesolja, pa so si zbranis teleskopom ogledali še nebo nadGoričkim ter opazovali Saturn, galaksijein druge pojave v vesolju.A. N. R. Rdirektor bolnišnice se je vključilv naporno zbiranje denarnihprispevkov in uspešno izvedenprojekt zgraditve in preselitvevseh oddelkov in služb bolnišnicena enotno lokacijo v Rakičanu,ki je bila dokončana ob koncuosemdesetih let.Kljub upokojitvi pred desetimileti nikakor ni mogel in nitiželel prekiniti stika z medicinskostroko, prav tako tudi ne zljudmi, ki so ga cenili kot zdravnika in človeka,zato so iskali njegovo pomoč ter zaupalinjegovemu obsežnemu strokovnemu znanjuin humanemu odnosu. Vsa ta leta, razen zadnjihnekaj mesecev, je enkrat tedensko delalv ambulanti infekcijskega oddelka, kjer smovideli, da še vedno veliko Pomurk in Pomurcevželi njegovo pomoč. Pred nekaj leti se jena prošnjo vodstva bolnišnice kljub upokojitviin že načetemu zdravju vključil in sodelovalpri vodenju otroškega oddelka naše bolnišnice.Ob srečanjih smo pri njem še vednoobčudovali veliko energije, želje in volje pospremembah in predvsem po napredku takov naši stroki kot pri organizaciji zdravstva vprid pomurskemu človeku.Med infekcijskimi boleznimi ga je posebejzanimala za Pomurje značilna in v preteklostipogosta nalezljiva bolezen leptospiroza.Z obširnim in dolgoletnim raziskovanjem tebolezni si je pridobil naziv doktorja znanostiter s tem kot prvi v SB MS dokazal, da jemožno pridobiti ta naziv tudi ob vsakodnevnemdelu nekje na obrobju naše dežele. Kotdolgoletni član uredniškega sveta strokovnegazbornika zdravnikov Zdravniškega vestnikaje sourejal in bistveno pripomogel kizdajam pomurskih številk Zdravniškega vestnika.S ponovnim zaživetjem Zdravniškezbornice Slovenije je postal primarij Bedernjakprvi predsednik regionalnega odboraZZ za Pomurje.Kot mentor in predstojnik je bil svojim kolegomin učencem v vsakem trenutku pripravljenpomagati, jih usmerjati, učiti, navduševati,opozarjati, kontrolirati in pohvaliti sciljem, doseči maksimalen uspeh pri obravnaviprav vsakega bolnika.Strogost, natančnost, zavzetost, vztrajnostin predvsem strokovnost so lastnosti, ki soodlikovale primarija Bedernjaka, kar so značilnostidobrega zdravnika.Svojo dušo in svoje življenje je dobesednoposvetil pomurskemu človeku in medicini,tako ožji stroki kot tudi organizaciji zdravstva.Primarij Bedernjak je bil eden izmed tistihnosilnih stebrov infektologije, medicine inzdravstva Pomurja, ki je dal hkrati s svojimdelom in celotnim življenjem globok in neizbrisenpečat Prekmurju in Prlekiji. Njegovinasledniki želimo nadaljevati njegovo pot,ki ima trdo postavljene temelje, vendar, kotnas je vedno učil, ne ostajati na mestu, ampakse učiti, razvijati, napredovati in predvsem– pomagati.Vsem nam, njegovim sodelavcem in sopotnikomje v veliko čast in ponos, da smo gapoznali, se od njega učili in lahko z njim delali.Ivan Prelog, dr. med. spec. infektolog,predstojnik infekcijskega oddelka

12 KULTURAPlesna Fronta osvaja OberwartV okviru mednarodne mreže Beyond Front@ in Flote iz MurskeSobote se plesna mreža z relacije Sobota, Budimpešta plete naprejproti Oberwartu v Avstriji. Tako je bil 1. maja organiziran brezplačniprevoz na improvizacijski večer 4. Dance Communication Lab. Vokviru tamkajšnjega plesnega festivala so sodelovali plesalci iz Avstrije,Hrvaške, Madžarske in Slovenije. Mreža se širi proti Zagrebu.Forum slovanskih kulturV teh dneh makedonsko ministrstvo za kulturo organizira zasedanjeForuma slovanskih kultur, ki je bil ustanovljen z namenomuveljavljanja jezikovne kulture in ohranjanja slovanskih identitet vobdobju vsesplošne globalizacije. Eden od skupnih projektov je Stoslovanskih romanov, v okviru katerega so prevedli tudi Lainščkovoknjigo Ki jo je megla prinesla.7. maj 2009 –Prihajajo lendavski KofetarjiGlede na pestro in uspešno gledališko mladinsko dejavnost v Lendaviso tudi odrasli in dve srednješolki stopili skupaj (že jeseni) in ustanoviliGledališko skupino Kofetarji. Olga Paušič je prav zanje napisalabesedilo, režisersko taktirko pa je prevzel igralec in režiser Attila Mess,tako da maja na veliki lendavski oder prihajajo z istoimensko komedijoKofetarji, ki bo zabavna za ljudi, ki se znajo nasmejati svoji podobi.Nov roman Ferija LainščkaDvorec ljubezni,sezidan iz iluzijNajnovejši roman(ček) Ferija Lainščka Ne povej, kaj si sanjala,ki je pred časom izšel v Delovi ediciji Velike ljubezni, jeroman o iskanju in usodnosti ljubezni, ki se naplete med »nikogaršnjim«Edvardom/Edijem Luhajevim ter Galino Salaj,žensko, ki jo zaradi »alibija« najde v psihiatrični bolnišnici Sikorskiv mestu Čert. Zanimivo je, da je Lainšček postavil dogajanjena vzhod, najbrž v rusko provinco, sámo ime kraja Čertpa brez dvoma spominja na slov. črtiti/sovražiti ali na ruskočërt/hudič, zlodej. Prav zaradi tega ni naključje, če glavni akterEdi, ki so ga bili kot dojenčka našli v nakupovalnem vozičkuv blagovnici, vzgojile pa nune, izreče pomenljiv stavek:»Dolžil sem Boga, psihiatrinja je sumila nune, verjetno pa jeniti že ves čas vlekel hudič.«In jih je: od tedaj, ko z Daksom skleneta mefistovsko zavezo, da bostapo naročilu in za denar ubila premožneža, preko tega, da Edo splezana zvonik, kar ga stane psihiatričnega tretmana v zloglasni umobolnici,kjer spozna Galino, obsedeno s škrati, ki se ji pojavljajo ali kotrešitelji ali zgolj tisti, ki jima prihajajo v sanje in pričakovanja. Njunaljubezenska zgodba, ki se odvrti v parku psihiatrije, je zato polna preobratov,sanjarij ter samospraševanj, dokler se Edvard zaradi maščevanjain ljubosumja ne spusti v poskus umora, ki ga stane še nekaj letzapora. Obljuba, da jo bo poiskal, se uresniči, dvorec ljubezni, sezidaniz iluzije, pa se je še isti hip sesul.Kot so tudi zanju izginili mi(s)tični, islandskemu (prazno)verju podobniškrabi, znanilci velikih sanj, ki pa se razblinijo takrat, ko se začenjajouresničevati. Zato je zadnji Lainščkov roman pripoved o zatajenem,ki je podobno presunljivemu Laszlovemu petju, ki ostaja vušesih – kot roman v bralcu – še dolgo potem, ko so ga, kot to ljubezen,posvetili v »češnjev cvet na vzglavniku«.M. V.Razstava Iva Bošnjakovića v PAC-uSinteza grafike in fotografijeV soboški galeriji PAC so odprli razstavo del Iva Bošnjakovića,ki se je sicer rodil v Kninu na Hrvaškem, vendar že velikolet živi in ustvarja v Murski Soboti. Po izobrazbi je diplomiraniinženir arhitekture.Iz svojega osnovnega poklica Bošnjaković tudi izhaja pri svojem likovnemustvarjanju, kjer ga zanima predvsem prostor. Tega obravnava večplastno,arhitektonsko, računalniško, grafično, fotografsko. Tako je tudi narazstavi predstavil grafike, ki so sinteza med zmožnostmi fotografskega izražanjain strukturnih odnosov predvsem geometričnih oblik, vezanih namatematična zaporedja, znana iz antičnih časov. Fotografije so narejene stehniko večkratnih ekspozicij na enem kvadratku filma, ki ustvarja iluzijoprostora s prekrivanjem beleženja različnih vizur enega samega motiva.Bošnjaković je imel že več samostojnih in skupinskih razstav, za svojedelo pa je dobil 1. nagrado za grafiko EX AEQUO v Bitoli v Makedoniji innagrado nekdanje Kulturne skupnosti Občine Murska Sobota.T. K.Razstava del zimske mednarodne likovne kolonijeUmetniki ustvarjalina lendavskem graduMotivi so bili staro mestno jedro Lendave in stari ljudski običajiDela, ki so nastajala februarja na lendavskem gradu, so razstavili v galeriji v starem mestnemjedru Lendave. Foto: J. G.V prostorih prodajne galerijev Glavni ulici 52 v Lendaviso odprli razstavo del, ki sonastala na četrti zimski mednarodnilikovni koloniji, ki jepotekala na lendavskem graduv začetku februarja.Na likovni koloniji je sodelovalokar štiriindvajset umetnikoviz Slovenije in Madžarske. Iz Slovenijeso sodelovali Igor Banfi,Dubravko Baumgartner, NikolajBeer, Jože Denko, Milena Gregorčič,Endre Gönter, Goce Kalajdžiski,Metka Kavčič, Ferenc Kiraly,Suzanne Kiraly - Moss, JanezKnez, Vlado Potočnik, BranimirRitonja, Vida Slivniker Belantičin Sebastijan Časar.Likovno kolonijo in razstavo stapripravila Galerija - muzej Lendava,razstavo pa je odprl direktorFranc Gerič. Ta je povedal, da seje na lendavskem gradu februarjazbrala zelo pestra skupina štiriindvajsetihustvarjalcev od mlajšedo srednje in starejše generacijein vsak je ustvarjal v svojem stilu.Tako so ob slikah nastali še izdelkiumetniško poslikane keramike,kipar Ferenc Kiraly pa je izdelaltudi doprsni kip slikarja GocetaKalajdžiskega, ki so ga vlili v bronv Budimpešti in tudi predstavilina razstavi. Največ likovnikov nakoloniji je bilo iz Prekmurja tersosednje Zalske in Železne županije.Prišli pa so tudi z drugih območijSlovenije. Umetniki se radivračajo v Lendavo, saj pravijo, daskorajda na vsakem koraku najdejokako inspiracijo za ustvarjanje.Delo ves čas poteka v dobremrazpoloženju. Po dogovoru z organizatorjiso se pri slikanju udeležencitokrat posvetili staremumestnemu jedru Lendave in starimljudskim običajem, katere sosi ogledali v prostem času, kot sožganjekuha in tradicionalne prekmurskekoline.Galerija - muzej Lendava ob zimskimednarodni likovni kolonijiorganizirata še poletno mednarodnolikovno kolonijo, sodelujetapa tudi pri organizaciji podobnekolonije v Monoštru. Zimska likovnakolonija je specifična tudipo tem, da dajejo precejšnji poudarekseznanjanju udeležencev sstarimi ljudskimi običaji v Lendaviin okoliških krajih. Financirajopa jo sami ob pomoči vrste sponzorjeviz domačega okolja.Jože GaborNemški in slovenski harmonikarji združili harmonikeRadgonski orkester gostil nemške harmonikarjeV Gornji Radgoni smo lahkoprisluhnili zanimivemuharmonikarskemu koncertu.Harmonikarski orkesterGlasbene šole Gornja Radgonaje poleg državne revijeučencev diatonične harmonikev avli OŠ gostil še stanovskekolege iz Nemčije, AccordOrchestra Potsdam.Nemški harmonikarji, ki delujejopod vodstvom dirigentovEllena Feista in Guid Rossa,so navdušili s petnajstimi skladbami.Zaostajali niso niti domačiharmonikarji pod dirigentskoV Gornji Radgoni je na povabilo domačega harmonikarskega orkestra nastopil Harmonikarskiorkester Accord Orchestra Potsdam iz Nemčije. Foto: O. B.palico Olge Radolič ter solisti invokalisti (Erika Bračko, Doris Šegula,Staš Sukič in Ingrid Müller).Zaigrali so osem skladbic,prava poslastica pa je bila skupnoizvedena skladba Klausa BadeltaHauptthema aus der Filmmusikzu Fluch der Karibik.Glasbenice in glasbeniki otroškegain mladinskega orkestraAccord orkester Potsdam so stariod 12 do 20 let in so učenciGlasbene šole Froelich. V svojihnastopih se lotevajo zvokovnoizjemno raznolikih in velikokratpodcenjenih možnosti harmonikarskihizvedb. Njihov repertoarsega od klasičnih kompozicijdo muzikalov, filmske glasbe alipopa in rocka. Vsako leto imajoturnejo po Evropi, tokrat pa soprvič nastopili v Sloveniji.Radgonski harmonikarski orkester,ki ga vodi mentorica OlgaRadolič, letos postaja polnoleten.Iz komorne skupine šestihharmonikarjev je nastal orkester,ki ga sestavljajo sedanji in nekdanjiučenci Glasbene šole GornjaRadgona. Repertoar orkestra obsegaklasike, hite iz filmske glasbein zimzelene melodije. Imajoveliko nastopov, samostojnihkoncertov v občini in zunaj občinskihmeja, nastopajo in gostujejopa tudi v tujini. Orkestervsako leto sodeluje tudi na tradicionalnemobmočnem srečanjuharmonikarskih orkestrov glasbenihšol Ormož, Ljutomer, MurskaSobota, Lendava in GornjaRadgona.O. B.

16 reportaža7. maj 2009 –Gneča na zaposlitvenem sejmu v Murski Soboti»Spretna sem, izkušnje imam …«Največja gneča pri stojnicah Worforda, Xala, Ere in SegrapaVčeraj, v sredo, 6. maja, jepotekal na ploščadi med Galerijoter Pokrajinsko in študijskoknjižnico Zaposlitvenisejem z geslom DOBER PO-KLIC, DOBRO DELOVNO ME-STO. Zavod Republike Slovenijeza zaposlovanje želi kotorganizator, soorganizatorali sodelujoči s tovrstnimi zaposlitvenimisejmi, ki potekajopo vseh regijskih središčihob različnih datumih inz različnim geslom, povezatiiskalce zaposlitve, delodajalcein druge ponudnike natrgu dela.Iskalci zaposlitev so se na Trgukulture v Murski Soboti, kjer jezaposlitveni sejem organiziralaOS Murska Sobota Zavoda RS zazaposlovanje v sodelovanju z Razvojnimcentrom Murska Sobota,res zbrali v velikem številu. Večinaje imela s sabo tudi napisankratek življenjepis in ponudbo zazaposlitev. Mnogi med njimi sose prvič znašli med iskalci; nekateriso bili na sejmu že drugič …Od delodajalcev so se sejma udeležilis svojo ponudbo Avtobusnipromet Murska Sobota, Carthago,Era, G. M. W., Kapela, Terme3000, Panvita, Radgonske gorice,Segrap, Vrtnarstvo, Wolford, Varis,Xal svetila, Slovenska vojska,zavarovalnice in območne obrtnezbornice. Drugi sodelujoči so biliCSD Murska Sobota, Javni skladRS za razvoj kadrov in štipendije,Nacionalni center Europass, Pomurskaizobraževalna fundacija,RRA Mura - Regijska štipendijskashema za Pomurje in Trenkwalderkadrovske storitve.Bernarda B. PečekSimon Genc, pečar - keramičar:»Doma sem s Kobiljain že pred 12 leti sem končalSrednjo gradbeno šolo v Ljubljani.Deset let sem delal prirazličnih delodajalcih, todavedno le za določen čas. Zdajsem dva meseca brez službe.Želim si stabilne zaposlitvepri zanesljivem delodajalcu,ki bo redno plačeval.«Zavod za zaposlovanje je poslal vabilo 2800 brezposelnim Prekmurcem in Prlekom in naletošnjem zaposlitvenem sejmu je bila res velika gneča. V Pomurju je ta čas brez zaposlitvečez sedem tisoč ljudi. Foto: Nataša JuhnovLadislav Vöröš, viličarist:»Imam 17 let delovne dobe,brez službe sem mesec dni,ker je šla firma, kjer sem delal,v stečaj. Ker sem doberdelavec in še dokaj mlad,upam, da ne bom dolgo iskalslužbe. Poprijel bi pa zamarsikatero delo.«Karolina Utroša, kozmetičarka:»Sem sicer kozmetičarkain sem delala v salonu,vendar sem se vmes žetudi prekvalificirala. Ukvarjamse tudi z ročnim delom,sprejela pa bi kakršnokolizanimivo delo, mogoče boljandragoško.«Martina Žekš, živilska tehnica:»V Mariboru sem končalašolanje, vendar semže drugo leto brez službe.Rada bi dobila službo v Mlinopeku,kjer sem že delalaza določen čas, sicer parada pečem in kuham in bidelala kjerkoli. Zdaj pomagamdoma na kmetiji.«Jasmina in Martina Simonič, cvetličarki: Že 2006. leta svakončali triletno cvetličarsko šolo na Ptuju, nekaj časa svadelali v Ormožu, vendar je šla tovarna v stečaj. Oddali svaprošnji na Eri, ki bo potrebovala tudi takšen kader, še lepšepa bi bilo, če bi na primer dobili službo v Biotermah MalaNedelja, saj bodo verjetno tudi tam potrebovali koga zaurejanje okolice.«Marija Jarc in Vida Bec, nekdanji delavki Pomurke: »V Pomurkisva delali 35 oziroma 24 let in zdaj sva brez službe.Radi bi delali, karkoli. Oddali sva prošnjo pri Xalu, kjer je zaželenaspretnost in izobrazba pri njih ni tako pomembna.Kdaj bomo dobili kakšen denar, pa ne vem, za zdaj smo nekateridobili le s socialnega nekaj čez 200 evrov.«Marina Bokan, živilska tehnica:»Zelo rada bi dobilazaposlitev pri Wolfordu,saj sem bila na predstavitvipodjetja v knjižnici in some navdušili. Čeprav semdoma iz Otovec, sem dopred kratkim delala v ElradInternationalu v Gornji Radgoni.Z veseljem sem delalatam, zato je moje razočaranje,da so mi po dveh letihprekinili pogodbo, toliko večje.«Nataša Zupe, Trenkwalder:»Na zaposlitvenih sejmih sodelujemože vse od začetka,odkar jih organizirajo. Res je,da se čedalje več ljudi obračana nas, ker so spoznali, dasmo zanesljivi, pa tudi z zavodomsodelujemo kot koncesionar.Posel pa skušamopriskrbeti zares različni strukturi,od delavcev s poklicnodo tistih z visokošolsko izobrazbo.Na primer zdaj iščemofarmacevte, tehnologe,vodjo gradbišča pa tudi živilskedelavce in mesarje.«

20 ŠPORT7. maj 2009 –MINULI TEDENAtletikaSonja Roman, nosilka bronastegaodličja z letošnjega dvoranskegaevropskega prvenstva vTorinu na 1500 metrov, je na uličnemteku na 4,2 km v švicarskemLuzernu zasedla drugo mesto(13:23). Zmagala je Britanka HelenClitheroe (13:16). (M. J.)TrapNa olimpijskem strelišču na Pragerskemje bil Grand prix Berettav streljanju na glinaste golobe.Nastopilo je 60 tekmovalcev izšestih držav, in sicer v konkurencičlanov, članic in mladincev. Medposamezniki je zmagal BoštjanMaček (Slovenija) s 143 golobi(121 + 22) pred Hrvatom GiovanijemCernogorcem, 140 (117 +23) in Italijanom Markom Chavavlijem,133 (116 + 17). Med članicamije zmagala Jasmina Maček(oba SD Štefana Kovača M. Sobota)s 108 zadetimi golobi. (M. J.)StrelstvoV Ljubljani je bilo 1. odprto kontrolnotekmovanje z malokalibrskimorožjem na 50 metrov. Z MKpuško3 x 40 je bil med člani RobiMarkoja (SD Štefana Kovača Turnišče)drugi s 1160 krogi. Zmagalje Rajmond Debevec (Olimpija),1167. V disciplini MK-puška 60leže je bil Robi Markoja (591) tretji.Prvo mesto je zasedel Mitja Žižmond(Preddvor), 594. (M. J.)Na mednarodnem tekmovanjuz zračnim orožjem v Sarajevu seje izkazal član SD Radgona ŽigaPrajdl. V kadetski konkurenci jebil odličen tretji, med mladinci pačetrti. (O. B.)SpidvejV Terenzanu v Italiji je bila kvalifikacijskadirka za svetovnoekipno prvenstvo. V konkurenciekip iz Nemčije, Madžarske inItalije je bila Slovenija (51 + 3 točke)po dodatni vožnji z Nemci (51+ 2) prva in se uvrstila na drugodirko finalnega dela ekipnega SP,ki bo 14. julija v Peterboroughu,kjer jih že čakajo reprezentanceAnglije, Avstralije in Poljske. Zmagovalnaekipa angleške preizkušnjebo potovala neposredno vfinale, ki bo 18. julija v Lesznu naPoljskem. Poleg Mateja Žagarjaje prispeval velik delež k uspehutudi član ST Lendava Denis Štojs,ki je zbral 12 točk, pri čemer jedosegel tri zmage ter po eno drugoin tretje mesto. (M. J.)RokoborbaJure Kuhar in Dejan Šernektekmujeta tudi za varaždinsko Vindijov 1. hrvaški ligi. Njun delež kuspehu Varaždincev, ki so po rednemdelu državnega prvenstvana prvem mestu, je velik. Jesenibodo v končnici startali s prve pozicije.(F. B.)RK KD Finančna točka Ljutomer seje udeležil mednarodnega tekmovanjav Šarvarju, kjer je nastopilo266 tekmovalcev iz petih držav. Stretjim mestom se je med dečki do66 kg izkazal Uroš Hlebec, peta pasta bila Tomaž Kodela (do 46 kg) inMiha Štampar (do 55 kg). (M. J.)Hokej na rolerjihHK Horobek Fčele iz Beltineckot edini slovenski predstavnikletos prvič nastopa v 3. avstrijskiligi. Doslej so odigrali šest srečanj,v katerih so po trikrat zmagali inizgubili. Zadnji dve srečanji so odigrali2. maja v Wiener Neustadtu,od koder so se vrnili s polovičnimuspehom. Najprej so s 7 : 9 izgubilis Kapfenbergom Hot Shots.Strelci: David Ošlaj 3, Jernej Činč2, Niko Matko, Roman Činč. Drugotekmo z ekipo Mad Dogs pa sodobili z 8 : 6. Strelci: Jernej Činč 3,Roman Činč in Matej Balažic po 2,David Ošlaj. (M. J.)KasaštvoRezultati letošnje 2. prireditvena ljutomerskem hipodromu –1. dirka: 1. Play Catch (Zorko,Ljutomer) 1:22,1, 2. Jum (Hrovat,Ljubljana) 1:22,3, 3. Rambo (Seršen,Ljutomer) 1:22,5; 2. dirka:1. Digedo (Sagaj) 1:18,6, 2. LadyLuna (Hanžekovič) 1:19,0, 3. Fiorela(Seršen, vsi Ljutomer) 1:19,0;3. dirka: 1. Prince November(Osterc, Ljutomer) 1:19,2, 2. NilsonMS (Dolinšek, Ljubljana)1:19,2, 3. Fijosa (Slana, Ljutomer)1:19,6; 4. dirka: 1. Paris Dream(Kristl, Ljutomer) 1:17,3, 2. LuckyFonz (Kosec, Komenda) 1:18,0, 3.Roki (Puhar, Ljutomer) 1:18,0; 5.dirka: 1. Leonidas OZ (Hanžekovič)1:18,2, 2. La Luna (J. Slavič,oba Ljutomer) 1:18,6, 3. Jo HV(Gregorc, Domžale) 1:18,8; 6.dirka: 1. Mellby Quantas (Osolnik,Krško) 1:15,5, 2. Lester (Sagaj)1:16,2, 3. Inter (Zorko, obaLjutomer) 1:16,8. (M. J.)NogometSlovenska reprezentantka MatejaZver nadaljuje svoje karierona Islandiji. Že 2. maja je z ekipoPorke v finalu pokala Islandije vgosteh premagala Stjarnan s 3 :2. Zverova je dosegla kar dva zadetka.(T. G.)Hokej na traviDP članov: Triglav Predanovci– Moravske Toplice 0 : 4 (Puhan3, Fras). (T. G.)ŠahNa 5. konectedenskem turnirjuŠD Radenska Pomgradv Dokležovju je sodelovalo 52šahistov. Zmagal je še ne 15-letnimadžarski prvokategornikGabor Nagy s 7,5 točke. Sledijo:Štefan Cigan in Robert Makk(Madžarska) po 7, Miran Zupe,Boris Kovač, oba po 6,5, Lea Števanec(najboljša šahistka), MajaHočevar, Mitja Kovač, Jože Glavač(najboljši senior), vsi po 6,ter Denis Gjuran, 5,5. (M. J.)AvtomobilizemČlani Avto kluba Street RaceTeam Murska Sobota so seudeležili 1. maja v Tazsarju naMadžarskem prve letošnje dirkeza madžarsko prvenstvo v avtomobilskempospeševanju na 402m. Dosegli so odličen ekipni rezultat,saj sta bila Igor Kovačičin Denis Vajngerl v svojih kategorijahdruga, Jure Špindler patretji. (M. J.)SupermotoNa prvi letošnji dirki za DP v supermotuv Hajdošah pri Ptujuje nastopil tudi Alen Malnar,član AMD Štefana Kovača MurskaSobota. V prvi vožnji je bilosmi, v drugi pa sedmi. Na koncuje s 27 točkami zasedel sedmomesto. (T. G.)KolesarstvoČlani ŠD Turbo MS so se udeležiliprve letošnje cestne dirke zapokal Slovenije v Domžalah.Najvišje se je uvrstil Primož Kavčič,ki je bil v kategoriji master Adeveti, Matjaž Hozjan pa trinajsti.V kategoriji master B je bil12. Dušan Hajdinjak, v kategorijimaster D pa 14. Zoran Antolin.(M. J.)ModelarstvoV Dupnitsu v Bolgariji je potekalodvodnevno modelarsko tekmovanjeradijsko vodenih jadralnihmodelov v kategoriji F-3J. Vkonkurenci 58 tekmovalcev ječlan MK Ftič Mlajtinci MetodMeolic, doma iz Ižakovec, zasedeldrugo mesto med mladinci,v absolutni konkurenci pa je bilosmi, kar je lep uspeh. (M. J.)Drag Race 2009Kar štiri domače zmageAvto klub Street Race TeamMurska Sobota je pripravil že7. tradicionalno tekmovanjev pospeševanju na 402 metradolgi progi v Industrijski uliciv Murski Soboti. Uradni nazivletošnje prireditve, ki si joje ogledalo okrog 3.500 gledalcev,je bil Drag Race 2009.Letos so se organizatorji še posebejpotrudili in privabili poleg slovenskihtudi številne tekmovalceiz tujine, predvsem iz Madžarskein Avstrije.Skupno je bilo 67 tekmovalcev vosmih kategorijah. Po kvalifikacijskihvožnjah v poznem dopoldanskemčasu in zgodnjem popoldnevuso kasneje sledile finalne vožnjepo razredih. Najboljšim trem so podelilipriznanja in pokale. Še posebejso bili zadovoljni domači predstavniki,saj so zasedli kar štiri prvamesta, ponašajo pa se tudi z nekajdrugimi in tretjimi mesti. Zmagaliso: Denis Vajngerl v razredu A-2 sAtraktivne vožnje v pospeševanju Foto: Nataša JuhnovDomači zmagovalci (z leve): Andrej Lončar, Gregor Ferenčak,Denis Vajngerl in Jure Špindler Foto: M. J.JudoNa mednarodnem turnirju vNagyatadu na Madžarskem je sodelovalo237 tekmovalcev iz 18klubov Slovenije, Hrvaške in Madžarske.Od predstavnikov KBVLendava sta zmagala ml. dečkoRok Mihailovič Krpan (do 55kg) in st. deklica Melita Gönc(do 63 kg). Tretji so bili: Zver(do 26 kg), Nagy (do 38 kg), Varga(do 63 kg), Šernek (do 48 kg)in Gal (do 60 kg). (M. J.)4. Moravski tekIzredna tekaška forma Katje VrdjukaŠportna zveza Moravske Topliceje organizirala skupaj sTermami 3000 v športno-rekreacijskemparku 4. Moravskitek. Začeli so z otroškimi kategorijami,sledil je rekreativnitek na 2 km, končali pa soz glavnim tekom članic na 9,8km in članov na 13,8 km.časom 13,6 sekunde, Jure Špindler(A-5), 12,658 sekunde, Andrej Lončar(A-6), 12,220 sekunde ali 189km na uro, kar je bil najboljši rezultatfinalne serije, in Gregor Ferenčak(A-7), 13,331 sekunde. Drugasta bila Sašo Mlinarič (A-3) in Igorn a m i z n i t e n i s Sukič drugič državni prvakNa 18. državnem prvenstvuza mlajše kadete in kadetinje vŠkofji Loki je nastopilo več kot120 igralcev iz 27 klubov, mednjimi tudi 14 Pomurcev.Ti so bili spet zelo uspešni, saj soosvojili štiri medalje, in sicer zlato,Med 39 člani je zmagal Jože Čeh(Jurovski Dol) s časom 47:42, drugije bil Davor Gregorinčič (ŠDSloparca), 48:12, tretji pa ŠtefanRobič (ŠD Turbina Selnica), 49:10.Od Pomurcev je bil 5. Matjaž Soklič(TS Radenska), 49:49, 9. pa SlavkoKumek (G. Radgona). V konkurenci17 članic je prepričljivo slavilaKatja Vrdjuka (št. 260) je suvereno zmagala. Foto: Nataša Juhnovsrebrno in dve bronasti. V disciplinimlajših kadetov je prepričljivozmagal najboljši slovenski igralec vtej kategoriji, Pucončan Patrik Sukič,ki je v finalu s 3 : 0 premagalŠfiligoja iz Logatca. Sobočan MarioKolbl je bil tretji, njegov soigralecKatja Vrdjuka (ŠD Sloparca),39:58. Za njo sta se uvrstili JožicaŠiftar (TS Radenska), 42:47,in Marija Škodnik (Radlje obDravi), 44:42. Hoby tek na 2,3km, moški: Mario Nemec (SLŠM. Sobota), 7:10; ženske: MajaŠadl (ŠD Vaneča), 9:42.M. J.Iztok Dolamič se je uvrstil medosmerico, Mitja Pečnik pa mednajboljših 16. V dvojicah sta presenetilaDolamič/Pečnik, ki stazasedla drugo mesto, prva favoritaSukič/Kolbl pa tretje.M. U.Kovačič (A-6), tretji pa je bil RokDominko (A-4).Sicer pa je dosegel najhitrejšičas dneva Nemec Stefan Plors, kije v kvalifikacijah zabeležil čas 11,4sekunde, kar je 208 km na uro.Milan JeršeMali nogomet13. krog lige PL: Suhi Vrh – BTCNemčavci 1 : 1, Trnje – Kupšinci3 : 5, Večeslavci – Lissa Dokležovje4 : 3, Meteor – Videm 3 : 1, OldBoys – Bulls Apače 0 : 3. Vrstnired: Suhi Vrh, 34, Old Boys, 25,Videm, 24.16. krog lige TA: Gerlinci – Sotina3 : 2, Bodočnost – Pertoča 3 :7, Veščica 2000 – Inter Dolič 6 :5, Jezero Krašči – Inter Črenšovci2 : 6, Bakovci – Haminovi 3 : 2,Vrstni red: Inter Črenšovci, 34,Veščica 2000, 32, Bakovci, 28.14. krog Asfaltne A-lige: MuraKrog – Slovan 9 : 2, Kerenčičeva– Lipovci 3 : 1, Rakičan – Piko Ropoča15 : 3, Turnišče – Odranci 4: 1, NK 13 – Beltinci 2 : 4. Vrstnired: Mura Krog in Turnišče, po29, Lipovci, 28.16. krog KMN Puconci, skupinaA: Poznanovci – Košarovci 0 :4, Pečarovci – Puževci 6 : 0, Izvir– Vaneča 0 : 0, Breza – Mačkovci11 : 2, Prosečka vas – Strukovci3 : 4, Šalamenci – Otovci 4 : 2.Vrstni red: Breza, 39, Pečarovci,37, Košarovci, 34. Skupina B:Moščanci – Triglav 2 : 0, Dolina– Vidonci 0 : 5, Bodonci – Zenkovci8 : 1, Beznovci – Lemerje 0: 2, Dankovci – Wolf Skakovci 1 :5, Radovci – Vadarci 2 : 1. Vrstnired: Vidonci, 38, Lemerje, 33, Vadarci,31.14. krog MLMN Križevci: Ključarovci– LO-KO 2 : 4, Dama bar– Slaptinci 0 : 7, Frizerstvo Milena– Križevci 1 : 1, MRD – Kalinovjak1 : 4, Habitus Lukavci –Berkovci 2 : 11, Bunčani – Zetorservis Vučja vas 6 : 5. Vrstni red:Berkovci, 35, Slaptinci in LO-KO,po 33.15. krog mednarodne veteranskelige: Grad – G. Senik 6 : 1,Šulinci – Neradnovci 10 : 1, Slovenskaves – All Stars Monošter5 : 1, G. Slaveči – Stanjevci 4 : 5,Tromejnik Oldys – Srebrni breg4 : 0. Vrstni red: Slovenska ves,34, Tromejnik Oldys, 33, All StarsMonošter, 31.19. krog veteranske lige MS:Mladost Pertoča – Čarda 4 : 5,Dokležovje – Cankova 3 : 3, Bakovci– Borejci 12 : 2, Sebeborci– Rakičan 2 : 2. Vrstni red: Bakovci,46, Old Boys (-2), 40, Rakičan,31. (M. J.)

– 7. maj 2009 ŠPORT21KošarkaV prvi finalni tekmi za naslov italijanskegaprvaka so članice Benetks 74 : 62 premagale Taranto.Za zmagovalno ekipo je 7 točkdosegla slovenska reprezentantkaDaliborka Jokić iz Murske Sobote.(T. G.)BiljardNa 4. turnirju pomurske lige, kije bil v Kegl City Planetu v MurskiSoboti, je nastopilo 14 tekmovalcev.Vrstni red: 1. Daniel Tinev(Lipovci), 2. Miha Rihtaršič (MS),3. Sebastijan Kolenko (G. Radgona),4. Dušan Smodiš (MS). Naslednjiturnir bo 31. maja v Kegl CityPlanetu. (M. J.)OdbojkaOŠ Kuzma je na 9. memorialuAntona Pračka gostila ekipe st.deklic iz Hrvaške, Avstrije in Slovaške.V finalni tekmi je OŠ MarkaMarulića iz Sinja z 2 : 1 premagalavrstnice iz Ženavcev/Jennersdorfa.Tretja je bila OŠ Kasarnou iz Bratislave,četrta pa OŠ Kuzma. (T. G.)n o g o m e t Tretjič zapored 2 : 2Športni center Kranj, 300gledalcev, sodnik: Boris Tošeski(Medvode), strelci: 1 : 0Burgar (7), 1 : 1 Vogrinčič (25),2 : 1 Jerkovič (61), 2 : 2 Kovač(71). Rumeni kartoni: Mišić,Kalaković; Bingo.Mura 05: Kamnik, Kulčar, Balažic,Marič, Bingo, Janža (Flisar, 66),Slavic (Kovač, 66), Prettner, Gerenčer,Vogrinčič, Kmetec.Soboške črno-bele je v 23. krogu2. SNL čakalo težavno gostovanje vKranju pri moštvu Triglava, kateregaso letos že premagali na njegovemigrišču s 3 : 1. Tudi takrat je bilzaostanek za Kranjčani štiri točke.Dotlej so oboji v spomladanskemdelu prvenstva osvojili v sedmihtekmah le 13 točk. Za njimi lahkožalujejo predvsem Sobočani, saj nadveh zaporednih domačih tekmahproti Krškemu in Šentjurju nisoNogometPrva tekma polfinala ženskega pokala: Pomurje – Senožeti - VODE 5: 1 (Tibaut 2, Vrabel, Cipot, avtogol Jerine).5. krog pokala MNZ M. Sobota: Tromejnik Goričanka Kalamar – Mura05 1 : 5, Radgona – Serdica Kl. Šinko 0 : 2.Polfinale pokala MNZ Lendava: Dobrovnik – Črenšovci 1 : 3 (Kutoš;Virag, Lackovič, P. Zver), Renkovci – Odranci 1 : 5 (Ritlop; A. Zver 3, Zelko,Žerdin). Finale med Odranci in Črenšovci bo 3. junija. (M. J.)Branka Grosa, ki je odstopil s funkcije predsednika Komisije za ženskenogomet pri NZS, je zamenjal Marko Klinc, ki je vodil tudi ženski nogometniklub Krka iz Novega mesta.Slovenski reprezentant Dare Vršič, član romunskega prvoligaša Politehnicaiz Temišvara, se je s svojim moštvom po zmagi s 4 : 1 nad Dinamomiz Bukurešte uvrstil v finale pokalnega tekmovanja.Boštjan Zemljič, 34-letni obrambni igralec Nafte, po operaciji kolenauspešno okreva in že vadi po posebnem programu. Računa, da bo pripravljenže ob koncu te sezone. (F. B.)Marjan Tompa iz Turnišča je novi predsednik Medobčinskega društvanogometnih sodnikov Lendava. Tako so odločili na izredni volilni skupščini,kjer je dobil 22 glasov, njegov protikandidat Anton Bukovec pa 4.Potrdili so tudi nov 7-članski izvršni odbor.Tekma trenerjev v Pekrah: OZT Maribor – OZT M. Sobota 5 : 9 (Rous 4,Škaper in Balažic po 2, Pugelj). (F. H. M.)Na 14. tradicionalnem prvomajskem turnirju za pokal občine Veržejje imelo presenetljivo največ uspeha Dokležovje. Rezultati: TehnostrojVeržej – Slatina 1 : 0, Slatina – Dokležovje 0 : 0 (6 : 5 po streljanju 11-m),Dokležovje – Tehnostroj Veržej 2 : 0. V tekmi veteranov je mariborski Železničarugnal vrstnike iz Veržeja z 9 : 1 (N. Š.)26. krog 1. SML: Drava – Mura 05 1 : 2 (Bohar, Pavel).26. krog 1. SKL: Drava – Mura 05 0 : 2 (Gruškovnjak).26. krog lige U-14 vzhod: Tehnostroj Veržej – Bistrica 8 : 1, Mura 05 –Radgona 13 : 0, Simer šampion – Nafta 4 : 0.16. krog 1. MNL Lendava: Panonija – Kobilje 3 : 1, Kapca – VeteraniTurnišče 1 : 1, Čentiba – Nedelica 1 : 0, Virs Bistrica – Renkovci 3 : 1. Vrstnired: Čentiba, 38, Virs Bistrica, 36, Renkovci, 28.15. krog 2. MNL Lendava: Olimpija Dolga vas – Žitkovci 1 : 2, Nafta veterani– Mostje 5 : 4, prost Graničar. Vrstni red: Žitkovci, 34, OlimpijaDolga vas, 29, Nafta veterani, 23.17. krog 1. MNL M. Sobota: Bakovci – Hodoš 1 : 1, Goričanka – SerdicaKl. Šinko 4 : 3, Slatina – Radgona 0 : 3, Apače – Cankova 3 : 0, Beltinci– Ljutomer 1 : 1, Dokležovje – Kema Puconci 2 : 2. Vrstni red: Kema Puconci,38, Apače, 36, Hodoš, 32.16. krog 2. MNL M. Sobota: Rotunda – Križevci 2 : 1, Cven – Lipa 1 : 2,Pušča – Bratonci 7 : 1. Vrstni red: Lipa, 31, Pušča, 30, Cven, 28.Z derbija Pomurje – Krka. Melani Nemet (levo) v dvoboju z igralko Krke Polono Govek, trikratnostrelko. Čeprav so igralke Pomurja ob polčasu še vodile (dvakrat je zadela StašaŠpur, enkrat pa Alin Škaper), so na koncu morale priznati premoč gostij. Foto: Nataša Juhnovuspeli vknjižiti vseh treh točk; obakratje bilo 2 : 2.Tokrat pa je bila tekma v Kranjuza Muro 05 tako rekoč zadnji vlakza dodatne kvalifikacije, ki vodijo v1. SNL. Le z zmago ali remijem binamreč še lahko ujeli priključek,medtem ko bi jih poraz zagotovooddaljil od želenega drugega mesta.Domačini so povedli, ko je iz bližinezadel Burgar. Črno-beli so izenačilipo dolgi podaji na rob kazenskegaprostora domačih. Kmetecje podal Vogrinčiču, ki je žogo poslalv desni zgornji kot. Kranjčaniso povedli po strelu s kakih 20 m,žoga je oplazila Binga in ob desnivratnici končala za hrbtom Kamnika.Izenačil je Kovač, ki je iz bližinestreljal v daljši vratarjev kot in žogase je od vratnice odbila v mrežo.Milan Jeršen o g o m e t Brez točk iz CeljaStadion Arena Petrol v Celju,600 gledalcev, sodnik:Matej Jug (Tolmin). Strelca:1 : 0 Biščan (4), 2 : 0 Pečnik(75). Rumeni kartoni: Kačičnik,Pečnik, Močič; Caban.MIK CM Celje: Šeliga, Andjelković,Urbanč, Zavrl, Kačičnik,Gobec (Rep, 84), Korun, Pečnik,Štraus (Travner, 65), Sacripanti,Biščan (Močič, 73).Nafta: Kuzma, Matjašec, Bogdanović(Medved, 46), Ošlaj, Caban,Brezovački, Bukovec, Janković(Gerenčer, 79), Vassiljev,Pekič, Lo Duca (Vinko, 58).Lendavčani, ki so spomladivknjižili vsega eno zmago in triremije, nadaljujejo nizanje porazov.Zdaj imajo pred osmimi Koprčanile še štiri točke naskoka. VCelju so nogometaši Nafte začelikar podjetno in si prek Pekičaže v 11. minuti priigrali izjemnopriložnost, vendar je lendavskinapadalec z glavo s petih metrovzadel Kačičnika in tako izsilille kot. Sicer pa so prevladovaliCeljani. Potem ko so v uvodnihminutah nanizali nekaj polpriložnosti,so v 14. minuti zasluženopovedli. Pečnik je poslal dolgopodajo za lendavsko obrambnovrsto, v kateri je Cabanu spodrsnilo,tako da je Biščan sam stekelproti Kuzmi in ga s prefinjenimstrelom ukanil.Tudi po zadetku so bili boljrazigrani gostitelji, saj je že v naslednjiminuti Sacripanti s 14metrov meril le nekaj centimetrovprevisoko. V nadaljevanjuso gostje vzpostavili ravnotežjein v 22. minuti prišli do novepriložnosti. Janković je domačebranilce že »položil« na tla, toda pristrelu z roba kazenskega prostoraje bil nenatančen. V zadnji nevarnejšiakciji v prvem polčasu je bilSacripanti, ki je prodrl po levi strani,a njegov strel po tleh je bil preslab.Drugi polčas so bolje začeli Lendavčani,ki pa nikakor niso mogliukaniti zadnje celjske vrste in vratarjaŠelige. Akcije so bile vednokončane že pred kazenskim prostoromgostiteljev, ki tako niso imeliposebej težkega dela pri ohranjanjunedotaknjene mreže. Na drugistrani pa so Celjani znali večkratzagroziti gostom iz Prekmurja in v75. minuti so tudi dokončno odločilio zmagovalcu. Gobec je z levestrani izvedel kot, v kazenskemprostoru pa je najvišje skočil Pečnikin matiral gostujočega vratarjaKuzmo.Zadetek je dokončno umiril goste,ki niso več pokazali veliko željepo vsaj znižanju zaostanka, Celjanipa ob zanesljivem vodstvu pravtako niso zaman zapravljali dragocenihmoči. Prav ob koncu je sicerpri gostih enega nevarnejših strelovsprožil še Vassiljev, a je bil tudion nenatančen.Trener Nafte Damir Rob: »Nevem, kaj naj povem. Kaže, da so nasprotnavrata za nas zakleta. Lepšepriložnosti kot jo je imel Lo Duca,ni možno zapraviti. Če ne damo zadetka,ne moremo zmagati.«Trener MIK CM Celje SlavišaStojanovič: »Zmagali smo nekolikotežje kot pove rezultat. Pri rezultatu0 : 0 so imeli gostje tri izjemnepriložnosti, ki jih na našo srečoniso uspeli realizirati.«Feri Horvat M.Pomurska nogometna liga Turnišče presenetilo21. krog: Velika Polana – Grad 0 : 5 (Bernjak, Frumen, S. Kovač, Krpič,Š. Horvat), Šalovci – Roma 1 : 2 (Škalič; D. Kovač, S. Baranja), Tišina– Dobrovnik 1 : 5 (Kuzma; Varga 2, Solarič, Ratko, P. Horvat), AquaIžakovci – ZMG Gančani 0 : 1 (Dravec), Tromejnik Goričanka Kalamar– Rakičan 7 : 1 (Čontala 4, Sukič 2, Gjureč; Škerlak), Petišovci – Turnišče0 : 1 (Milivojev), Bogojina – Hotiza - La Storia 1 : 0 (Sovič).Pari 22. kroga: Grad – Bogojina, Hotiza - La Storia – Petišovci, Turnišče– Tromejnik Goričanka Kalamar, Rakičan – Aqua Ižakovci, ZMGGančani – Tišina, Dobrovnik – Šalovci, Roma – Velika Polana.Petišovci 21 15 3 3 55 : 17 48Tromejnik 21 14 2 5 66 : 29 44Grad 21 12 6 3 51 : 27 42Turnišče 21 11 3 7 43 : 39 36Bogojina 21 10 3 8 36 : 35 33Šalovci 21 9 5 7 30 : 26 32Rakičan 21 9 2 10 37 : 45 29Dobrovnik 21 9 1 11 39 : 40 28Hotiza 21 7 6 8 35 : 32 27V. Polana 21 6 6 9 19 : 36 24Ižakovci 21 5 6 10 28 : 37 21Roma 21 5 3 13 29 : 69 18Gančani 21 4 5 12 19 : 30 17Tišina 21 5 1 15 27 : 52 16NOGOMET1. SNL Telekom Slovenije Gneča na dnu31. krog: MIK CM Celje – Nafta 2 : 0 (1 : 0), Luka Koper – Primorje 1: 0 (1 : 0), Interblock – Rudar 0 : 1 (0 : 1), Hit Gorica – Labod Drava 3 :5 (1 : 4), Maribor – Domžale 2 : 1 (1 : 1).32. krog (včeraj): Nafta – Maribor, Primorje – MIK CM Celje, Rudar– Luka Koper, Domžale – Hit Gorica, Labod Drava – Interblock.Pari 33. kroga: Hit Gorica – Nafta, Rudar – Primorje, Luka Koper –Labod Drava, Interblock – Domžale, Maribor – MIK CM Celje.Maribor 31 16 11 4 61 : 38 59Celje 31 15 8 8 46 : 30 53Rudar 31 15 4 12 40 : 34 49Gorica 31 13 5 13 50 : 51 44Domžale 31 10 12 9 37 : 34 42Interblock 31 11 7 13 45 : 44 40Nafta 31 10 9 12 31 : 43 39Koper 31 8 11 12 33 : 43 35Drava 31 9 5 17 39 : 48 32Primorje 31 6 12 13 29 : 45 302. SNL Olimpija že prvoligaš23. krog: Triglav Gorenjska – Mura 05 2 : 2 (1 : 1), Aluminij – Krško2 : 2 (1 : 1), MU Šentjur – Bela krajina 2 : 1 (2 : 0), Olimpija Ljubljana –Zagorje 9 : 0 (3 : 0), Livar prost.Pari 24. kroga: Mura 05 – Aluminij (nedelja ob 17. uri), Triglav Gorenjska– MU Šentjur, Krško – Olimpija Ljubljana, Zagorje – Livar, prostaBela Krajina.Olimpija 22 15 5 2 57 : 16 50Aluminij 22 11 4 7 52 : 37 37Triglav 22 10 7 5 39 : 31 37Mura 05 22 8 9 5 49 : 36 33Krško 23 7 9 7 36 : 39 30Šentjur 23 7 8 8 29 : 42 29Livar 22 6 9 7 27 : 33 27B. krajina 23 5 7 11 23 : 36 22Bonifika 18 5 3 10 32 : 30 18Zagorje 23 2 7 14 16 : 60 133. SNL vzhod Še večji naskok Dravinje22. krog: Čarda – Stojnci 0 : 0, Odranci – Tehnostroj Veržej 1 : 0,Koroška Dravograd – Črenšovci 3 : 1, Kovinar Štore – Paloma 1 : 1,Mons Claudius – Malečnik 2 : 2, Šmartno ob Paki – Trgovine Jager 7 :1, Simer šampion – Dravinja Kostroj 0 : 2. Pari 23. kroga: Črenšovci– Simer šampion, Paloma – Čarda, Tehnostroj Veržej – Malečnik,Trgovina Jager – Odranci, Koroška Dravograd – Mons Claudius, DravinjaKostroj – Kovinar Štore, Stojnci – Šmartno ob Paki.Brez zadetkaIgrišče v Martjancih, 250 gledalcev, sodnik: Tomislav Horvat (LJ). Rumenikartoni: Flisar, Botjak, Atanasov, Cotter; Topolovec, Golob, Kokot.Čarda: Špilak, Flisar, Gjergjek, V. Horvat, Botjak, Kerčmar, Legenič(Puhan, 72), Grabar (Cotter, 82), U. Recek (Berden, 73), Atanasov,Banfi.Odločeno že na začetkuIgrišče v Odrancih, 410 gledalcev, sodnik: Drago Klinc (Ptuj), strelec:Zelko (17). Rumeni kartoni:Vogrinčič, Grah. Odranci: Ščančar, Jerebic,Krauthaker, Erjavec, Radikovič (A. Zver, 79), Balažic (J. Borovič,55), Zelko, A. Kerec, Škafar, Žerdin, D. Horvat. Tehnostroj Veržej: M.Gönc, Baler, Osterc, Živič (Kaučič, 54), Vinkovič, Hodnik (Rihtarič,86), Grah, Vogrinčič, Karnet (Sunčič, 73), Buzeti, Vaš.Klonili v finišuIgrišče v Dravogradu, 250 gledalcev, sodnik: Želimirko Pavlovič (Krško),strelci: 1 : 0 (Kardoš, 42), 1 : 1 P. Zver (54), 2 : 1 Zamernik (73),3 : 1 Zamernik (86). Rumeni kartoni: Oškovnik, Plimon, Čavnik, Kus;T. Horvat, M. Ivanič, Vinko, P. Zver, Lackovič. Rdeča kartona: Kus (83),Čavnik (85). Črenšovci: Pečelin, R. Horvat, J. Gönc, T. Horvat, Kustec,P. Zver, Vinko, Maučec, M. Ivanič, Lackovič, Krajnc.Dravinja 22 19 1 2 56 : 9 58Kovinar 22 14 4 4 42 : 25 46Dravograd 22 14 2 6 49 : 26 44Odranci 22 12 5 5 37 : 22 41Šmartno 22 12 3 7 58 : 47 39Malečnik 22 10 4 8 41 : 37 34Stojnci 22 9 4 9 42 : 37 31S. šampion 22 9 3 10 33 : 40 30Veržej 22 7 6 9 35 : 37 27Claudius 22 6 1 15 26 : 53 19Čarda 22 4 6 12 30 : 44 18Črenšovci 22 3 9 10 25 : 42 18Paloma 22 5 3 14 24 : 47 18T. Jager 22 3 3 16 27 : 59 121. ŽNL Krka nezadržna17. krog: Pomurje – Krka 3 : 6 (3 : 2), Slovenj Gradec – Senožeti -VODE 4 : 0 )1 : 0), Ptuj – Maribor 1 : 6 (1 : 2), Rudar Škale – Dornava 5: 0 (3 : 0). Pari 18. kroga: Pomurje – Slovenj Gradec, Senožeti - VODE– Krka, Dornava – Maribor, Ptuj – Rudar Škale.Krka 17 16 1 0 127 : 13 49Sl. Gradec 16 11 1 4 75 : 25 34Maribor 17 9 2 6 68 : 47 29Senožeti 17 9 1 7 45 : 32 28Pomurje 16 9 0 7 98 : 39 27Rudar 17 6 3 8 23 : 45 21Ptuj 17 3 0 14 14 : 101 9Dornava 17 0 0 17 6 : 154 0

227. maj 2009 –Z gumpiči se učimo tujih jezikovSteklenicaSteklenice imamo za shranjevanje pijač, sokov,vode, vina ... Običajno so steklene, lahko pa so iz plastike,keramike ali kakšnih drugih materialov, ki somanj lomljivi kot steklo. Steklenice so raznih oblik inbarv, imajo pa odebeljen trup in tanek vrat, da tekočinane izteče, pa poskrbi zamašek. V steklenico lahkodamo sporočilo in ga pošljemo po morju. Njihove sodobnesorodnice so tetrapaki, plastenke in pločevinke.Gumpiči svarijo, da ni dobro hoditi ob ustju steklenice,kajti če padeš noter, težko prideš ven.Prevode besed pripravljajo učitelji tujih jezikovz Ljudske univerze Murska Sobota, za esperantoskrbi Jovan Mirkovič, gumpiče pa ilustrira mag.Marjan Vaupotič. Izgovorjavi lahko prisluhnetena Murskem valu v oddaji Mali radio, ki je nasporedu vsak četrtek od 18. do 19. ure.SkrivnostiLe redke stvari ostanejo skrivnosti. Tiste praveskrivnosti, ki jih ne bi povedal nikomur, čepravto globoko v sebi hočeš. Kričiš po tem, dabi nekomu povedal. Ampak enostavno ne moreš,ker ne veš, kakšen bo odziv na vse skupajin te je strah vsega ...In potem jih vseeno zaupaš ... Zaupaš jih vetru,ki piha, in dežnim kapljicam, ki polzijo pooknu, skozi katerega gledaš v svet, ki ga mordatudi kmalu ne bo več ... in navsezadnje jih zaupašprijatelju, ki ga ni več in ga niti ne bo.Ležiš na mokri travi in gledaš v zvezdnatonebo. Skrivnosti poveš tiho, a hkrati tudi dovoljglasno, da dosežejo prijatelja, ki je tam dalečgori. On jih ne bo nikoli izdal.To čutiš in veš. Nikoli te ne bo obsojal zaradičesa in ne bo povedal skrivnosti naslednjemuprijatelju. Obdržal jih bo le zase in bo bolj tihood najbolj tihe črne noči. Želja po takem prijateljuje lahko največja želja.Morda je celo nekaj posebnega, če imaš takegaprijatelja. Ampak ta prijatelj tudi nikoli nebo kot tisti, ki ga ni. Morda bo nekoč vse tvojeskrivnosti zaupal drugi osebi ... Prijatelj, ki gani, jih ne bo izdal.Marina Benkovič, 9. r., OŠ BogojinaZasadili so drevoZ motom Le eno zemljo imamo je Zavod za turizemin šport Radenci 22. aprila v vrtcu Radenskimehurčki v Radencih zaznamoval svetovni dan Zemlje.Po kulturnem programu in nagovorih, kjer sopoudarili pomen naše zemlje, njene enkratnosti inranljivosti ter spregovorili o pomanjkanju in neoporečnostipitne vode in suše na eni ter vse pogostejšihvelikih poplavah na drugi strani ter o hudihneurjih so predstavniki občine, zavodov in gospodarskihdružb ter najmlajših iz vrtca simboličnoposadili pet javorjev, dreves krajinsko-ekološkegapomena, ki so svojevrstno ogledalo varstva narave.Dani MaukoBesede poišči v mreži.PALICA, SVEČA, MEČ, OMARA, STOL, VAZA, KOLAngleški jezik: bottle (batl)Nemški jezik: Die Flasche (di flaše)Madžarski jezik: üveg (üveg)Španski jezik: Botella (botelja)Italijanski jezik: il bicchiere (il bikjere)Francoski jezik: bouteille (butej)Esperanto: botelo (botelo)Prispevke, komentarje in menjao vsebinah pošiljajte po elektronskipošti na naslov nana.rr@vestnik.si (fotografije, ki jih pošljete,naj obsegajo 1 MB podatkov)ali po pošti: Vestnik, zastran Barve otroštva, Ulica arh.Novaka 13, 9000 Murska Sobota.S. P. in A. P.Foto: D. M.Pesmice zaporedneotrokeNaša mala Micka Pickataka je, vam povem.Ko iz šole prileti,se v avto usede intakoj v službo odfrči.Mamica za njo kriči,ker prižgala ni luči.Dim za avtom se vali,Micka v megli se zgubi.Očka za glavo se drži,ker za Micko Pickopomoči več ni.Maša, Staš, Tilen,4. razred,OŠ M. Kranjca V. PolanaČe človek hočepreveč imetiKo je sin opazil, da ne more iz hiše, je pobesnel.Potem so se začeli tresti temelji in sin seje kar razpočil. Kar odletel je iz hiše. Ko je padel,ga je zapustila čarovnija in vse je bilo kotprej.Deček se je moral zadovoljiti z majhnim. Koje zagledal vse tiste uboge, se je kar zjokal. Vsiso stekli k njemu in mu ponujali denar, malico,pijačo ali zavetje. Deček je vse zavrnil in se odpravildomov.Ko je prišel domov, so mu vsi njegovi prijateljipomagali postaviti hišo. In potem je živelsrečno do konca svojih dni.Nika Poredoš, 4. razred,OŠ ŠalovciDan zemlje v dvojezičnemvrtcu ProsenjakovciOb letošnjem dnevu Zemljev Sloveniji potekajo številneakcije urejanja okolja, ki jih tedni izvajajo različna društva,šole, vrtci, krajevne skupnostiitd. Posebno pozornost namenjajourejanju neposrednegaokolja, kjer živijo.Tudi v našem dvojezičnem vrtcuv Prosenjakovcih smo se pridružilitej akciji, saj smo ekološkozelo ozaveščeni. Počistili smo okoliconašega vrtca, celo šolsko letosmo zbirali plastenke, na dan Zemljepa smo zasadili deset drevesna našem igrišču.Preden smo drevesa zasadili,smo se z otroki pogovorili, kaj »danZemlje« sploh pomeni in kako lahkotudi sami prispevamo k temu,da bo naš planet lepši, čistejši in bivanjena njem boljše. Zmenili smose, da bomo okoli vrtca zasadili nekajdreves, ki nam bodo delala sencov veliki vročini. Da pa bomodrevesa lahko zasadili, smo se na totemeljito pripravili. Preoblekli smose v stara oblačila, si obuli škornjein si skupaj ogledali mesta, kamorbi drevesa lahko zasadili.Kuhali smokorenčkovomarmeladoV Vrtcu Mala Nedelja so se otroci s svojimi vzgojiteljicami lotiliprav posebno zanimive sladke naloge. Odločili so se, da bodoskuhali korenčkovo marmelado, in to na dan zdravja, 7. aprila.Sodelovali so otroci iz vseh treh skupin, od najmlajših do najstarejših,in vsak se je lotil dela po svojih najboljših močeh.Otroci so bili zelo aktivni pri strganju, čiščenju in rezanju korenčka,tako da je kupček v loncu kar lepo rasel. Potem so korenček kuhaliin dodali še druge sestavine: med, rozine, sladkor, vanilin sladkor,limone in cimet. Vse skupaj so na drobno zmleli, še malo pokuhali ins tem napolnili manjše steklene kozarčke.Najtežje je bilo pričakovanje, kdaj se bo marmelada ohladila, da jobodo lahko poskusili. Otroci so bili navdušeni. Kdo pa ni, ko prvičskuha svojo marmelado. Korenčkovo marmelado so opremili še z etiketamiin napisom, ki so ga oblikovali otroci sami. Uporabili pa so jokot darilca ob srečanju babic in dedkov v vrtcu, ki so bili nad marmeladonavdušeni. Še posebno, ker so jo skuhali njihovi vnučki.A. N. R. R.Foto: T. V.Foto: Ksenija KolarRavno ko smo se pripravljali nadelo, nam je hišnik Roman pripeljalveliko drevo, ki se mu pravi »tulipanovec«.Drevo nam je podarilnaš zavod. Ker to drevo potrebujeveliko jamo, nam je hišnik pomagalpri izkopu zemlje, mi pa smo se potrudili,da smo tulipanovec dali vjamo, ga zasuli z zemljo ter zalili, dabo hitreje rasel.Da pa bi imeli na igrišču čim večsence, smo poskrbeli tudi sami. Žepred petimi tedni smo dali v vodovrbove veje, ki so v tem času pognaledolge korenine. Z otroki smo posadilitudi vrbe, in to prav tam, kjerželimo, da bi imeli čim lepšo senco.Ko smo drevesa posadili, smojih zalili z vodo, to pa smo načrpalilastnoročno iz 73-letnega studenca,ki ga imamo na našem dvorišču. Vsiotroci so dobili svojo majhno vedro,s katerim so pridno nosili vododo zasajenih dreves. Z otroki smose zmenili, da bomo drevesa vsakodnevnozalivali, saj le tako lahko pričakujemo,da bomo čez nekaj let sedelipod njihovo senco dreves.Vzgojiteljici Bernarda KorošaPantović in Tea Varga

– 7. maj 2009 23KnjigoberKarl Marx,Ernst Bloch,Mario Rossi,BožidarDebenjakO spremembi sveta:Pomen Marxovih tez o FeuerbachuZaložba SophiaDelo vsebuje interpretacije oz. razdelave Marxovih tez o Feuerbachuiz leta 1845, avtorjev Ernsta Blocha iz leta 1959, Maria Rossija iz 1960.in 1963. ter Božidarja Debenjaka iz leta 1987. Zakaj legendarnih enajstFeuerbachovih tez spet postaja aktualnih za branje? Odgovor daje uvodnabeseda, kjer Božidar Debenjak zapiše: »Kriza ameriških in svetovnihfinanc, ki jo je sprožilo »razpočenje nepremičninskega balona«, prinašapač konec vampirskih metod kapitalizma, ko se z denarjem brez resničnegakritja (dolarji kot »papirnatim zlatom«) različni fondi kot kobilicespravljajo na evropska in druga podjetja, tam v prej normalnih podjetjih»odracionalizirajo« delavce in obžrto substanco prodajo naprej. Dolarže dolgo nima več zlate podlage; zdaj pa nima niti več solidnega zaledjazdrave ameriške ekonomije. Prihaja torej ura resnice.« Filozofija za sladokusce,zanimiva tako za tiste, ki se hočejo na novo seznaniti s tezamio Feuerbachu, še bolj pa za tiste s predznanjem iz marksizma.T. M.GlasbosluhMarley & MeOriginal Motion PictureSoundtrackLakeshore Records, 2008Glasbena podlaga za filmsko uspešnicoMarley in jaz je sestavljena izdveh projektov. Na prvem je samo instrumentalna glasba, na drugempa so zbrane posamezne pesmi različnih izvajalcev. Avtor prvega projektaje Theodore Shapiro, ameriški skladatelj, ki je ustvaril filmskoglasbo za več znanih filmov, kot so Stari, rad te imam, Tropski vihar,Vrag nosi Prado in Starsky & Hutch. Tokrat se je še posebej potrudilin napisal 24 precej emocionalnih skladb, pri katerih včasih presenetijonenadni »vdori« džeza, rocka in svinga. Seveda bo imela glasba stega albuma pravo povezavo s tistim poslušalcem, ki si je film že ogledal,medtem ko bi tisti, ki filma (še) ni videl, lahko ostal le na pol potido njenega razumevanja.Najbolj značilne skladbe, ki povežejo glasbo z likom psa Marleya izfilma so začetna Parents Of Two, Two Year Montage in seveda zadnjaMarley & Me. »Soundtrack« s pesmimi posameznih izvajalcev bi lahkopresenetil tudi tiste, ki si filma niso ogledali ali jim ni bil všeč. Nanjem namreč najdemo precej znanih komadov, kot so Shiny HappyPeople – REM, Rather Be in Lucky Man – Verve, Only Wanna Be WithYou – Hootie & The Blowfish, One Love – Bob Marley in Cantaloop –Us3. Se pa vmes skrivajo tudi neznani »biseri«, kot je odlična (samo)ironična skladba Rockin' The Suburbs v izvedbi Bena Foldsa ali BobThe Builder iz znane angloameriške televizijske oddaje. Za celovitoglasbeno podobo si je najbolje priskrbeti oba albuma.T. K.FilmogledWatchmenVaruhiVB, ZDA, Kanada, 2009Režija: Zack SnyderIgrajo: Patrick Wilson, JackieEarle Haley, Malin Akerman, Billy Crudup, Matthew Goode,Jeffrey Dean Morgan, Stephen McHattieŽanr: akcijska domišljijska pustolovščinaČeprav pri oboževalcih stripovskega izvirnika filmska verzija vzbujapomisleke, so Varuhi presežek, ki je vreden ogleda – tako vizualnokot vsebinsko. Pri prvem delu je treba povedati, da gre za klanje,ki gledalcem, ki niso vajeni brutalnih filmov, ne bo všeč, vsebina pagre definitivno dlje od pričakovanih dobronamernih superjunakov,ki se borijo proti kriminalu, kot bi utegnil pomisliti kdo, ki ni prebralstripa. Junaki so v filmu uporabljeni le kot kulisa za razpravo o stereotipihpotrošniške družbe in človeški naravi. Vizualno se drži režiserdokaj dosledno stripovskega izvirnika, medtem ko v vsebinskem pogleduvčasih zaide. Zaradi časovne omejitve so izpuščeni tudi mnogiprizori, vendar se že pripravlja »directors cut«, ki bo vseboval tudi te.Zgodba se začne z umorom člana »zlate generacije« superjunakov, napoti po sledeh zločina pa se nato gledalec sreča s številnimi akcijskimiprizori in resnimi vprašanji. V Star Maxu.Na str. 31 najdete nagradni kupon, s katerim si lahko prislužitedve vstopnici za Star Max.T. M.Suzana ZekovičLanskoletna prvaspremljevalka misšporta letos naMiss UniverseBo letos stopila stopničko višje?Suzana želi nadaljevati izobraževanje v domačem okolju, insicer študirati fizioterapijo, zanima pa jo tudi kariera fotomodelaoz. manekenke. Na njeni poti jo najbolj podpiratadružina in partner Edvard Starešinič, ki je tudi njen osebnitrener, ki skrbi za treninge in prehrano. Foto: N. J.Suzano Zekovič, dijakinjosrednje zdravstvene šole izMurske Sobote, marsikdo poznaže od lani, ko je bila izbranaza prvo spremljevalkomis športa. Tudi lanskoletniuspeh je bil razlog, da se je letosodločila, da se poteguje šeza naslov Miss Universe 2009.Suzana se že tri leta ukvarja sfitnesom, prej pa je devet letaktivno trenirala karate.Kot je zapisano na uradni straniMiss Universe Slovenije, veljaMiss Universe za eno izmed najprestižnejšihin najbolj cenjenihlepotnih izborov z najdaljšo tradicijo,saj njegovi začetki segajov petdeseta leta. Lastnika licencetekmovanja sta ameriški mogotecDonald J. Trump in televizijskahiša NBC.Pod njihovo okrilje sodita tuditekmovanji Miss USA in MissTenn USA. Prva nosilka nazivamiss Universe je bila izbrana leta1952, in sicer je šlo za 17-letnopredstavnico Finske.Od leta 2005, ko se je aktualnamiss Unverse, Kanadčanka NatalijaGlebova, javno testirala zaHIV/AIDS, to stori vsaka aktualnanosilka naziva in s tem spodbujamlade, naj storijo enako, sajje boj proti tej bolezni eno odosrednjih poslanstev Miss Universe.Medtem, ko je nekoč medkandidatkami, ki so se prijavljalena tekmovanje, večina imela ambicijev manekenski ali igralskikarieri, pa imajo danes kandidatkeželjo po višji izobrazbi, delu vpolitiki, gospodarstvu in sodelovanjuv dobrodelnih organizacijah.Dosedanje zmagovalke prestižneganaslova naj bi stopilev različne vode, kot so politika,pravo, medicina, poslovni svet,finance, genetske raziskav, televizija,moda, mediji, film itd.Pravila velevajo, da se lahko prijavijokandidatke, državljankeRepublike Slovenije, stare od 18.do 27. let. Za letošnji izbor MissUniverse se je prijavilo 126 deklet,od tega se jih je samo šestnajstuvrstilo v finale. Prvi predizborje potekal že februarja, kosta bila predstavitev v kopalkahin dnevnih oblačilih ter pogovorz žirijo. V drugi predizbor seje uvrstilo 42 deklet, kjer je spetpotekala predstavitev v kopalkah,večernih oblačilih in bil pogovors šestčlansko žirijo. Že odtorka so dekleta nastanjena v hoteluv Ljubljani, kjer potekajo intenzivnepriprave na sobotni finale.Večerno obleko, v kateri sebo Suzana predstavila v finalu, jesešila Rika Zadravec s Ptuja. Zmagovalkase bo uvrstila na glavniizbor, ki bo na Bahamih, nagradipa bosta tudi trimesečno šolanjena filmski akademiji v New Yorkuin potovanje v Grčijo. Čepravbo imela zadnjo besedo o zmagovalkistrokovna žirija, lahko kandidatkeocenite na uradni straniMiss Universe in na strani Obrazi.si.Finalni izbor si bo možnoogledati v soboto na Pop TV.T. M.FestivalmladihPomurjaDijaki Gimnazije MurskaSobota v sodelovanju z dijakiEkonomske šole Murska Sobotater Mladinskim informativnimin kulturnim klubomMurska Sobota (MIKK) že tretjičzapored organizirajo Festivalmladih Pomurja, ki bo vpetek, 8. maja, v Murski Soboti.Čez dan se bodo zvrstile številneaktivnosti in delavnice, katerihse bo udeležila večina pomurskihdijakov. Zvečer bodokoncerta skupine 8 (eight) inEda Maajke ter zabava z DJ Musicerror kolektivom. Dijakibodo ta šolski dan v nasprotjus klasičnim poukom preživelina odprt in sproščen način.Poleg dijakov gimnazije in ekonomskešole bodo na festivalskihaktivnostih sodelovali še Srednjazdravstvena šola Murska Sobota,SPTŠ Murska Sobota, DSŠ Lendava,Biotehniška šola Rakičan terSrednja šola za gostinstvo in turizemRadenci. Na sporedu bo skupno22 aktivnosti, od tega devetšportnih tekmovanj in 13 izobraževalno-zabavnihdelavnic. Zvečerob 21. uri bosta na grajskem dvoriščukoncert s skupino 8 (eight) innastop priznanega raperja Eda Maajke.Festival se bo končal z zabavo,na kateri bo glasbo vrtel kolektivDJ-ev ekipe Music error. Cenavstopnice v predprodaji je zgolj2,5 evra in na dan koncerta petevrov. Organizatorji festivala želijoz aktivnostmi doseči, da se dijakinaučijo in družijo ne le v smisluklasičnega, temveč tudi bolj odprtegain sproščenega tipa pouka.Mito Mijetan Voldel 58Toda kako priti iz tega kroga, sem se spraševal, medtem ko sem seopotekaje zatekel v obcestno počivališče, postajal sem vedno bolj zadet.Sedel sem za zamaščen točilni pult in naročil viski, čeprav ga nisem maral,kocke ledu so se topile v rjavi brozgi, jaz pa sem na televiziji zagledalnjo. Vedel sem, da uporablja trivremenski taft, vedel sem … saj to ne morebiti res, življenje se vrti v krogu. Hotel sem pobegniti iz gostilne, na da biplačal, toda neka notranja sila mi je velevala, da to ni prav, zato sem položilkovanec, stekel ven in na ves glas zavpil: »Neeeeee!!!« Zakaj se naenkratspomnim vsega, kar se je zgodilo, in zakaj sem spet na začetni točki tezgodbe? Kolikokrat sem že prehodil to zgodbo, ne da bi se tega zavedal.Le s težavo sem si postavljal ta vprašanja, saj me je neka notranja sila pritem onemogočala, kot da bi hotela, da si jih ne bi. Spet mi je ustavil romunskitovornjakar in naenkrat mi je zazvonil telefon. Bila je neznana številka,toda slutil sem, da je Bandi. »Halo?« Na drugi strani dolgo časa nibilo odgovora, toda slišal sem rahlo škripanje – kot vrata, ki začnejo klicatipo WD-ju. »Igor, Bandi tukaj,« je končno prišel znani odgovor. »Toda kakoje to mogoče, saj ti … saj ti si vendar mrtev.« Zakaj se ravno meni dogajato, sem pomislil, mar nisem v življenju že zadosti pretrpel? »Nisem mrtev,Igor. Ker se že dolga leta sprašuješ o smislu življenja, sem se odločil, da tirazkrijem delček in tako tvojemu življenju res podelim višje poslanstvo. Ničod tvoje zgodbe ni res. Vse to je le matrica, tako kot v tistem filmu, ki si gagledal, saj se spomniš. Delam za pomursko korporacijo Stonehead. Predleti so po ustanovitvi pokrajin v Sloveniji v Pomurski pokrajini legaliziralikonopljo in Pomurje so čez noč prerasli coffe shopi, tradicionalne poljedelskekulture pa so nadomestili visoki zeleni nasadi. Pri tem se je najboljznašlo podjetje Stonehead, ki je tako rekoč monopolist na tem področju.Ves svoj dobiček je podjetje vlagalo v tehnološki razvoj in tako po ideji, kiso jo dobili v filmu, so vsem brezposelnim Pomurcem odvzeli človekovepravice ter jih vpregli v matrico, ki se vrti v vaših glavah. V trenutku, ko si torejzačel misliti to zgodbo, so te omamili in te vpregli v matrico, in medtemko ti sanjaš, da živiš to režirano zgodbo, je tvoje telo v nezavesti na farmiNemščak, kjer iz njega pridobivajo energijo za proizvodnjo posebne vrste»trave«. Tako smo Pomurci rešili problem brezposelnosti, pa še po BDP-juse uvrščamo v svetovni vrh. Potekajo celo razprave o odcepitvi od konzervativne– žabarske Slovenije. In zakaj ti ponujam izhod iz matrice?«

24 dobro je vedetiPrometni kotičekHoja pešcevPešci praviloma ne smejo hoditi po vozišču. Če zanje res ni drugemožnosti, smejo uporabljati vozišče, in to zelo previdno ter obskrajnem robu vozišča, da ne ovirajo prometa, ter po levi strani,gledano v smeri hoje. Hoja po levi je za pešca varnejša, saj lahkoopazuje vožnjo nasproti vozečih vozil in se ob nevarnosti lahkopravočasno umakne brezvestnim ali neprevidnim voznikom tudi vjarek, če je potrebno, bistvo je, izogniti se nesreči. Pri hoji po cestimorajo hoditi pešci drug za drugim, nikakor pa ne vzporedno.Pešec, ki želi prečkati cesto, mora to storiti po prehodu za pešce.Pred prečkanjem prehoda za pešce se mora najprej prepričati,ali to lahko varno stori, šele nato prečka cesto po najkrajši poti. Vpraksi večkrat vidimo, da pešci prečkajo cesto po prehodu, kot daso sami na cesti, na prehod stopijo, ne da bi se prepričali o stanju nacesti. Vedeti moramo, da smo za svojo varnost najprej dolžni poskrbetisami, čeprav imamo na prehodu zakonsko prednost predvozniki. Nekateri se med prečkanjem celo sprehajajo, kot da so na»korzu«. Na prehodu se celo ustavijo in se pogovarjajo s sogovornikom,se obrnejo in se vračajo nazaj na pločnik. Absolutne varnostini, zato zanjo poskrbimo sami:- ne stopajmo na prehod, če se nam približuje vozilo z veliko hitrostjo,- zunaj naselja prečkamo cesto na ravnem – preglednem delu ceste,da nas vozniki pravočasno opazijo,- če je dolga kolona vozil in prehod ni semaforiziran, sme pešec zdvignjeno roko »ustaviti« vozila, na prehod stopi šele, ko vozilaustavijo,- med hojo po cesti zunaj naselja (cesta zajema tudi pločnik, bankino,koritnico, makadamski pas ob vozišču itd.), ponoči in obzmanjšani vidljivosti morajo pešci na vidnem – izpostavljenemmestu nositi kresničko ali drugo odsevno telo, otroci jo morajonositi tudi v naselju, po zakonu moramo zunaj naselja nositi kresničkov desni roki in hoditi po levi strani,- otroci, ki obiskujejo vrtec (v spremstvu), malo šolo in prvi razredosnovne šole, morajo nositi okrog vratu privezano rumenorutico,- organizirana kolona pešcev (vojaki, pohodniki, šolska kolonaotrok ...) mora biti ponoči opremljena spredaj z belo, zadaj z rdečolučjo in hoditi po desni strani ceste.Po desnem robu vozišča, gledano v smeri gibanja, lahko potiskamokolo, motorno kolo, ročni voziček, po tej strani se premikatapešec z vozičkom za slabotne ali organizirana kolona pešcev.Potiskamo tako, da je kolo na notranji strani ceste – na peščevilevi strani.Rolke, kotalke, skiro in druga »moderna prevozna sredstva« nesmejo ne cesto ne na pločnik. Njihova uporaba je dovoljena le naposebnih za njih urejenih ter prirejenih napravah in mestih. TorejPOZOR, za tako nesrečo na cesti boste verjetno vsaj sokrivec.Srečno vožnjo vam želim!Štefan ŽibrikAlergija zaradiarašidovAlergije in ambrozijaLjudi z alergijami je vsakoleto več. Po predvidevanjihalergologov naj bi imela doleta 2020 tovrstne težave žepolovica svetovnega prebivalstva.Napovedi temeljijo nadveh pomembnih dejstvih:verjetnost, da se bo alergijarazvila pri otroku alergičnihstaršev je kar 70-odstotna;prav tako pa je znanih več kotRAZPORED PREDAVANJ V MAJU 2009 – ALERGIJE IN AMBROZIJA1. Sreda, 6. 5. 2009, ob 19.00 - Klub PAC, Lendavska ul. 5 a, Murska Sobota2. Petek, 8. 5. 2009, ob 19.00 - Hotel Elizabeta, Mlinska ul. 5, Lendava3. Ponedeljek, 11. 5. 2009, ob 19.00 - Hotel Jeruzalem, Glavni trg 5, Ljutomer4. Sreda, 13. 5. 2009, ob 19.00 - Občina Črenšovci, Ul. Prekmurske čete 20, Črenšovci5. Petek, 15. 5. 2009, ob 19.00 - Dom starejših občanov G. Radgona, Trate 40, Gornja Radgona6. Ponedeljek, 18. 5. 2009, ob 19.00 - Gasilski dom Beltinci, Ul. Št. Kovača 5, Beltinci7. Torek, 19. 5. 2009, ob 19.00 - Kulturna dvorana Puconci, Puconci 79, Puconci8. Četrtek, 21. 5. 2009, ob 19.00 - Občina Turnišče, Ul. Št. Kovača 73, Turnišče9. Petek, 22. 5. 2009, ob 19.00 - Dom Matije Gubca, Ul. Bratka Krefta, Sv. Jurij ob Ščavnici10. Ponedeljek, 25. 5. 2009, ob 19.00 - Občina Dobrovnik, Dobrovnik 297, DobrovnikVljudno vabljeni!razkrivajo zdravilne skrivnostiKaj lahko storimo za čebele?– Vzgajamo čebelam prijazne trate, z raznolikimicvetnicami, ki cvetijo ob različnem času.– Kosimo mozaično: ne pokosimo vseh travnikovna nekem območju naenkrat, temveč kosimo tako,tako da vedno ostane nekaj cvetočih površin.– Pustimo, da otava zacveti v polnem cvetju, šelepotem kosimo.– Trate ob cestah in avtocestah in parkih ter drugihzelenih površinah pustimo cveteti in jih kosimošele po končanem cvetenju.20.000 različnih snovi, ki povzročajoalergijo.Kaj je alergija, kaj se dogajamed alergijskim procesom, kakšneso posledice in, seveda, kajstoriti, ko ugotovimo, da smoalergični – to so vprašanja, na katerabomo poiskali odgovor natokratnem predavanju. Prav takobomo besedo namenili zdravilom,ki se uporabljajo ob alergijah,in poudarili, na kakšen načinjih je treba uporabljati.Nevarnost iz narave, ki namv zadnjem času vse bolj grozi, jeprav gotovo ambrozija. Opozorilibomo na nevarnost, ki nam jo zaradiizrazitega alergogenega delovanjaprinaša ta agresivni plevel.Hitrost širjenja rastline je od šestdo 20 kilometrov na leto, zato jeskrajni čas, da s pravočasnimi inustreznimi ukrepi preprečimonjegovo splošno razširjenost. Stem pa zelo zmanjšamo tveganjeza razvoj alergije. Kako prepoznamoambrozijo, kje raste, kakšna jenjena alergenost in kaj lahko samistorimo za svoje zdravje? Tudina ta vprašanja bomo odgovorili!Vprašanj je veliko. Odgovorena nekatera izmed njih pa bosteprav gotovo dobili na tokratnempredavanju. Pridružite se nam torejzvečer, ko bomo pripotovali vvašo bližino!Miranda Koren, mag. farm.– Ohranimo naravne travnike ob rekah.– Omejujemo uporabo pesticidov in zahtevamood politikov, da uvedejo določene omejitve in izvajajostrog nadzor nad uporabo pesticidov.– Na področju izobraževanja spodbujamo otrokein šolske delavce, da v šolskem okolišu gojijo čebelamprijazen travnik s pestrostjo cvetnic, ki ga kosijošele po končanem cvetenju, in tako poskrbijo, daimajo žuželke svoj življenjski prostor.Na kajmoramo bitipozorni pripeki na žaru?7. maj 2009 –Regresza letni dopustKo delavec pridobi pravicodo letnega dopusta, je upravičendo izplačila regresa. Ni pomembno,kdaj in pri kateremdelodajalcu bo letni dopust izrabil(če v istem letu menja večzaposlitev). Je pa v koledarskemletu upravičen do enegaregresa za letni dopust.Na podlagi zakona se regresizplača v višina najmanj minimalneplače, v kolektivnih pogodbahse lahko uredi drugačnavišina, ki presega ureditevv zakonu. Izplačati ga je trebanajkasneje do 1. julija tekočegaleta, to pomeni, da se mora izplačatinajkasneje do vključno30. junija tekočega leta. Če se vkolektivni pogodbi na ravni dejavnostito posebej določi, imajonelikvidni delodajalci možnost,da regres za letni dopustizplačajo najkasneje do 1. novembra,kar pomeni do vključno30. oktobra tekočega leta.Če delavec med koledarskimletom sklene pogodbo ozaposlitvi z drugim delodajalcem,mu je vsak delodajalecdolžan zagotoviti izrabo sorazmernegadela dopusta gledena trajanje zaposlitve delavcapri posameznem delodajalcuv tekočem koledarskem letu,razen če se delavec in delodajalecdogovorita drugače.Enkrat nateden boditevegetarijanecAli ste vedeli, da je za pridelavosamo enega zrezka potrebnih500 litrov vode? Ali da povprečenFrancoz na leto pojeveč kot 100 kilogramov rdečegamesa? Zakaj se ne bi sem tertja raje odločili za zelenjavnolazanjo ali polnozrnata žita?Veliko staršev sledi smernicam o alergijah in svojim nadebudnežemdo njihovega drugega ali tretjega leta starosti ne daje hrane, vkateri se skrivajo alergeni, med katere spadajo tudi jajca in arašidi.Toda zdaj si lahko starši vsaj zaradi alergij oddahnejo. Ameriška pediatričnaakademija je pred nedavnim objavila poročilo o povezavimed dojenčkovo starostjo in možnostjo pojava alergij.Drži, da dojenčki do dopolnjenega šestega meseca ne smejo jestinetekoče hrane. Toda ni dokazov, s katerimi bi lahko potrdili, daveč kot šestmesečno odlašanje s hrano, ki vsebuje alergene, zmanjšujemožnost pojava alergij. »Kot kaže, starost na to nima vpliva,«pravi dr. Todd Green. Njegova študija odkriva, da so se pri majhnihotrocih, alergičnih na arašide, prve reakcije pojavile pri starosti približno14 mesecev.Kaj lahko storite? Pediatra vprašajte, pri kateri starosti sme otrokjesti arašide in kako ugotovite, ali je nanje alergičen. Dojenčki vamtudi ne morejo povedati, ali jim je okus všeč, štiriletni malčki pa tože zmorejo.Za pripravo okusnih jedi na žaru je polegdobrega mesa potreben tudi dober kuhar.Če pripravljamo jedi na žaru z ogljem, si gapripravimo zadostno količino in počakamo,da se razžari toliko, da je na površini ogljaže viden pepel. Ves čas priprave naj bo nadognjiščem rešetka, ki jo prej očistimo zžično krtačo. Pred začetkom peke rešetkonamastimo s kosom slanine. Če je mesomarinirano v olju, ga dobro odcedimo, daodvečno olje ne kaplja na oglje. Pripravaplinskega žara je enostavnejša, saj ploščosegrejemo, da je vroča, in jo namažemo alinaoljimo z maščobo.Meso, ki ga bomo pekli, vzamemo izhladilnika že nekaj ur pred peko, da sesegreje na sobno temperaturo, pred pekopa ga postavimo k žaru, da ga toplota odžara nekoliko pogreje, s čimer si skrajšamočas peke.Meso polagamo na žar tako, da se kosine dotikajo, in ga pečemo samo tako dolgo,da ostane čimbolj sočno, zato ga čim manjobračamo, najboljše bo, če ga obrnemosamo enkrat in z rožmarinovo vejico takojpokapljamo s preostankom marinade, ki jeostala v posodi. Mesa med peko ne režemoz nožem, da bi preverili, ali je pečeno. Kakodolgo pečemo in kako ugotovimo, ali jemeso pečeno, pa prihodnjič.Kodila d. o. o., Markišavci 44, 9000 Murska SobotaVrt zalivajtevarčnoNamesto žejnih trat, ki zahtevajozalivanje, gnojila in kemikalije,da ostanejo bujne inzelene, za svoj vrt izberite tistevrste rastlin, ki bodo uspevales kar najmanj nege. Še več,pesticidi in kemikalije so nezdraviter onesnažujejo vodoin prst. Taka izbira je tudi varčnejšaglede porabe vode. Zalivajtezgodaj zjutraj ali zvečer.

– 7. maj 2009 dobro je vedeti25Združenje potrošnikovPomurja svetujePralni stroj inrezervni deliPotrošnici se je pokvaril leto in pol star pralnistroj, ki ima triletno garancijo. Ko je poklicalaservis, da bi ji pralni stroj popravili, so ji povedali,da za ta model nimajo več nobenih rezervnihdelov. Z odgovorom ni bila zadovoljna, zatose je obrnila še na generalnega uvoznika. Povedaliso ji, da so z omenjenim servisom prekinilisodelovanje, zato tudi nimajo rezervnih delovza to znamko pralnih strojev. Ker v njeni bližinini drugega pooblaščenega serviserja, jo je zanimalo,na koga naj naslovi reklamacijo? Ker potrošnicani imela nobenih podatkov o drugih serviserjih,smo ji svetovali, da reklamacijo naslovi nageneralnega uvoznika ali prodajalca. Ker se štejegeneralni uvoznik tudi kot proizvajalec, ji jedolžan zagotoviti popravilo oz. izpolniti vse obveznosti,ki jih ima po Zakonu o varstvu potrošnikov(ZVPot). Ima pa tudi možnost reklamacijepralnega stroja pri prodajalcu, saj ZVPot določa,da lahko potrošnik svoje pravice iz garancije uveljavljatudi pri njem.Andrej CimerPotrebujetemorda pomočMed štirimi ljudmi eden trpi zaradi potrtosti,občutka tesnobe ali drugih psiholoških težav.Šest odstotkov ima kakšno resno psihično bolezen,kot sta na primer manično-depresivna psihozaali shizofrenija. Dejstvo, da psihičnih boleznine zdravimo pravočasno in pravilno, je skrbzbujajoče.»Ko me boli koleno, obiščem zdravnika, številniljudje pa ne poskrbijo zase enako, ko je nekajnarobe z njihovim razmišljanjem, čustvovanjemali vedenjem. Morali bi vedeti, da so tudimožgani telesni organ, in poiskati zdravniškopomoč,« pravi dr. Gene Beresin, profesor psihiatrijena Harvardu.Pogosta ovira pri zdravljenju je dejstvo, da nevemo, kam se lahko obrnemo po pomoč. Najprejpoprosite za pomoč prijatelja, ki mu lahkozaupate in vas ne bo obsojal, zaupate lahkokomu od družinskih članov ali celo svojemuduhovniku. Pogovorite se lahko tudi s svojimosebnim zdravnikom, ki vas bo usmeril k pravemustrokovnjaku.Skrbimo za naše male živaliTudi starejši pes prinašaveliko zadovoljstvaFloki je zelo miren in prijazen kuža, star 12let. Tudi ko si nabere veliko let, starejši pesnikakor ne sodi med »staro šaro«. Floki si želile varen dom in družbo človeka, da se ne bopočutil več osamljenega in zavrženega. Kontaktnaoseba za posvojitev je vodja zavetiščaMala hiša Andrej (031 732 700). Foto: T. K.Velika večina ljudi, ki si želi psa, se odloči, davzame majhnega psička, čeprav v bistvu to polegdolgotrajnega veselja pomeni tudi več dela in večodgovornosti. Pri tem marsikdo pozablja, da lahkotudi starejši pes prinese novemu lastniku velikozadovoljstva, še večje pa je zadovoljstvo v obratnismeri, ko kot lastnik vemo, da smo našemu štirinožnemuprijatelju polepšali jesensko-zimska leta njegovegaživljenja.V zavetiščih za živali mladi psički hitro najdejonovega lastnika, le redko kdo pa se odloči za starejšegapsa, čeprav bi v zavetišču ravno to najraje videli.Razlogi, zakaj ljudje neradi vzamejo starejšegapsa, so ponavadi neprepričljivi, in sicer »komaj seboš navezal na njega, pa ti bo umrl«, ali da »starejšipes ni več tako lep in zdrav kot mlad« ipd. »Kakodolgo bo pes živel, ne more natančno vedeti nihče.Čisto lahko se zgodi, da bo pes, ki smo ga vzeli žekot mladička, zaradi teh ali onih razlogov (bolezen,nesreča ipd.) živel manj let kot tisti, ki smo ga vzeliPritegnite obiljeRhonda Byrne je prepričana, da je edini razlog,zakaj nekdo nima denarja, ker s svojimi mislimi denarjupreprečuje, da bi pritekel v njegovo življenje.Po njenem mnenju vsaka negativna misel, vsak negativenobčutek ali čustvo preprečujejo našemudobremu, da bi prišlo k nam, vključno z denarjem.Ne gre za to, da nam Vesolje ne bi naklonilo denarja;ves denar, ki ga potrebujemo, že obstaja. Če ganimamo dovolj, je to zato, ker ustavljamo dotokdenarja k sebi – to pa počnemo s svojimi mislimi.Naše misli o tem, da imamo več kot dovolj denarja,morajo prevladati mislim, da denarja nimamo zadosti.Ko bo več naših misli izražalo obilje kot pomanjkanje,se bo tehtnica prevesila.Da bi torej pritegnili denar, se moramo osredotočatina obilje. Rhonda Byrne opozarja, da je nemogoče,da bi v svoje življenje pritegnili več denarja,če vedno znova opažamo, da ga nimamodovolj; to pomeni, da se v nas porajajo misli o tem,Iščemo nežno, ljubečo družino, ki bo starejši,igrivi psički Čuvi z močno oslabljenim vidomponudila mirno zavetje. Čuva je ljubljenka zavetišča,stara osem let ter kljub starosti ševedno energična in pripravljena na sprehodin igro. Dajte psički možnost, da svoja zadnjaleta preživi dostojno in mirno. Kontaktna osebaza posvojitev je prav tako vodja zavetiščaMala hiša Andrej (031 732 700). Foto: S. H.že v njegovih starejših letih,« pravi veterinar MilošProstran - Mišo iz Veterinarie Murska Sobota. Mladpes je v začetku resda lep in prikupen, vendar je znjim tudi več dela, saj še ni tako ubogljiv in natančennpr. pri opravljanju svojih potreb. Starejši pespa je ponavadi že bolj umirjen, bolj skrben pri higienisvojega prostora in bolj posluša svojega gospodarja.Tako vam predstavljamo dva zelo hvaležnapsa iz zavetišča Mala hiša, katerih edina »napaka«je število njunih let in pri enem slabši vid, drugačepa sta izredno simpatična in zdrava in v svoji življenjskizalogi skrivata še marsikakšen adut: Čuvase zna npr. postaviti na zadnje noge, Floki pa še vednolahko teče kot zajec. In zakaj sta pristala v zavetišču?Flokija so našli zapuščenega na cesti, Čuvi paje umrl lastnik, in je tako ostala brez skrbnika. Tisti,ki se bo odločil za posvojitev vsaj enega od njiju, bodobil v zameno neznansko hvaležnost in zvestobo,kakršno premorejo samo starejši psi.T. K.da ga nimamo dovolj. Če pa se osredotočamo nato, da nimamo dovolj denarja, bomo ustvarili neštetosituacij, v katerih ne bomo imeli dovolj denarja.Namesto tega se moramo osredotočiti naobilico denarja, šele potem ga bomo lahko potegnilik sebi.Naše misli morajo oddajati nov signal; sporočatimorajo, da imamo trenutno več kot dovolj denarja.Uporabiti moramo našo domišljijo in se prepričati,da imamo ves denar, ki si ga želimo. Medtem ko setako igramo, da smo bogati, se bodo naši občutki vzvezi z denarjem začeli izboljševati. S tem ko se izboljšujejoobčutki glede denarja, ta začne pritekativ naše življenje.Tisto, kar si um lahkozamisli, lahko tudi doseže.W. Clement StoneMag. Simona Šarotar ŽižekTatjana Kalamar MoralesFranžeOkrasna nit ali pramen iz niti na robukakega tekstilnega izdelka označuje franže.Gibanju dajejo poseben čar, kadar so naobleki, bluzi, tuniki ali šalu. Zanimive so zaradisamosvoje igrivosti in posebne oblike,ki zaokroža celotni videz. Lahko so različnihdebelin, a v splošnem velja, da težjefranže lepše padajo ob telesu. Nove oblikeoblačil telo poudarjajo in mu dajejo piko nai z drugačnimi modnimi dodatki. Tudi franžeso lahko del njih; v obliki ogrlice dajejoprav eleganten pečat.Obleka s franžamiMaj je mesec ljubezni in mesec različnih dogodkov.Če nismo med mladoporočenci, pa smomorda med povabljenci. Kakorkoli že, idej zanovo obleko naj ne bi zmanjkalo. Dvajseta letaprejšnjega stoletja so bila zelo zanimiva, saj sopustila kar nekaj pečatov, po katerih jih zlahkaspoznamo še danes. Obdobje art decoja je še danescenjeno tako v umetnosti kot oblikovanju.Slednje so zaznamovale tudi obleke do kolen inkrasile so jih vrste horizontalnih franž. Gibanjev obleki s franžami lahko daje poseben čar, sajomili ostre oblike obleke.Ogrlica s franžamiŠal in prt sta morda tista tekstilna izdelka, prikaterih smo franž navajeni, a ideja s franžami jelahko neskončna. Lepa rešitev je dana tudi z ogrlico,ki je v kovini zelo privlačna. K obleki z večjimizrezom ali k navadni beli bluzi je taka ogrlica pravapopestritev. S takimi kosi nakita zares izražamoveč, kot bi si kdaj upali priznati in povedati.Kopalke s franžamiPri kopalkah ni veliko debate. Biti morajo lepe,a zelo funkcionalne. S franžami so popolnomadrugačne. So magnet. Zmeraj se obrnejo za njimi.Posebne so. Telo naredijo še bolj skrivnostno.In kadar je telo tako zelo odkrito (kopalke več telesaodkrivajo kot skrivajo), smo pri izbiri kopalkenostavno previdne.Z našegaštedilnikaDanijel Kozar, vodja,kuhinje v hoteluAjda Terme 3000Ribja juha z rakci200 g fileja škarpine,150 g očiščenih gamberov,1 l ribje osnove, 5 dl suhega belega vina, 100 gčebule, 2 stroka česna, 40 g oljčnega olja, 50 g paradižnikovemezge, lovorjev list, ščep origana, ščep sesekljanegapeteršilja, sol, mleti beli poperČebulo olupimo in sesekljamo. Ribje fileje narežemona drobne kocke. V primerni kozici na oljčnemolju prepražimo sesekljano čebulo. Ko rahlo zarumeni,dodamo strt česen in na kocke narezane ribje fileje.Dodamo še paradižnikovo mezgo in gambere terzalijemo z vinom. Malo povremo in prilijemo ribjoosnovo. Začinimo in kuhamo na blagem ognju 15 minut.Na koncu juho po potrebi še začinimo in potresemos sesekljanim peteršiljem.Goveji zvitki s skuto4 goveji zrezki po 180 g, 40 g olja, 100 skute, 1 jajce,2 žlici drobtin, 1 žlica kisle smetane, 1 žlica sesekljanegapeteršilja, 40 g sveže rdeče paprike, sol, mletipoper, 50 g pora, 80 g šampinjonov, 1 dl terana, 2 dlomake za pečenkoGoveje zrezke potolčemo, solimo in popramo. Zanadev dobro premešamo skuto, jajce, kislo smetano,drobtine in na drobne kocke narezano papriko. Nadevrazdelimo na štiri dele in z njim nadevamo zrezke. Zvijemoin spnemo z zobotrebcem. Na vroči maščobi jihz vseh strani popečemo. Poberemo iz ponve in na preostalimaščobi popražimo por in šampinjone. Zalijemoz vinom in omako. Začinimo in kuhamo deset minut.Nato omako razmešamo s paličnim mešalnikom. Zvitkepoložimo nazaj v omako, pokrijemo in dušimo še 15 minut.Ko se meso zmehča, ga vzamemo iz omake, narežemona kolobarje in podlijemo s pripravljeno omako.Krompirjev zavitek s slanino600 g krompirja, 80 g masla, 2 jajci, 3 jedilne žlicepšeničnega zdroba, 2 dl kisle smetane, sol, ščep muškatnegaoreščka, 50 g čebule, 80 g mesnate slanine,malo stopljenega masla, jajce za premaz, zavojček testaza zavitkeListe za zavitek malo odtajamo. Krompir operemo,skuhamo in olupimo. Beljake ločimo od rumenjakov.Maslo penasto zmešamo z rumenjakoma, dodamozdrob in kislo smetano. Krompir grobo naribamo. Slaninonarežemo na drobne kocke in prepražimo skupajs čebulo. Vse skupaj damo k pripravljeni masi. Na koncudodamo še sneg beljakov. Liste za zavitek razgrnemona ovlažen prt in premažemo z razpuščenim maslom.Dve tretjini testa premažemo s krompirjevim nadevomin s pomočjo prta zvijemo. Zavitek damo v pomaščenpekač, premažemo z jajcem in pečemo 20 minut pri180 °C. Ko je zavitek pečen, ga narežemo na poljubnerezine in postrežemo kot prilogo ali samostojno jed.Beluši in avokado v solati500 g belih belušev, 100 g rukole, 1 zrel avokado, 2srednje debela krompirja, sok limone, žlička sladkorja,sol, poper. Limonina marinada: 3 jedilne žlice oljčnegaolja, sok in lupina ene limone, strok česna, 80 gšalotke, 1 jedilna žlica gorčice, 1 jedilna žlica narezanegadrobnjaka, sol, mleti poperKrompir v lupini skuhamo, olupimo in naredimopire. Beluše operemo in olupimo. Stebla belušev narežemona tri dele in skuhamo v slanem kropu, ki smomu dodali sladkor in limonin sok. Beluše poberemo izvode in ohladimo s hladno vodo. Avokado olupimo, narežemona krhlje in pokapljamo z limoninim sokom.Posebej pripravimo marinado. Krompirjevemu pirejudodamo olje, limonin sok, sesekljano šalotko, česen innarezan drobnjak. Po potrebi dodamo še vodo in začimbe.V solatne sklede zložimo najprej rukolo, nato še belušein avokado. Solimo in popramo ter prelijemo s marinado.Jogurtova strjenka z jagodamiTesto: 120 g masla, 80 g sladkorja, 1 zavitek vanilinsladkorja, 120 g moke, 1 jajce, 80 g sesekljane pistacije,80 g jagodne marmeladeKrema: 2 dl pomarančnega soka, 140 g sladkorja,4 rumenjaki, 6 listov želatine, 250 g jogurta, 4 dl sladkesmetane, 200 g jagodV primerno veliki posodi hitro zgnetemo testo in gapostavimo za eno uro v hladilnik. Nato razvaljamo približnopet milimetrov debelo testo. S tortnim obročems premerom 26 cm izrežemo iz testa okroglo ploščo,ki jo položimo na pekač, večkrat prebodemo z vilicamiin pečemo v pečici osem minut pri 180 °C. Pečenoploščo vzamemo iz pečice, premažemo z marmeladoin postavimo na hladno.Za kremo zavremo pomarančni sok in sladkor. Odstavimoin vmešamo rumenjake. Nato zmes ohladimo.Sladko smetano stepemo, dodamo jogurt in ohlajenomaso. Namočeno želatino raztopimo nad toplo vodnokopeljo in prav tako vmešamo v maso. Jagode narežemona kocke in tudi rahlo pomešamo s kremo. Vseskupaj zlijemo v pripravljen model. Ko se krema nekolikostrdi, položimo nanjo ploščo testa. Z marmeladonamazano stran obrnemo navzdol.Strjenko damo za nekaj ur v hladilnik, da se kremastrdi. Strjenko zvrnemo iz modela ter dekoriramo s stepenosladko smetano in jagodami.

26 OGLASI7. maj 2009 –V EVROPSKI VASIna Trgu kulture v Murski Sobotiv petek, 8. maja 2009, od 10.00 do 16.00Evropske države na stojnicah30 pomurskih osnovnih šolin porabske iz ŠtevanovecKoordinatorprojektaEvropska vasza PomurjePričakujemoobiskpredsednikadržavedr. Danila TürkaZ novinarjiVESTNIKAzanimivedelavnicein izidEU VESTNIKANa odru tudi Langain KontrabantVabljeni!Pomurska zaloæba d.d.Tudi Vestnik v Evropski vasi na Trgu kulture v Murski SobotiZ vami že 60 let in bomotudi v Evropi prihodnostiVestnik lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju,bencinskih servisih ter skoraj v vseh trgovinah in trafikah.Podjetje za informiranje, d. d., Ulica arhitekta Novaka 13, Murska SobotaVestnik bo skupaj z učenci 31 pomurskih šol popestril petkovo dogajanje na Trgukulture v Murski Soboti – Obiskal nas bo tudi predsednik države dr. Danilo TürkLeto 2009 je nekaj posebnegaza največji regionalničasopis v Pomurju Vestnik.Praznujemo namreč 60 letneprekinjenega izhajanja inv ta namen v tem prazničnemletu pripravljamo mnogedodatne prireditve in publikacije.Že februarja, koje bil rojstni dan Vestnika,smo izdali posebno prilogoin pripravili slovesnost, tokratpa bomo pozornost posvetilibralcem Vestnika, šeprav posebej mladim. In kerv teh majskih dneh praznujemotudi pet let priključitveEvropski uniji, leto 2009 pa jev EU razglašeno za leto inovativnostiin ustvarjalnosti,se je priložnost za to ponudilakar sama od sebe: skupnapredstavitev in sodelovanje sšolami ob dnevu Evrope.Pridružili smo se OŠ II MurskaSobota, ki je nosilec projektaz naslovom Pristopi in usposabljanjaza kakovost – aktivnostEVROPSKA VAS, ki bo na Trgukulture v Murski Soboti v petek,8. maja, od 10. do 16. ure. 27 državEvropske unije in institucijobo predstavljajo kar 31 pomurskihosnovnih šol, v tem pestremdogajanju, ko se bo plesalo inpelo v vseh evropskih jezikih terpreizkušalo njihove kulinaričneposebnosti, predstavljalo njihovekulturne, geografske in etičneznačilnosti, bo svoje prispevaltudi največji regionalni časopis.Šole bodo poiskale imena regionalnihčasopisov v državah, kiIščemo najboljšezgodbe ali rime, povezanez Vestnikom.Pridite jih povedatk našim stojnicamv Evropski vasi!jih bodo predstavljale, in njihovizapisi in predstavitve bodo pravgotovo zanimivi. Na prizoriščubomo organizirali VESTNIKOVONOVINARSKO DELAVNICO, kjerbodo lahko mladi sami kaj zapisali,ustvarjali svojo podobo naslovniceVestnika, narisali karikaturoali kako drugače zabeležili dogajanje– tudi z risbo ali fotografijo.Tam bo tudi začasni sedežspletnega mesta POMURJE.SI inmladim bo omogočeno, da bodosami nalagali fotografije in vestičkena to pomursko spletno stran,ki jo ustvarjajo sodelavci Vestnikain Murskega vala. Na dveh različnihlokacijah bosta tudi Vestnikovistojnici s prav posebniminapisi: iskali bomo namreč zanimiveRIME in ZGODBE, povezanez Vestnikom. Za glasbeno popestritevbosta poskrbeli skupiniLANGA in KONTRABANT. In šeposebnost, ki je bodo najboljveseli vsi sodelujoči: ob koncupredstavitve EVROPSKE VASI inVestnika bomo izdali tudi EU VE-STNIK, kajti novinarji bodo celotnopetkovo dogajanje zabeležiliin fotografirali ter prinesli na prizoriščeprve izvode. Že zdaj vamlahko izdamo, kaj bo na naslovnici:obisk predsednika države dr.Danila Türka v EVROPSKI VASIsredi Murske Sobote.Vabimo vse naše bralce, dase pridružijo Vestnikovim novinarjemin učencem pomurskihosnovnih šol v petkovi EVROP-SKI VASI na trikotniku med galerijo,knjižnico in tržnico v središčuMurske Sobote.Bernarda B. PečekVAŽNO IZ GLAVE KURJE ...boljša stran spleta

– 7. maj 2009 razvedrilo27VESTNIKOVA NAGRADNA KRIŽANKANagrade zaizžrebane reševalce1. nagrada: knjiga Lahko jem,mag. Branislava Belović2. nagrada: paket presenečenja3.–7. nagrada: majicaPravilno rešitev - označena polja - napišite inpošljite na dopisnicah na ured ništvo Vestnika,Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota,do petka, 15. maja 2009.RešitevIme in priimekNaslovNagrajenci Vestnikovekrižanke št. 17 (23. 4. 2009)Rešitev križanke: FRANC HUBER,SOCIALNA BOMBA1. nagrada KNJIGA LAHKO JEM,mag. Branislava BelovićZalika Matjašec, Renkovci 151, 9224 Turnišče2. nagrada – PAKET PRESENEČENJAIris Krpič, Kuzma 19 b, 9263 Kuzma3.–7. nagrada – MAJICADušan Barbarič, Križevci 164, 9206 KriževciNada Huber, Pertoča 52, 9262 RogašovciPeter Marinkovič, Prisojna ul. 10, 9252 RadenciMarija Jauk, Skakovci 67, 9261 CankovaErika Zrim, Kuzma 48, 9263 KuzmaIzžrebanci boste prejeli potrdila oz. nagrade po pošti.HOROSKOPONA: Vaša kritika bo prišla na prava ušesa in dosegliboste svoj namen na poslovnem področju.Dela bo več kot preveč, vendar ga boste opravilipovsem z lahkoto, predvsem pa izjemno uspešno.ON: Še vedno vam ne bo šel iz spomina nekdo, ki stega nedavno grobo zavrnili. Pokličite ga in zgladite storjenonapako. Kdo ve, mogoče pa iz tega nekoč še nekajbo ...ONA: Nihče ni tako pameten, da ne bi potrebovaldobrega nasveta. Nekdo vam ga bo sicerponudil, vprašanje pa je, ali ga boste tudi sprejeli.Končna odločitev bo seveda vaša, toda pomislite naposledice, ki zadevajo tudi druge.ON: Partnerka bo prišla na dan z zanimivo idejo, ki jo žedalj časa pričakujete. Nikar je ne razočarajte, ampaksprejmite ponudbo, ki vama bo prinesla obilo prijetnihdoživetij in lepih trenutkov, mogoče pa tudi materialnokorist.ONA: Nikar ne bodite nenehno napeti zaradiosebe, ki vam zadnje čase kar nekako prevečburi domišljijo, vi pa se nikakor ne morete odločiti,da bi naredili konkretno potezo. Sprostite se in videliboste, da vam bo uspelo.ON: Potrebno bo odločno ukrepati, saj vam lahko v nasprotnemprimeru zadeve pobegnejo iz rok. Škoda bi bilo,da bi izgubili vse tisto, kar ste si s trudom in prizadevanjitako težko priborili.ONA: Ni vsaka sprememba dobra. Dobro premislite,če se vam splača zamenjati partnerja,saj lahko kaj hitro pridete s konja na osla. Nikarne izzivajte svoje sreče, saj ta ni brezmejna.ON: V ljubezni se vam bo vse skupaj razpletalo naravnostsanjsko in ponovno boste v devetih nebesih. Nikar se nesprašujte, zakaj, ampak raje zagrabite priložnost, ki ste sijo konec koncev tudi zaslužili.ONA: Ravnali se boste po nasvetu svojih prijateljevin na ta način uspeli realizirati načrte, ki sose vam do sedaj izmikali iz rok. S tem si boste izboljšalivaš trenutni finančni položaj.ON: Spogledovali se boste s prijetno neznanko in si takoustvarili kar dobro priložnost za prijetno avanturo, ki bivam v tem trenutku prišla še kako prav. Seveda bo od vasodvisno, ali boste naredili odločilni korak.ONA: Končno bo tudi vam uspelo priti na zelenovejo. Potreben je le še majhen napor in vaštrud bo obilno poplačan. Potem pa nikar ne pozabitetistih, ki so vam pri uresničevanju vaših ciljev velikopomagali.ON: Partnerka vam bo pripravila nepozaben romantičenkonec tedna v dvoje, saj bo imela za vas pripravljeno pomembnovprašanje, ki pa bo terjalo kar hiter odgovor,tako da pravega časa za razmislek ne boste imeli.HOROSKOPONA: Zabavali se boste kot že dolgo ne, pri tempa boste spoznali tudi nekoga, ki vam bo še velikopomenil. Pri tem pazite na vaše zdravstvenostanje, ki ni v nič kaj zavidljivem položaju, prej nasprotno.ON: Prijetna neznanka vas vse bolj vznemirja, tako da stetik pred tem, da se odločite za konkretno potezo. Nikar sepreveč ne obotavljajte, saj so vaše trenutne možnosti večkot odlične.ONA: Če mislite opravljati ljudi, boste morali izklopitisvojo vest, drugače se vam prav lahkozgodi, da boste postali živčni. Nekdo si bo to zapomnilin kdo ve, kdaj vam vrne milo za drago. Vsekakorprevidnost ni odveč ...ON: Preveč boste popustljivi do svoje srčne izvoljenke, karbo imelo tako prijetne kot tudi manj prijetne posledice.Včasih je treba vztrajati pri svojih prvotnih načrtih, pa četudito ni ravno najlažja pot.ONA: Nasveta niste upoštevali, sedaj pa imate,kar ste iskali. Bodite nežnejši in tudi pri partnerjuboste lažje dosegli tisto, kar si želite. Boditemalo bolj taktični in vse vam bo šlo kot po maslu.ON: Sicer se boste poskusili umiriti, a vam to ne bo ravnonajbolje uspelo. Novo prijateljstvo vam bo prineslo prijetnopresenečenje, povezano s poslovnim življenjem. Presenečenipa ne boste samo vi, ampak tudi druga stran ...ONA: Prizadevanja pri prijatelju se vam bodo tokratpošteno obrestovala, saj boste dosegli natankoto, za kar si že dolgo prizadevate, a vamdo sedaj enostavno ni uspelo. Vsekakor je to vaš teden,zato ga kar najbolje izkoristite.ON: Pošteno boste presenečeni nad ravnanjem svoje partnerke,ki bo začela kazati tisto plat obraza, ki je do sedajniste bili vajeni. Toda nikar ne skrbite, saj boste nad spremembonadvse navdušeni.ONA: Prijeten neznanec vas bo več kot očitnoosvajal, kar vam bo na neki način izredno všeč.Kaj kmalu pa se bo spogledovanje sprevrglo vprecej konkretnejše zadeve, tako da ni nobenega strahu,da bi konec tedna preživeli sami.ON: Krasno se boste zabavali, saj boste spoznali osebo,ki je kar ne boste uspeli izpustiti izpred oči. Izkoristite konectedna do popolnosti, saj bo za resne zadeve čas tudikdaj kasneje.ONA: Oseba, ki vam ne da miru, bo skovala dobropremišljen načrt, kako vas osvojiti. Zelo težkoboste ostali ravnodušni, zato bo najbolje, dase ne sprenevedate, temveč uživajte v nežnih trenutkih, kivas čakajo. Ne boste obžalovali!ON: Najprej se boste pošteno čudili naklonjenosti vašenove prijateljice, kaj kmalu pa vam bo postala celotna zadevaveliko bolj jasna. Iz prijateljstva se bo kar naenkratrazvila obojestranska ljubezen.S U D O K UIgro rešiš tako, da izpolniš tabelo, kjer bo: vsaka vodoravna vrstica,vsak stolpec in vsak 3 x 3 kvadrant vseboval številke od 1 do 9.Ali ste vedeli ...… da je Virginia Woolf vse svoje knjige napisalastoje,… da je tango originalno nastal kot ples med dvemamoškima (kot priprava na partnerko),… da je newyorška četrt Bronx dobila ime po raziskovalcuHenryju Bronku,… da je bil prvi videospot na MTV-ju Video KilledThe Radio Star,… da ima indijansko pleme z Ognjene zemlje takogrleni jezik, da ne more imeti abecede,… da je šestčlanska družina v Oregonu umrlamed drugo svetovno vojno zaradi japonske balonskebombe,… da AM in PM pomenita »Ante-Meridian« in»Post-Meridian«,… da so se v starem Rimu moški ob izjavljanju prisegena sodišču morali prijeti za svoja moda,… da sta imela Hitler in Napoleon samo po enomodo,… da je bila Stalinova leva roka občutno krajša odnjegove desne,… da so med drugo svetovno vojno trenirali netopirjeza odmetavanje bomb,… da je jezik svahili kombinacija med afriškimplemenskim jezikom, arabščino in portugalščino,… da se je »jet lag« nekoč imenoval »boat leg«, šepreden so obstajali reaktivci?

28Motorna vozilaKUPIM starejši osebni avto znamke Zastava,Jugo, Opel, VW in druga vozila. Cizerl Boris,Mihovci pri Vel. Nedelji 70, tel.: 041 675 652.m011859VOZILA NA POLOŽNICE PO VAŠI IZBIRI – ZMINIMALNO DOKUMENTACIJO (možnost brezkaska). Avtomobili P. R., Industrijska ul. 9,MB, tel.: 228 30 20, 228 30 00, 031 320336. m011979ŽivaliNESNICE, tik pred nesnostjo, rjave, grahastenaročite: Nemčavci 528 11 90, Petanjci 54615 05, Beznovci 549 10 25, Grad 553 11 48.m012229PURANE, stare 6 tednov, za nadaljnjo rejo,prodam. Informacije in naročila po tel.: 54611 13. m012079NESNICE, RJAVE, GRAHASTE, ČRNE, prednesnostjo. Vzreja nesnic Tibaot, Babinci 49,tel.: 582 14 01 m012274ŠKOTSKO GOVEDO IZ VZREJALIŠČA prodajo.Možna dostava. Mag. Rupert Kriebernegg,Krumbach 12, 8553 St. Oswald o. E, Avstrija,Tel.: 0043 664 53 12 552, www.plonzhof.at. m012250KRAVO, SIMENTALKO, staro 8 let, brejo 8 mesecev,prodajo. Tel.: 031 228 749. m012248TELICE, breje, vseh pasem, z najboljšo mlečnostjo,kontrole A, mlado govedo - bikce inteličke, različno težke, prodam. Tel.: 051 692875. Kupim živino za zakol. Tel.: 051 692 875.m012266NESNICE, rjave, grahaste, črne, stare 13 tednov,prodajo po 3,30 evra za kos. Dostavana dom. Tel.: 792 35 71, Marčič, Starošinci39, Cirkovce. m012268KUPIM BIKCE simentalce za nadaljnjo rejo.Tel.: 031 767 366. m012287PosestiVRSTNO HIŠO pri Gradu na Goričkem prodam,95 m 2 stanov. površine, zemljišče 447 m2.Tel.: 041 754 850. m012240OPREMLJENO OGREVANO SOBO s souporabokopalnice, prodam. Tel.: 031 525 803.m012221OPREMLJENO DVOSOBNO STANOVANJE ingarsonjero v M. Soboti dam v najem. Tel.: 041797 668. m012244OPREMLJENO SOBO v M. Soboti, s souporabokopalnice, dam v najem. Tel.: 524 12 37.m012265STAREJŠO KMEČKO HIŠO z gospodarskimposlopjem blizu duhovnega centra v Kančevcihna Goričkem prodam. Tel.: 031 356 226.m012279ENOSOBNO STANOVANJE v Lendavski uliciv Murski Soboti, 45 m 2 , 4. nadstropje, brezdvigala, delno obnovljeno, prodajo. Tel.: 031224 546. m012284OPREMLJENO STANOVANJE V BAKOVCIH damov najem. Tel.: 041 334 581. m012293ENOSOBNO STANOVANJE – soba, kuhinja,kopalnica – opremljeno, dajo v najem. Tel.:040 753 111. m012295Kmetijska mehanizacijaKUPIM TRAKTOR, OBIRALNIK KORUZE in vsodrugo kmetijsko mehanizacijo. Dobro plačilo.Tel.: 041 679 937. m012173CISTERNO ZA GNOJEVKO, 2200-litrsko, prodam.Tel.: 548 11 84. m012183KUPIM PAJKA SIP Speader 350, kosilnicoBCS na diske ali dvojni rez, trosilnik gnojaOrion 25 in sadilnik krompirja. Tel.: 051 656390. m012201KUPIM TRAKTOR ZETOR ali TORPEDO. Tel.: 051232 298. m012202BOBNASTO KOSO SIP 165, skoraj novo, intribrazdni 12-colni plug prodam. Tel.: 041 947275. m012203KUPIM OKOPALNIK ZA KORUZO, dvo- ali štiriredni,tel.: 041 569 754. m012222TRAKTORSKI VILIČAR, višina dviga do 6 m, trosilnikVikon, vinogradniški traktorski vršičkar,stiskalnico Vilmes in konje ponije prodam. Tel.:041 812 237. m012223KOSILNICO Z GREBENOM Batuje, z 2-taktnimmotorjem, in nahrbtno motorno škropilnicoprodam. Kupim balirko Panonija - Panagra.Tel.: 031 496 464. m012227TRAKTOR IMT 533, traktor URSUS 360, kombajnĐuro Đakovič tip 16 20 - hidromat pro-dam. Tel.: 040 656 671. m012264KOSILNICO BCS diesel, hidravlični dvig, cisternoza gnojevko, pocinkano, 2200 l, prodam.Tel.: 041 816 269. m012286CISTERNO ZA GNOJEVKO, 3000-litrsko,škropilnico, trosilnik umetnega gnojila in sejalnikozimnih žit prodam. Tel.: 548 13 96.m012289VRTNI TRAKTOR, star dve leti, 12 KS, ugodnoprodam. Tel.: 041 509 227. m012296ŽITNI KOMBAJN DOMINATOR 88, SL hidrostat,letnik 1/1993, koso, 3,60 m, prodam. Tel.:041 809 823. m012298Kmetijski pridelki250 kg ročno branega bučnega semena prodam.Cena je 4 EUR/kg. Tel.: 051 339 179.m012185OVES, JEČMEN, PŠENICO IN KORUZO prodajo.Tel.: 051 271 744. m012246RaznoVODNO ČRPALKO Elektrokovina, še nerabljeno,35 % ceneje, in elektromotor Rade Končar 5,5PS, starejši tip, ugodno prodam. Rudi Korošec,Vaupotičeva ul. 2, G. Radgona. m012184VINO – laški rizling, sovinjon, prešo za oglatebale, zamrzovalno skrinjo, trifazni elektromotor,traktorsko škropilnico zelo ugodnoprodamo. Tel.: 572 13 14, kličite zjutraj do8.00 ali zvečer. Alojz Horvat, Ob potoku 10,Turnišče. m012190KUPIMO hrastovo hlodovino, tel.: 041 539202 ali 546 14 38. m012204OPREMO IN ORODJE za kovačnico kupim. Tel.:041 331 024. m012249POHORSKI KAMEN v vseh barvah, les zaostrešja, deske, opaže, bruna, letve prodam.Tel.: 041 367 151. Možnost dostave.m012258OTROŠKO DEKLIŠKO KOLO, GT LOLA 16˝, svetlomodrebarve, z majhnimi kolesi, zelo dobroohranjeno, prodajo za 70 evrov. Tel.: 528 1521 ali 040 437 941. m012291DeloZAPOSLIMO KUHARJA ALI PRIPRAVNIKA vPizzeriji Pik Asso. Banovci 11, tel.: 041 728061. m012252V CELJU ZAPOSLIMO PRIJETNO ŽENSKO (20–36 let) za delo v manjšem kava baru. Info: 031499 903, Medikom Lola Zorman, s. p., Bodrež45, 3231 Grobelno. m012189DELAVCA ZA DELO V DELAVNICI in montažisenčil zaposlim za 15 ur tedensko oz. po dogovoru.Tel.: 532 19 20. m012278StoritvePRODAMO IN BREZPLAČNO DOSTAVIMO kamen,skriljavec, različnih barv in debelin. Tel.:041 678 966. m012208KREDITI DO 10 LET – NA PLAČO ALI POKOJ-NINO (TUDI 09). MOŽNOST KREDITA TUDINA DOHODKE POD 455 EUR! OBREMENITEVTUDI DO 60 %. ODPLAČILO STARIH KREDI-TOV! POSREDOVANJE NAJUGODNEJŠE REŠI-TVE. Avtomobili P. R., Industrijska ul. 9, MB,tel.: 228 30 20, 031 658 679. m011990POTREBUJETE DENAR, NISTE KREDITNOSPOSOBNI, IMATE PA VOZILO? POSREDUJE-MO VAM REŠITEV. Plačilo na položnice, vozilovam ostane! Avtomobili P. R., Industrijskaul. 9, MB, tel.: 228 30 20 ali 031 658 679.m012001KREDITI – hipotekarni in gotovinski. Poplačamoblokade, izvršbe, dražbe, rubeže, bančne,zavarovalniške, davčne in druge obveznosti.GSM 031 774 330, tel.: 02 461 24 58, Ostrov,d. o. o., Zagrebška cesta 20, 2000 Maribor.m012033STROJNI OMETI, TLAKI, ESTRIHI. Ugodno inkakovostno. Aton, d. o. o., Murska ul. 89, Krog,tel.: 041 756 150. m012136POSREDOVANJE PARTNERJEV JE STORITEVKOT VSAKA DRUGA, ZA TO NE POTREBUJETEPOGUMA! Včlanite se v agencijo, ki je enanajuspešnejših in resnih v Sloveniji. PosredovalnicaZdravilni dotik, Černelavci, Gederovska14, tel.: 521 14 28, 041 285 615. m012267Čestitka40. rojstni dan slavi KLAVDIJA MIHOLIČ. Najizpolnijo se vse tvoje skrivne želje, da bi bilotvoje življenje prepleteno s srečo in razumevanjemter da bi bila zmeraj obdana s prijatelji, jiželita družini Vohar in Svatina. m012263POGREBNE POTREBŠČINE - PREVOZI POKOJNIKOVIN UREJANJE ZELENICMILORAD JURIĆ9231 Beltinci, Ravenska cesta, Mrliška vežaTel.: 02 542 22 40, faks: 02 542 22 41, GSM: 041 641 148internet: www.cvetjm.com, e-pošta: cvetjm@gmail.comNUJNI PRIMERI OB VSAKEM ČASU NA TEL.: 02 523 17 01,INTERVENCIJA: 051 318 113Sporočamo žalostno vest,da je umrla naša dolgoletna sodelavkaNadaŽganjarOhranili jo bomo v lepem spominusodelavke in sodelavciPokrajinskega muzeja Murska SobotaKOMPLETNE POGREBNE STORITVE,VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC,BREZPLAČNI PREVOZI KRST NA DOM,BREZPLAČNI PREVOZI DO 40 KM.PLAČILO TUDI NA VEČOBROKOV BREZ OBRESTI tel.: 02 53 48 060faks: 02 52 51 170DAMIR BANFI, s. p., veščica 17, 9000 murska sobotaCvetličarstvo in pogrebništvo Marija Ferenčak, s. p.,Trnje 58, 9232 Črenšovci- izdelava vencev in aranžmajev – dostava zastonj- pogrebne storitve in oprema - urejanje zelenic in pokopališč- prodaja vseh vrst rastlin in cvetja - konkurenčne ceneTelefon: (02) 570 15 60 ali 031 615 535, 031 653 699Nagrobni spomeniki, tlaki, stopnice,okenske police, kamnite mize, pulti, vazein drugi izdelki iz granita in marmorjaTel.: 02 542 10 24, faks: 02 542 20 24, GSM: 031 876 949KEB – kamnoseštvo Erjavec, Marjan Erjavec, s. p.,Ribiška pot 1 a, 9231 BeltinciKOMPLETNE POGREBNE STORITVEUREJANJE POKOPALIŠČ IN ZELENICBrezplačni prevozi opreme na dom, brezplačni prevozido 40 km, plačilo na več obrokov brez obrestiVladimir Hozjan, s. p. Šulinci 87 aTel.: 02 55 69 046, GSM: 041 712 586KOMUNALAJavno podjetje, d. o. o., Kopališka ul. 2Murska SobotaKOMPLETNE POGREBNE STORITVE:UGODNA PRODAJA POGREBNE OPREMEBREZPLAČNI PREVOZI DO 30 kmPRODAJA VENCEV IN DRUGEGA CVETJAHladna zemlja te obdaja,na grobu svečka ti gori.Dih v prsih nam zastaja,v srcih pa zelo boli.V SPOMIN2004–2009Tiha bolečina spremlja spomin na 9. maj,ko nas je za vedno zapustil naš dragi sin, brat, stric in vnukBoris Čizmazijaiz TurniščaIskrena hvala vsem, ki obiskujete njegov prerani večni dom.Vsi tvojiSporočamo, da je umrlnaš sodelavecBOGDANKREFTpismonoša pošte 9251 TišinaSlovo od našega sodelavca je bilo v torek,5. 5. 2009, na pokopališču v Krogu.Delavci Pošte Slovenije, d. o. o.Poslovna enota Murska SobotaD. E. POGREBNIŠTVOtelefon: 02 521 37 00UREDITEV DOKUMENTOVOBJAVA OSMRTNIC V JAVNIH MEDIJIHUREJANJE ZELENICPLAČILO NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI24-URNA DEŽURNA SLUŽBA, GSM: 041 631 4437. maj 2009 –Odšel si brez slovesa,a nam ostal je le boleč spomin.ZAHVALAV 75. letu nas je zapustilnaš dragi oče, tast in dedekOto Gombociz Gerlinec 66Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom inprijateljem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, darovali vence,cvetje, sveče in svete maše ter v dobrodelne namene, nam paizrekli sožalje.Hvala kolektivu Pomont, d. o. o., gasilcem in društvu upokojencev.Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred, predstavnikomakrajevne skupnosti in gasilcev za izbrane besede slovesa,pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi.Žalujoči vsi njegovi najdražjiNikar se ne boj, saj sem te odkupil,poklical sem te po imenu: moj si!Ker si drag v mojih očeh, spoštovanin te ljubim. (Izaija 43, 1.4)ZAHVALAV 86. letu starosti nas je zapustilnaš dragi mož, ata, deda in bratIvan Maričurarski mojster v pokoju iz Ravenske ul. 31 v BeltincihIskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na krajzemeljskega počitka, z nami sočustvovali in nam izrazili sožalje,darovali za svete maše, dobrodelne namene in cerkev, vence,cvetje in sveče.Posebej hvala g. dr. Ludviku Norčiču, ge. dr. Sabini Fujs Kuharin preostalemu osebju Zdravstvenega doma Beltinci, g. dr.Deanu Kövešu, osebju Splošne bolnišnice Murska Sobota,sestrični Štefki z možem Stankom, prijateljici Vikici in soseduTineku za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih.Iskrena hvala g. dr. Petru Štumpfu, mariborskemu pomožnemuškofu za ganljivo opravljeno pogrebno slovesnost, domačimaduhovnikoma g. župniku Alojzu Benkoviču in g. kaplanu MarjanuPučku ter vsem drugim prisotnim duhovnikom, g. Boštjanu Ošlaju,g. Martinu Vöröšu, g. Štefanu Vinkoviču in g. Robertu Brestu.Toplo zahvalo izrekamo govorniku g. Avgustu Farkašu za izbranebesede slovesa, pogrebništvu Jurič, pevcem in pevkam domačežupnije ter Nejcu in Damjanu za odigrano pesem ob slovesu.Z globoko hvaležnostjo v srcu: žena Pavla, hčerke Helena,Gabika in Gita ter sestra Hedvika z družinamiBeltinci, 25. 4. 2009Končana pot je tvojega življenja,ožete zadnje tvoje so moči.Zdaj ne bo več grenkega trpljenja,odšel si tja, kamor pridemo prav vsi.ZAHVALAV 67. letu nas je po kratki in težki bolezni za vedno zapustildragi mož, oče, tast, dedi, sin in bratŠtefanJanasik - Stevoiz Slovenske ulice 46v Murski SobotiOb boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom,prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.Iskrena hvala vsem za izražena ustna in pisna sožalja, zadarovano cvetje in sveče, prispevke za pljučni oddelekbolnišnice v Murski Soboti in druge prejete darove.Hvala osebni zdravnici dr. Nadi Šavel Švagelj, dr. Alojzu Horvatu,dr. Simoni Slaček ter osebju pljučnega oddelka bolnišnice vMurski Soboti.Hvala tudi g. kaplanu Tibautu, pevcem za odpete žalostinke,gospe Eriki Hertl za besede slovesa, g. Štefanu Zrinskemu zaodigrano Tišino ter pogrebništvoma Banfi in Komunala.Posebej hvala članom ZVVS in Združenja SEVER, članom ZŠAMin AMD Štefana Kovača.Žalujoči: žena Rozalija, hčerka Rozalija in sin Daniloz družinama ter drugo sorodstvoDragi dedi – pogrešali te bomovnuki Egon, Mitja, Jan, Ana in Janja

– 7. maj 2009 29Srce je omagalo, dih je zastal,a spomin nate bo vedno ostal.ZAHVALAV 83. letu nas je zapustil naš dragioče, dedek, brat, tast in sorodnikKarel Arvajiz BeltinecIskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom,prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnjipoti, darovali cvetje, sveče, za svete maše in cerkev, nam paizrekli besede sožalja.Iskrena hvala g. kaplanu in pevcem za pogrebni obred,govorniku za besede slovesa in pogrebništvu Jurič.Žalujoči vsi njegoviZAHVALAOb izgubi naše drage mame,tašče, ume, sestre in svakinjeKristine Nemešiz Noršinec 9 ase iskreno zahvaljujemo vsem,ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.Hvala vsem sodelujočim pri pogrebu,zdravstvenemu osebju za pomoč ob bolezniin vsem tistim, ki ste ob njeni smrti darovali v duhovnein druge dobrodelne namene, nam izrazili sožaljeter pomagali v težkih trenutkih.Žalujoči: hčerka Marija z možem Francem,vnuk Feri ter vnukinji Mira in Petra z družinamiOdhoda najdražjih ni mogoče preboleti,v sebi resnici ne da se verjeti.Celo ko resnica ti v dlani leži,jo ves čas zanikaš, ker bridko boli.SPOMIN10. maja bo minilo deset let, odkar nas je zapustila naša dragaTatjana Lipič - Gombociz Černelavecin30. maja bodo minila tri leta, odkar nas je zapustila naša dragaMarija Gomboc -Mariškaiz Murske SoboteHvala vsem za trenutek, ko postojite ob njunem grobu.Z ljubeznijo vajini najdražjiLjubezen, delo in trpljenjebilo je tvoje življenje.Nam ostali sta praznina invelika bolečina.Le srce in duša ve,kako boli, ker te več ni.ZAHVALAV 75. letu se je poslovil dragi mož, oče, dedi, brat, stric, svak intastJožef Bakan - Pepiiz Murskih Črnec 33Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom,sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v teh težkihtrenutkih kakorkoli pomagali in stali ob strani.Iskrena hvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje,sveče, za svete maše in v dobrodelne namene.Hvala g. župniku in pevcem, gospe Mileni za ganljive besede,pogrebništvu Banfi, tovarni Mura, osebju internega oddelka, g.Jožetu Granfolu in družini Jančar - Celec.Žalujoči vsi, ki smo ga imeli radiZAHVALAV 82. letu nas je tihoin mirno zapustila dragaHelena Ošlajiz Žitne ulice v Murski SobotiIskreno se zahvaljujemo vsem, ki so jo pospremili na zadnji poti,darovali vence, sveče in za svete maše.Bog plačaj g. kaplanu za pogrebni obredin pevcem za odpete žalostinke.Žalujoči vsi njeni, ki smo jo imeli radiNi večje bolečinekot v dneh žalostinositi v srcih srečnihdni spomine.V SPOMIN7. maja mineva 16 let od takrat, ko nas je za vedno zapustila našadraga žena, mama, tašča in babicaMarija Korpičiz Murske SoboteTiho in žalostno je ob tvojem grobu,vendar polno lepih spominov in dobrote, ki so nam jih dalitvoje srce in pridne roke.Hvala vsem, ki se z dobro mislijo v srcu ustavite ob njenemgrobu, ji prinašate cvetje in prižigate sveče.Vsi njeniKar je zapisano globoko v srcu,se s smrtjo ne more izgubiti.ZAHVALAPo dolgi in težki bolezni je v 90. letustarosti v Gospodu zaspala naša dragamama, stara mama in prababicaTerezija Trstenjakrojena Horvatiz Gorice 57Lepa hvala za tolažbo in pomoč v najtežjih trenutkih dobrimsosedom, prijateljem, znancem, sorodnikom, društvuupokojencev ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti,darovali cvetje, sveče, za svete maše in mrliško vežico, nam paizrekli besede sožalja.Hvala g. župniku za pogoste obiske na domu, za opravljenpogrebni obred, mežnarju g. Rudiju, pevcem za odpetežalostinke in pogrebništvu Banfi.Vedno s teboj – vsi, ki smo te imeli radiin te bomo ohranili v naših srcihNi smrt tisto, kar nas loči.In življenje ni, kar druži nas.So vezi močnejše ...Brez pomena zanje sorazdalje, kraj in čas.ZAHVALAV 87. letu nas je zapustila naša dragamama, tašča, stara mama in prababicaKarolina Sečkoiz Tešanovec 56Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem,sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti,nam pa stali ob strani, izrekli sožalje ter darovali cvetje, sveče inv dobrodelne namene.Zahvaljujemo se g. škofu Gezi Erniši za pogrebni obred, pevcemza odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi.Posebna hvala osebnemu zdravniku dr. Škaliču in med. sestriSonji iz ZD Martjanci za vso pomoč.Vsem še enkrat – iskrena hvala!Žalujoče hčerke z družinamiSTARA MOMA – pogrešajo te tvojipravnuki: Maja, Jani, Lina in MancaOdpočij si, naša mama,naj ti sije nebeška luč,na kraju, kjer ni trpljenjain bolečin.V SPOMIN7. maja mineva leto žalosti, ko nas je zapustila naša mama, tašča,babica in prababicaJulijana Hariiz Kukeča 53Večni dom ti rože zdaj krasijo in sveče ti v spomin gorijo.Hvala vsem, ki se je spominjate.Tvoji najdražjiSrce tvoje je omagalo, dih ti je zastal,a spomin nate za vedno bo ostal!ZAHVALAV 80. letu nas je nenadomabrez slovesa zapustilKarel Vogrinčičiz Dolnjih SlavečIskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem,Marjetinim in Milanovim sodelavcem, društvu SRD DolnjiSlaveči, gospodu dekanu, pevcem in pogrebništvu Banfi.Žalujoči vsi njegoviKje si, ljubi mož in oče,kje tvoj mili je obraz,kje je tvoja pridna roka,ki skrbela je za nas?Odpočij si, dragi oče,naj ti sije nebeška luč,duša mirno naj počiva,brez trpljenja, bolečin.ZAHVALAV 72. letu nas je zapustil dragi mož, oče, tast in dediJožef Horvatiz Pečarovec 60Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom,prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih staliob strani, nam izrazili sožalje in ga pospremili na njegovi zadnjipoti. Hvala tudi za vse prejete darove.Posebej hvala g. župniku Jožetu Hozjanu za lep pogrebniobred, ge. Heleni za izrečene besede slovesa, pevcem za odpetežalostinke, dr. Marjeti Benko Šbüll in pogrebništvu Hozjan.Žalujoči tvoji najdražjiDragi dedi,pogrešali te bomotvoji vnuki Boštjan, Bojan, Mihec in JanVsa leta si delal, pošteno živel,potem pa izmučen si tiho zaspal.Srce je omagalo, dih je zastal,a spomin nate bo vedno ostal.Le kdo pozabil bi ljubeče srce,ki neskončno nas ljubilo doposlednjega je dne.ZAHVALAV 76. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek, tast in bratAlojz Jablanoveciz SatahovecOb boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom,sosedom in znancem, ki ste ga v velikem številu pospremili nanjegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše in vaškokapelo, nam pa izrekli besede sožalja.Posebej velja zahvala Marijinim sodelavcem hotela Diana,gasilcem, govorniku KS Štefanu Pisnjaku in govorniku gasilcevMarjanu Martincu.Lepa hvala gospodu župniku, pevcem in pogrebništvu Banfi.Žalujoči: žena Marija, sin Štefan z družino, hčerka Marijaz družino, brat in sestri z družinamiDedek, pogrešamo te tvoji vnuki: Mitja,Žiga in Mirjana

30 OGLASI7. maj 2009 –NOVOZGRAJENCEKRAZVESELJUJE!Bogata otvoritvena ponudba!NajveËja mreæa poslovalnicin najdaljπi delovni Ëas!10 dni 10 % otvoritveni popust za izdelkebele tehnike in malih gospodinjskih aparatov priznanih blagovnih znamk.petek, 22. maj - Gorenjeponedeljek, 25. maj - Boschtorek, 26. maj - Braunsreda, 27. maj - Hooverčetrtek, 28. maj - Philipspetek, 29. maj - Electroluxsobota, 30. maj - Candysreda, 3. junij - Remingtonpetek, 5. junij - Bekosobota, 6. junij - GorenjeVeč kot 10 izdelkov v akciji Pokaži in prihranis popusti do 50 %!Darilo za nosečnice!Za prvih 100 nosečnic ob nakupu in predložitvi materinske knjižicebon za 5 €! Unovčljiv je pri naslednjem nakupu.Na vsaki poπti je bankain vsaj 50 prihrankaNOV ZA»ETEK - paket ugodnosti za nove imetnike osebnega raËuna:- brezplaËno vodenje osebnega raËuna (1 leto)- brezplaËen pristop k elektronskemu banËniπtvu- kartice z odloæenim plaËilom brez Ëlanarine (1 leto)- viπja obrestna mera za prvi sklenjeni depozit- niæja obrestna mera za kredite prvega pol leta po odprtju raËuna- brezplaËna prva odobritev limitaVeË informacij: 080 80 58, www.pbs.si in na vsaki poπti.137,5x200+5mm.indd 1 5.5.2009 14:56:31Ne mečitedenarjaskozi okno!Več o akciji nawww.ajm.si.OPORA – SOČUTJEv hudi bolezni in smrtiOO Murska SobotaRakičanLendavska ul. 28Tel. 051 442 636Neverjetna ponudba TOYOTA YARISSlika jes klimo že za 8.900 €simbolična.Agroservis, d. d.Kroška ulica 58, 9000 Murska SobotaTel. št.: 02 530 18 88Hipotekarni krediti do 30 letodplačevanja, potrošniški ingotovinski krediti do 10 let.Pokličite na brezplačno tel.štev. 080 18 99 ali 030 677999, www.hitrikredit.com.KURILNO OLJE,PREMOGUGODNE CENE IN MOŽNOSTIPLAČILA! Tel.: 57 88 200KURIVO - PREVOZ, Bojan Jakšič, s. p., G. Bistrica 51GEO-VRTINA d. o. o.,Obrtna ulica 40, 9000 Murska Sobota, tel./faks: 02 530 06 70, GSM: 041 741 809Izdelava vrtin in vodnjakov za zajem podzemnih voda za ogrevanje s toplotnočrpalko, oskrbo s pitno vodo, zalivanje kmetijskih površin, ponikovanje.Čiščenje vodnjakov, vgradnja potopnih črpalk, izdelava hidrogeoloških poročil.OGREVANJE S TOPLOTNO ČRPALKOTALNO IN STENSKO OGREVANJERoman Zemljarič, s. p.,Dornava 59, 2252 DornavaKLIMAPE Rajšpova ulica 1, 2250 Ptujtel.: 059 03 03 05, faks.: 059 03 03 04, GSM: 031 851 324, info@zerox.si, www.zerox.siRoman Zemljarič, s. p.,Dornava 59, 2252 DornavaPE Rajšpova ulica 1, 2250 PtujPUCONCI 81, 9201 PUCONCITel.: 031 701 575, 070 815 020vrtanje vodnjakov za toplotne črpalkesondiranje • čiščenje vodnjakov • mikro pilotiPREZRAČEVANJEZ REKUPERACIJOELEKTROINŠTALACIJEIN MERITVEtel.: 059 03 03 05, faks.: 059 03 03 04, GSM: 031 851 324, info@zerox.si, www.zerox.si

– 7. maj 2009 NAPOVEDNIK31Napovednik prireditevOTVORITEVMURSKA SOBOTAV četrtek, 7. maja, ob 19. uri bo v Galeriji otvoritev razstave fotografijJaneza Marenčiča in ilustracij Žareta Vrezca. Razstavi bostaodprla umetnostna zgodovinarja Barbara Boltar in dr. Damir Globočnikin bosta na ogled do 4. junija.POTRNAV petek, 8. maja, ob 18.30 bo v Pavlovi hiši otvoritev fotografskerazstave Preteklo in pozabljeno – Fotografsko iskanje sledi izginulejudovske kulture v Sloveniji avtorjev Branka Lenarta in ElisabethArlt. V glasbenem programu bosta nastopila Klarisa Jovanovićin Luka Ropret s sefardskimi pesmimi. Razstava bo na ogleddo 27. junija.LENDAVAV petek, 8. maja, ob 18. uri bodo na lendavskem gradu odprli razstavoumetniških del svetovno znanega likovnega umetnika dvajsetegastoletja Victorja Vasarelyja. Odprl jo bo državni sekretarna ministrstvu za kulturo dr. Stojan Pelko. Razstava bo na ogleddo 4. julija.V četrtek, 7. maja, ob 17. uri bo v preddverju gledališke in koncertnedvorane otvoritev razstave 40 let televizije v Mariboru. Razstavobosta odprla mag. Cvetka Žirovnik, vodja Regionalnega RTVcentra Maribor, in mag. Anton Balažek, župan občine Lendava.KONCERTLJUTOMERV petek, 8. maja, ob 10. uri bo v Parku prvega slovenskega taboraprireditev Otrokom sveta, kjer bodo zapeli otroci in dijaki.V soboto, 9. maja, ob 9. uri bo na Glavnem trgu promenadni koncertPihalnega orkestra Ljutomer.MURSKA SOBOTAV petek, 8. maja, ob 21. uri bo nastopil na grajskem dvorišču vokviru 3. Festivala mladih Pomurja raper Edo Maajka. Pred tembo nastopila skupina 8, potem pa bo za zabavo poskrbela ekipaDJ-ev Music Error. Predprodaja vstopnic: MIKK, gimnazija, ekonomskašola.DOKLEŽOVJEV soboto, 9. maja, ob 19.30 bo v vaškem domu praznovanje 10.obletnice delovanja ljudskih pevk Jesensko listje iz Dokležovja.PODGRADJEV soboto, 9. maja, ob 19.30 bo v cerkvi sv. Ane pomladni koncertCvenskega okteta.RADENCIV soboto, 9. maja, bo v kongresni dvorani hotela Radin koncertzborovskih pesmi v priredbah za mešane pevske zbore ob koncupevske sezone.MALA NEDELJAV nedeljo, 10. maja, ob 10. uri bo v kulturnem domu 18. srečanjepevcev in godcev ljudskega izročila SV Slovenije in Porabja.GORNJA RADGONAV torek, 12. maja, ob 19. uri bo v dvorani glasbene šole koncertučiteljev – profesorjev Glasbene šole Gornja Radgona.RAZKRIŽJEV domu kulture bo v torek, 12. maja, ob 18. uri letni nastop učencevGlasbene šole Slavka Osterca Ljutomer.DOLNJA BISTRICAV dvorani novega vaško-gasilskega doma bo v petek, 8. maja, ob20. uri letni koncert Okteta Belmura. Gostje večera bodo pevkeženske vokalne skupine Zarja Puconci.PREDAVANJEMURSKA SOBOTADo torka, 12. maja, zbirajo prijave za Waldorfske igralne urice zMajo Rauch (14. maja ob 17. uri) št. je: 544 12 38.Do četrtka, 14. maja, v Galeriji zbirajo prijavnice za razstavo delneakademskih likovnikov. Prijavne obrazce dobite v Galeriji.V torek, 12. maja, ob 11. uri bo v prostorih kluba PAC seminar, kiga pripravlja Pomurska gospodarska zbornica o tem, kako je s pridobivanjemdelovnih dovoljenj v Avstriji.NEGOVAV soboto, 9. maja, od 8. do 12. ure bodo v Osnovni šoli Negova študentjeMedicinske fakultete Maribor v sodelovanju z zdravnicodružinske medicine dr. Eriko Zelko pripravili projekt z delavnicamiZdrava veselica s poudarkom na boleznih srca in ožilja.KinoStar Max Murska Sobota(od 7. 5. do 13. 5.)Ameriška akcijska pustolovščina Dirka na zakleto goro (vsakdan ob 17.00, sob. in ned. še 14.45)Ameriška romantična kriminalna drama Dvojna igra (vsakdan ob 21.00)Ameriški animirani družinski film Pošasti proti Nezemljanom(vsak dan ob 16.30, sob. in ned. še 14.25)Slovenski znanstvenofantastični psihološki triler Prehod(vsak dan ob 16.50)Britansko-francoska akcijska pustolovščina Prenašalec 3(vsak dan ob 21.05)Ameriška komedija Stari, rad te imam (vsak dan ob 18.40)Ameriška znanstvenofantastična kriminalka Varuhi (do torkaob 21.35)Ameriška drama Gran Torino (od petka ob 19.10)Ameriška družinska fantazijska avantura Srce iz črnila (odpetka ob 18.50, sob. in ned. še 14.35)Belgijsko-francosko-makedonska drama Sem iz Titovega Velesa(samo v ponedeljek ob 18.45)Ameriški mistični triler Angeli in demoni (v sredo ob 19.00)Celotni spored najdete tudi na spletni straniwww.pomurje.si.LjutomerSobota, 9. maja: ob 20.00 ameriška družinska komedija Hotelza pse (Emma Roberts, Don Cheadle, Lisa Kudrow, r.: ThorFreudenthal)Nedelja, 10. maja: ob 20.00 ameriška akcijska kriminalka Hitriin drzni 4 (Vin Diesel, Paul Walker, Michelle Rodriguez,r.: Justin Lin)Gornja RadgonaPetek, 8. maja: ob 18.00 ameriška družinska komedija Hotelza pseNapovednik prireditevDOGODEKMURSKA SOBOTAV petek, 8. maja, med 10. in 16. uro bo na Trgu kulture prireditevVestnik v EVROPSKI VASI. Sodelovale bodo pomurske in porabskeosnovne šole, pripravljene bodo delavnice in izid EU Vestnika, pričakujese obisk predsednika države dr. Danila Türka, na odru pa bostanastopili skupini Langa in Kontrabant.V četrtek, 7. maja, ob 11. uri bo na športnih površinah Društva zašportno rekreacijo v Mladinski ulici 3 prireditev Veter v laseh – sšportom proti drogi.V četrtek, 7. maja, bo na oddelku za transfuziologijo splošne bolnišnicekrvodajalska akcija za KORK Bakovci in Krog.Med 11. in 17. majem bo v prostorih Ljudske univerze Murska Sobotanacionalni izobraževalni teden vseživljenjskega učenja.PROSENJAKOVCIV četrtek, 7. maja, ob 10. uri bo v gasilskem domu mednarodno ocenjevanjevina.PETANJCIV petek, 8. maja, ob 12. uri bo v organizaciji Ustanove dr. Šiftarjevefundacije mladinska kulturna prireditev Dr. Vanek Šiftar – sin prekmurskeravnice ob njegovi 90. obletnici rojstva in 10. obletnici smrti.V kulturnem programu bodo nastopili: mladinski pevski zborMavrica z OŠ Tišina, violinistka Kristina Šuklar in dijaki GimnazijeMurska Sobota. Častni gost bo predsednik RS dr. Danilo Türk.GORNJA RADGONAV soboto, 9. maja, ob 8.30 bo na mostu čez reko Muro prireditev 2.Dan Mure 2009.V nedeljo, 10. maja, ob 8. uri bo na Trgu svobode prireditev Svetovnimaterinski dan.V nedeljo, 10. maja, ob 9. uri bo na OŠ tradicionalni mednarodni šahovskiturnir v počastitev vstopa SLO v EU.NEGOVAV soboto, 9. maja, ob 8. uri se bo začel na OŠ dan šole.VERŽEJV soboto, 9. maja, ob 9. uri bo na dvorišču salezijanskega zavoda 9.enodnevno srečanje družin z območja vzhodne Slovenije.LJUTOMERV nedeljo, 10. maja, ob 10. uri vas otroci iz Vrtca Ljutomer vabijo,da se jim pridružite v Parku prvega slovenskega tabora, kjer bodopraznovali dan Evrope.KRIŽEVCIV soboto, 9. maja, ob 11. uri se bo začel v Športnem centru Križevcirekreacijski pohod Spoznajmo našo občino, ob 14. uri pa bo osmikros za pokal Občine Gornji Petrovci. Od 11. do 14. ure bo potekalaše prireditev Šport špas – dan druženja treh generacij.RADENCIV petek, 8. maja, ob 19.30 bo v Domu starejših občanov RadenciLiterarni večer, ki ga pripravlja Sekcija za kreativno pisanje KUDBubla Radenci.BODONCIV nedeljo, 10. maja, ob 10. uri bo v evangeličanski cerkvi tradicionalnaNedelja matere. Po božji službi bodo s svojim programom nastopiliotroci in mladina.FOKOVCIV soboto, 9. maja, bo pred osnovno šoli prvi Dan druženja treh generacij,v okviru katerega bodo ob 9. uri pripravili Pohod po nekdanjihšolskih poteh.MORAVSKE TOPLICEV soboto, 9. maja, ob 9. uri bo ob trimski stezi prireditev Šport špas– dan druženja treh generacij.GLEDALIŠČELENDAVAV četrtek, 7. maja, ob 18. in 20. uri bo v gledališki in koncertni dvoranikomedija Ženske&moški.com (zadnji del trilogije) v izvedbiŠpas teatra.V petek, 8. maja, ob 20. uri bo v gledališki in koncertni dvorani komedijaavtorice besedila Olge Paušič Kofetarji v izvedbi Gledališkeskupine Kofetarj. Gledališko predstavo je režiral Attila Mess.KRIŽEVCI PRI LJUTOMERUV petek, 8. maja, ob 19. uri bo v kulturnem domu premiera komedijePoročni list avtorja Ephraima Kishona v režiji Srečka Centrihain izvedbi KUD-a Križevci. Ponovitvi bosta v soboto in nedeljo, 9.in 10. maja, ob 19. uri.RAZSTAVEMURSKA SOBOTAV Pokrajinski in študijski knjižnici je na ogled razstava fotografijob 90-letnici Gimnazije Murska Sobota z naslovom S smehom skozigimnazijska leta.V Galeriji PAC je na ogled razstava del Iva Bošnjakovića iz MurskeSobote.LJUTOMERV galeriji Anteja Trstenjaka je do 15. maja na ogled razstava likovnihdel Antona in Janeza Repnika.LENDAVAV prostorih prodajne galerije v Glavni ulici 52 je na ogled razstavadel, ki so nastala na 4. zimski mednarodni likovni koloniji Lendava2009.PLES/FOLKLORAGORNJA RADGONAV petek, 8. maja, ob 20. uri bo v avli OŠ produkcija Body fit, plešifajn.LENDAVAV nedeljo, 10. maja, ob 15. uri bo v gledališki in koncertni dvoranisrečanje odraslih folklornih skupin Ples-Tanc.Označite pravilni odgovorin si prislužite vstopnico*za ogled filmov v Star Maxu!Kdo je režiser filma Watchmen?Zack SnyderWesley SnipesKupon nalepite na dopisnico in odgovor pošljite na naslov:Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota.*Vsak teden bomo petim izžrebancem podelili po dve vstopnici,ki jih bodo prejeli po pošti. Upoštevali bomo dopisnice,ki bodo prispele do četrtka, 14. 5. 2009.PETEK, 8. maja: 00.00 SNOP - 05.00 Dobro jutro, SimonaŠpindler - 06.15 Petkova hajka Bojana Rajka- 07.40 Mariborsko pismo, Asja Matjaž – 08.00 Poročila– 09.30 Kultura in šport ob koncu tedna – Dopoldanskivoditelj Beno Horvat - 10.30 Mali oglasi - 11.15Zamurjenci – 12.30 Od petka do petka – 13.15 1. osebaednine (Jerneja) – 13.20 Predstavljamo vam - 14.30Romskih 60 – 15.30 Dogodki in odmevi – Popoldanskavoditeljica Suzana Panker -17.00 Osrednja poročila– 17.30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi – 18.30Radijski knjižni sejem – 19.15 Mladi val (Maša in Nika)–– 20.05 Zimzelenčki, Bojan Peček - 24.00 SNOPGlasbene lestvice na Radiu Murski valLESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBEGLASBA NAŠEGA SRCA1. Ljubezen si moja edina – Štrk2. Zaman zdaj čakaš poštarja – Modrijani3. Ne bom iskal – Ans. Braneta Klavžarja4. Če te luna nosi – Golte5. Spomin na stari mlin – Show bandPREDLOGA– Ti si faca – Polka punce– Lep pozdrav – SicerLESTVICA OBMURSKE ZABAVNEGLASBE DOMAČA PLOŠČA1. Zakaj? – Prva Generacija2. Brez tebe ne morem – Blind 4 Desteny3. Svet ljubezni – Moira4. Neznanka – Vedran Franc Husar5. Reki, ki tečej – Halgato bandPREDLOGA– Tvoj pogled boža me – Sara Kozar– Iden doj po Kobilji – Mala LangaKupon št. 19 – glasujem za skladboGLASBA NAŠEGA SRCA:DOMAČA PLOŠČA:Ime in priimek:Naslov:od petka, 8., do četrtka, 14. majaSOBOTA, 9. maja: 05.00 Dobro jutro – 08.00 Poročila- 08.30 Mali oglasi - 09.15 Biba buba baja, ponovitevoddaje iz Osnovne šole Turnišče - 9.30 Kulturain šport ob koncu tedna – 10.15 Potepajte se z nami- 12.00 Poročila – 12.05 Obvestila – 12.30 Ponovitevoddaje Od petka do petka - 13.15 1. oseba ednine (SilvaEöry) – 14.00 Poročila – 14.05 Obvestila in nogomet– 14.15 Oddaja tedna: Mura ali bio Mura, LidijaMagdič - 15.00 Literarni drobci - 15.30 Dogodkiin odmevi - 17.00 Osrednja poročila – 17.30 Murskival nagrajuje – 17.40 Mali oglasi - 18.00 Pesem našegasrca, narodnozabavna lestvica - 19.00 Poročila - 19.15Kdor poje … oddaja o zborovskem petju, nato Najlepšeželje s čestitkami in pozdravi – 20.00 Zadnja poročila– 20.00 Slovenija, od kdaj lepote tvoje (BojanRajk) in Hit Gorica : Nafta, javljanja s prvoligaškenogometne tekme (Bojan Peček) – 24.00 SNOPNEDELJA, 10. maja: 05.00 Dobro jutro - 07.00 Drugajutranja kronika – 07.30 Panonski odmevi (SilvaEöry) – 08.00 Misel in čas, duhovna misel predstavnikovverskih skupnosti Pomurja – 08.30 Zamurjenci– 09.00 Izbor pesmi tedna – 09.30 Srečanje na Murskemvalu – 10.30 Nedeljska kuhinja: Margita Mayer,porabska Slovenka, Silva Eöry - 12.30 Poročila– 12.35 Obvestila – 13.00 Minute za kmetovalce(Silva Eöry) – 13.30 Čestitke, šport - 18.00 Na narodnifarmi – 19.00 Poročila - 20.05 Samo za vas, SamoBudna - 24.00 SNOPPONEDELJEK, 11. maja: 05.00 Dobro jutro, IrmaBenko – 06.45 Maraton treh src, javljanje – 07.40Pismo iz Porabja, Marijana Sukič – 08.00 Poročila (Nataša)–08.30 Šport, porodnišnica - 09.15 Ponedeljkovaaktualna tema – 10.15 Peti potač, oddaja o avtomobilizmu(Miha Horvat) - 11.15 Oaj, kak san zlüfto:nogomet in Bojan Peček – 12.30 Anketa – 13.15 1. osebaednine (Silva Eöry) – popoldne v rokah BojanaRajka - 13.30 Mali oglasi - 14.15 Za zdravje – 15.30 Dogodkiin odmevi – 17.00 Osrednja poročila – 17.20 Obvestila– 17.30 Murski val nagrajuje – 17.40 Mali oglasi– 18.00 MV DUR – 19.15 Krpanke, oddaja o kulturi– 20.00 Zadnja poročila – Kak je indak fajn bilou,Milan Zrinski – 24.00 SNOPTOREK, 12. maja: 05.00 Jutranji Bojan Peček –06.45 Radenski maraton - 07.40 Ljubljansko pismoAleša Kardelja – 08.00 Poročila (Silva Eöry) – 08.30Besede, besede – dopoldanska voditeljica SimonaŠpindler - 10.30 Mali oglasi - 11.15 Kratki stik – 12.30 Potrošniški nasvet, Andrej Cimer – 13.15 1. osebaednine (Nataša Brulc Šiftar) – 14.15 Sedem veličastnih,oddaja o domači zabavni glasbi, pogovori znajboljšimi – 15.30 Dogodki in odmevi – Popoldanskivoditelj Bogdan Lemut - 17.00 Osrednja poročila– 17.20 Obvestila – 17. 30 Murski val nagrajuje – 17.40Mali oglasi – 18.00 Srebrne niti, oddaja za upokojence(Anica Kološa, Bojan Rajk) – 18.40 Prebiranja, drugačenpogled pomurskih avtorjev – 19.15 Eti ta je muzika– 20.00 Zadnja poročila – 20.05 Jukeboks in BoštjanRous – 24.00 SNOPSREDA, 13. maja: 05.00 Jutranje prebujanje! DušanRadič – 06.45 Maraton treh src - 07.40 Peter Potočnikiz Beograda – 08.00 Poročila (Lidija Magdič) - 08.45Džoužijevo pismo – 9.15 Aktualno v sredo - Dopoldanskivoditelj Dejan Raj - 10.15 Župan Mestne občineMurska Sobota – 11.15 Trn v peti, pritožbe, mnenja,prošnje poslušalcev – 12.30 Intervju – 13.00 Poročila- 13.15 1. oseba ednine (Lidija) - 13.30 Mali oglasi –14.15 NSTSNMV, lestvica tuje zabavne glasbe – 15.30Dogodki in odmevi – Popoldanska voditeljica NevenkaEmri - 16.15 Napoved sporeda - 17.00 Osrednja poročila– 17.20 Obvestila – 17.30 Murski val nagrajuje– 17.40 Mali oglasi – 18.00 Biba buba baja - 19.00 Poročila– 19.15 Skupaj - együtt - vküper – 20.00 Zadnja poročila– 20.05 Mursko-morski val (Simona Špindler)– 24.00 SNOPČETRTEK, 14. maja: 05.00 Zbudite se z dobrim radiem!Dejan Fujs - 06.40 Preteklih 24 – Maraton tri srcav Radencih - 07.00 Druga jutranja kronika – 07.20 Obvestila– 07.30 Vreme, ceste, radarji - 07.45 Zvočno pismoiz Gradca, Sara Rajh - 08.00 Poročila (Jernej Šavel)– 08.15 Kmetijski strokovnjak - 09.15 Kuharski nasvet– 09.30 Pregled Vestnika (Petra Kranjec) – Dopoldanskivoditelj Boštjan Rous - 10.30 Mali oglasi - 11.15 Reportažatedna – 11.45 Šport za vse – 12.30 Aktualno –13.15 1. oseba ednine – 14.15 Domača plošča – 15.30Dogodki in odmevi - Popoldanski voditelj Milan Zrinski- 16.40 Pesem tedna - 17.00 Osrednja poročila naMurskem valu – 17.20 Obvestila – 17.30 Murski val nagrajuje- 17.40 Mali oglasi – 18.00 Mali radio, Osnovnašola Grad, Eva Dora - 19.15 Bilo je nekoč – 20.00 Poročila,20.05 Geza se zeza - 24.00 SNOPNAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADBNA MURSKEM VALU NSTSNMV1. ANYTHING GOES – AC/DC2. CRACK THE SHUTTERS – Snow Patrol3. LUCKY – Jason Mraz + Colbie Caillat4. USE SOMEBODY – Kings Of Leon5. PRIMAVERA IN ANTICIPO –Laura Pausini + James BluntPREDLOGA– POKER FACE – Lady Gaga– PLEASE DON'T LEAVE ME – PinkLESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE7 VELIČASTNIH1. DAN KOT IZ SANJ – Monika Pučelj2. NISI MOJ – Anja Rupel3. ZAČARAJ ME – Nuša Derenda4. KO SE BO VRAČAL – Andraž Hribar5. KAKOR ZVEZDI NA NEBU – V. Kreslin + NeishaPREDLOGA– ENO – Pika Božič– NAPALM 3 – SiddhartaNagrajenka Srečanja na Murskem valu: Cvetka Davidovska, Levstikova 47, 9226 Moravska TopliceNSTSNMV:7 VELIČASTNIH:Izpolnjeni kupon pošljite do torka, 5. maja 2009, na naslov: Murski val, Ul. arh. Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice.

32 ZADNJA STRAN7. maj 2009 –VAŽNO IZ GLAVE KURJE ...boljša stran spletaVestnikov koledarČ - 7. majP - 8. majS - 9. majN - 10. majP - 11. majT - 12. majS - 13. majSTANKOVIKTORGREGORIZIDORŽIGAPANKRACIJSERVACIJ11. maja bosonce vzšloob 5. uri in 34minut, zašlo paob 20. uri in 23minut. Dan botako dolg 14 urin 49 minut. 9.maja ob 6. uri in1 minuta bo nanebu nastopilščip.Tečajnica Banke Slovenije – referenčnitečaji ECB 5. maja 2009X enot nacionalne valute za 1 evroDržava Valuta Ozn. val. Šifra val. TečajZDA ameriški dolar USD 840 1,3403Hrvaška hrvaška kuna HRK 191 7,3979Madžarska madžarski forint HUF 348 283,26Švica švicarski frank CHF 756 1,5113V. Britanija angleški funt GBP 826 0,8859Viktor Cör iz Kovačevec (levo) je Vestnikov dolgoletninaročnik in udeleženec večine potovanj z Vestnikovimvlakom. »Letos bomo zagotovo skupaj potovali na morje inspet bom srečal zdaj že dobre znance z Vestnikovega vlaka,«nam je povedal pred prazniki. Viktor je družaben človek,v domači vasi in v Občini Grad rad poprime za delo, kije v korist vseh, zato so mu med drugim zaupali vodenje vaškegaodbora in predsedovanje krajevni skupnosti. Če je lepriložnost, pa tudi če je ob kozarcu, kakšno rečeta z županomObčine Grad Danijelom Kalamarjem (desno) in običajnoso v ospredju krajevni problemi. Foto: I. B.Na Drag Raceu vMurski Soboti nimanjkal niti Rok Bagorošiz Scooter Stunt Teama sspremljevalko. Foto: N. J.Nemalo začuden je bil Marjan Ozvatič iz Satahovec,ko se mu je na ribiškem tekmovanju v Gradišču navabo ujel orjaški tolstolobik. Potem ko se je pol ure namučil,da ga je spravil na suho, so tudi drugi zbrani ob ribnikupresenečeni ugotovili, da je riba, ki za naše vode ni značilna,tehtala kar 30,25 kilograma, s čimer je postala najtežja riba,ulovljena v Gradišču, pa tudi ob drugih pomurskih ribnikih takšnegarekorda ni bilo. Kot narekujejo pravila, so tolstolobikaponovno spustili v vodo, tako da ga bo morda kdaj ujel šekakšen ribič – navsezadnje je v ribolovu vse mogoče. Foto: R. N.Komentar tednana Pomurje.si.Uporabnik Sportmano novem prokuristu vMuri: »Zbrali so toga zglavouf, četüdi je prazna.Tou ka tej gučij žeprvi dan, nema rejpapa glavej. Finančno desanejro, lidje pa nemajodela. Malo morgen.«Da je svet res majhen,dokazuje tudi fotografijaiz New Yorka, kjer sose pred dnevi po naključjusrečali Sobočani, novinarkaVestnika Nana RituperRodež z družino in direktorFrontala Kristjan Magdič sspremljevalko. Foto: X. Y.– naročilnica (n a r o č i l o v e l ja d o p i s n e g a p r e k l i c a )Pri obnovi občinske stavbe so delavci Pindže, Javnega komunalnega in gostinskegapodjetja, d. o. o., na robu gozda, tik ob občinski stavbi, našli prvi grbanj. Nič ne bibilo nenavadnega, če bi ga našli kakšen mesec pozneje. Za spomin sem se z njimi fotografiralin vam pošiljam sliko. Župan Občine Gornji Petrovci Franc Šlihthuber l. r.Dr. Mitja Slavinec kotpodpredsednik ZOTKS in radenskižupan Mihael Petek na prijetnemobisku pri Mateji Hauzer,direktorici Doma za starejše občaneRadenci. Le kaj ju je pripeljalov dom, kjer prostor najdejoštevilne kulturne in družabneprireditve, delavnice in različnasrečanja? In kdo je koga vabil vsvoje vrste? Foto: A. N. R. R.Naročnino bom plačeval za obdobje:trimesečno (13 izvodov) – 18,85 evrapolletno (26 izvodov) – 37,70 evrovletno (53 izvodov) – 76,85 evraPo prejemu položnice se lahko oglasite v vaši banki, kjer si uredite plačevanje z mesečnimi obremenitvami.Ime in priimek:Naselje, kraj, številka:Poštna številka in pošta:Rojstni podatki:Davčna številka:Kraj in datum:Podpis:Obvezujem se ostati naročnik časopisa vsaj eno leto. Za nagrado prejmem Vestnikovo majico.Podjetje za informiranje, d. d., spoštuje vašo zasebnost in zagotavlja visoko raven varovanja podatkov. Podjetje za informiranje se zavezuje, da bo vaše podatke skrbno hranilo in jih uporabljalosamo z namenom analiziranja naročnikov, tržnih raziskav ter predstavitev izdelkov in storitev Podjetja za informiranje, d. d., ter jih brez vaše privolitve ne bo posredovalo tretjim osebam.Posameznik lahko po 73. členu Zakona o varstvu osebnih podatkov kadarkoli zahteva, da Podjetje za informiranje, d. d., trajno ali začasno preneha uporabljati njegove osebne podatke za nameneneposrednega trženja. Podjetje za informiranje, d. d., je dolžno v 15 dneh ustrezno preprečiti uporabo osebnih podatkov za namen neposrednega trženja in o tem v nadaljnjih 5 dnehobvestiti registriranega uporabnika, ki je to zahteval. Stroške vseh dejanj v zvezi s tem poravna Podjetje za informiranje, d. d.Dijaki Biotehniške šole Rakičan in Srednje zdravstvene šole MurskaSobota so obiskali uredništvo Vestnika in prisluhnili, kako nastaja najbolj brani regionalni slovenskitednik. Kako ne bi, če so nekateri dijaki tudi sami poskusili novinarsko delo, saj so članinovinarskega krožka na biotehniški šoli, kjer izpod njihovih rok prihaja šolsko glasilo. Foto: N. J.