1. PDF dokument (4856 kB) - dLib.si

PRINT POST APPROVED PP318852/00020LETO - YEAR 57ŠTEVILKA - NUMBER 2Misli ThoughtsMAREC - APRIL 2008http://www.glasslovenije.com.au

MisliMarec - april2008V S E B I N APo krstu Sienne Natalie, tretjega otroka v mladi družini Samanthe inDamiana PIŠOTEK, četrtega slovenskega rodu. Kew, 27.01.2008.Tisto velikonočno jutro........... ....3Ob letošnjem kulturnem praznikuse spominjamo....................... .....5Izpod Triglava...............................7Sveta Družina Adelaide..............11Sv. Rafael Sydney............... .......13Iz Kraljičine dežele - QLD.... ......17Vaši darovi............................. .....19Iz Kluba Panthers-Triglav...........20Obnovimo cerkevsv. Trojice....................................24Pregarje v Brkinih.......................24Sv. brataCiril in Metod Melbourne............2510 let Stare trte............................32Korenine dveh domovin.............34Nova knjiga - Zgodba oKristalnem potoku......................35Iz Igralske družine Merrylands...36Helena Blagne.............................36Čudovitih 16 dni v NZ ................37Sedaj pismo iz Slovenije -obisk pa v aprilu in maju...... .....40Oglasi........................................ ..42Sporočila fotografij............... .....46Po krstu Anite Jozefe JAKŠA v Kew, 17. februarja 2008.Sonny Paul BRADBURY je bil krščen v Kew, 24. februarja 2008.ZORA KIRN praznuje 18.marca letos 75. rojstni dan.Hvaležni ji želimo še naprejBožje milosti invarstva Marije Pomagaj.

TistovelikonočnojutroZnanstvenik je iskal miren kotiček, kjer bi se naselil in vtišini opravljal znanstveno raziskovanje. Po dolgem iskanjuje našel prostor v bližini samostana sester stroge klavzure. Nibil veren. »Tukaj sem našel vsaj mir za svoj študij in poskuse,«je mislil.Njegovo pričakovanje se je uresničilo samo delno. Večino dnevaje bila njegova hiša obdana z mirom, ki ga je prekinjal obdoločenih urah samo samostanski zvonček. Ob uri razvedrilasester, pa ni mogel storiti ničesar proti prekipevajočemu veseljuin salvam smeha, ki so prodirale preko obzidja in skozi okna.Znanstveniku so postale te ure prava mora. Razmišljal je: »Težene so uboge, živijo spokorno, ne poznajo užitkov sveta. Kakoto, da so tako srečne in zadovoljne? Ali se za tem smehom neskriva kaj grdega in nepoštenega?«Sklenil je, da bo govoril z opatinjo in se rešil teh misli. Opatinja mu je na njegovo vprašanje»Kako to, da so sestre tako srečne in zadovoljne?« preprosto odgovorila: »Kristusove neveste smo.«- »Toda ali ni vaš ženin umrl že pred 2000 leti?« je ugovarjal znanstvenik. »Oprostite gospod profesor,toda ali niste bili seznanjeni, da je tri dni pozneje vstal od mrtvih? In me smo danes priče tega, kar seje zgodilo tri dni pozneje, priče velikonočnega jutra!«Vse je odvisno od velikonočnega jutra. Evangelij vstajenjskega jutra pripoveduje o Mariji Magdaleni, kije zgodaj zjutraj šla h grobu. Našla je prazen grob. Hitro je stekla k Simonu Petru in drugemu učencu injima sporočila novico. Tudi onadva sta hitro tekla, prišla h grobu in ga preiskala. Videla sta in verovala.Ti skromni podatki nam veliko povedo overi v vstajenje. V vstajenje lahko verujemole v skupnosti, v Cerkvi. Apostolsko pričevanje oJezusovem vstajenju se je začelo s tekom MarijeMagdalene, s tekom ljubezni! Ni šla domov in vskrbeh premišljevala, kdo le je ukradel Jezusovotelo in kam ga je skril. Stekla je k Jezusovimučencem. Verigo apostolskega pričevanja sta vteku nadaljevala Simon Peter in drugi učenec, kiga je Jezus ljubil. Simon Peter je videl povoje, kiso ležali na tleh, zvit prtič, ki je bil na Jezusoviglavi. Kot realist je gledal, opazoval, razčlenjeval.Ribič Simon pač, ki je zares postal apostol Peteršele v tistem velikonočnem jutru. Nato je vstopiltudi mlajši učenec, ki je prvi prišel h grobu: videlmisli | marec - april 20083

je in veroval. Mlajši učenec v poročilu nima imena.Krščansko izročilo v njem prepoznava apostolaJaneza, avtorja vstajenjske pripovedi. Njegovoime pa je pravzaprav Jezusova ljubezen: učenec,ki ga je Jezus ljubil. V ljubezni in z ljubeznijovidimo in verujemo, da je Kristus zares vstal odmrtvih. Ljubezen, ki jo je Jezus izkazal do koncas svojo smrtjo na križu, je zmagala. Ljubezen jevstajenje!Ljubezen je dopolnitev Pisma. Vse, kar jezapisano v Pismih, v prvi in drugi zavezi, je le sledvstajenja ljubezni, tako kot so bile sledi vstalegaGospoda povoji in prtič v Jezusovem grobu.Ljubezen do živega in vstalega Kristusa smoprejeli iz omrežja apostolskega pričevanja. Zato Peter, ki se je k ljubezni spreobrnil šele v velikonočnemjutru, zatrdi: mi smo priče vstajenja. Z drugo besedo: mi smo priče ljubezni! Priče vstajenja, priče Božjezmage ljubezni, postanemo lahko tudi mi, danes, v Cerkvi, v slovensko-avstralskih občestvih!Da, vse je odvisno od tistega velikonočnega jutra,od velikonočnih juter letošnje Velike noči!Kristus je vstal, aleluja! Zares je vstal, aleluja!p. dr. Mihael S. Vovk OFM, Sveta GoraBODIMO PRIČE GOSPODOVEGA VSTAJENJAMarija Magdalena je v rosi velikonočnega jutra srečala Vstalega Gospoda in to veselonovico posredovala učencema Janezu in Petru.Vstali Kristus prihaja tudi k nam. On prižiga praznično luč v naših srcih. Njegova svetlobabo pregnala temine naših misli, besed in dejanj ter nas navdala z novo svetlobo upanja,radosti in ljubezni.Da bi lepo in milostnodoživeli veličinovelikonočnih praznikovVam želimo Vaši dušnipastirji: p. Valerijan,p. Janez, p. Darko, p.Ciril, sodelavci Misli zurednico Marijo Anžič,Baragova knjižnica,sodelavci našihslovenskih misijonov vAvstraliji, patri in sestre,ki so nekdaj delovalimed vami ter našiposinovljeni misijonarji.Posebno velikonočnovoščilo nam vsem namenjajo slovenski škofje.4 misli | marec - april 2008

Draga Gelt OAMOB LETOŠNJEM KULTURNEM PRAZNIKU SE SPOMINJAMO …Dr. FRANCE PREŠEREN,poznan vsakemu Slovencu.Ko brez miru okrog divjam,prijatlji prašajo me, kam?Prašájte raj’ oblak nebá,prašájte raji val morjá,kadar mogočni gospodardrvi jih semtertje vihar.Oblak ne ve, in val ne kam,- kam nese me obup, ne znam.Samo to znam, samo to vem,de pred obličje nje ne smem,in de ni mesta vrh zemljé,kjer bi pozabil to gorje!France Prešeren se je rodil v gorenjski vasiciVrba, 3. decembra 1800.Prešeren preprosto ni trpel neumnosti in tiranije.Prešernova pesniška misel se ni vrtela le okolivélike teme svobode; njegovi verzi so bili v prvivrsti izraz silovite ljubezni - na eni strani dopripadnic lepšega spola in na drugi do naroda.Ljubezen, ki jo srečujemo v Prešernovi poeziji, imamnogo obrazov: zna biti polna nežnega upanja inneskrivane samozavesti, toda tudi brezmejnegatrpljenja.Pesnik pozna tako srečo kot nesrečo v ljubezni.Prva se povezuje z radostjo literarnega ustvarjanja,druga pa z bolečino spoznanja, da včasih nitipopolna predanost, najboljši nameni in najlepšeželje ne odpahnejo vrat srca nesmrtno ljubljene.Kakor drugi romantiki meni, da človeškemu srcuni mogoče ukazovati, saj ljubezen ni nekaj, karse izmenjava, kupuje in prodaja na trgu sanj inresničnosti. Nasprotno: srce ukazuje človeku, into brez računanja na dobiček ali izgubo. Pesnikje v brezupni ljubezenski nesreči - enako kakorv upajoči ljubezenski sreči - odkril vir najglobljepoezije. Njegova poezija želi zbuditi “Slovenšč’nocelo”, se pravi vse ljudi, ki govore naš jezik. Tu seerotična ljubezen do ženske povezuje z dejavnoljubeznijo do rojakov, do naroda, ki mu pripada.Kdo ne pozna njegove pesniške zbirke Poezije?Pesnik je umrl ob zori 8. februarja 1849.Prešernova vizija je bila, da vsakdo živi v skladus svojim notranjim bistvom; nihče nima praviceterorizirati drugega. Ljudi je trebasprejeti takšne, kot so. Na večerživljenja je napisal Zdravljico, ki jev vesoljno bratstvo pod praporomsvobode združila vse ljudi dobrevolje in vse narode sveta: res je bilato utopija - toda utopija, ki si jo jebilo vredno zamisliti. V srcih rojakovje Prešernova misel našla odmev;tako so njegovi monumentalniverzi postali osrednje sporočiloslovenske državne himne.Za Slovence je France Prešerento, kar je za Nemce Goethe, zaItalijane Dante, za Škote RobertBurns, za Poljake Mickiewicz, za Ruse Puškin, zaAngleže Shakespeare. Prešeren je za generacijeSlovencev mnogo več kot zgolj eden iz vrstedomačih literatov. Je kratko malo naš pesniškigenij. Spremlja nas od rojstva do smrti. Časi sespreminjajo, Prešernovo delo pa ostaja čvrstaskala neminljive lepote v razpenjenem morjuminevanja.PRIMOŽ TRUBARob 500-letnicirojstvaPrimož Trubar se jerodil 1508 na Rašici.Šolal se je na Reki, vSalzburgu, pri škofuBonomu v Trstu in naDunaju. Leta 1530je bil posvečen zaduhovnika.Služboval je v večslovenskih krajih(Loka pri ZidanemMostu, Laško, Celje, Ljubljana) in navdušenoter prepričevalno deloval v smislu verskereformacije. Leta 1547 je moral v izgnanstvo vNemčijo.Najprej je živel v Nürnbergu, nato pa kot pridigarv Rothenburgu ob Tauberi, kjer je leta 1550nastalo prvo Trubarjevo delo in prva slovenskaknjiga Katekizem. Sočasno z njim je izšlamisli | marec - april 20085

knjižica Abecedarij - kajti kdobo bral katekizem, če ne poznačrk? Bil je začetnik slovenskegaknjižnega jezika in naš prvipisatelj. Leta 1553 je postalpastor v Kemptenu. Pomembnoje leto 1555, ko je sprejel oziromauvedel latinsko pisavo in vpeljalposebna znamenja za šumnike.Leta 1561 so ga kranjski deželnistanovi poklicali v Ljubljano,a se je še isto leto vrnil nazaj vUrach, kjer je imel župnijo invodil Ungnadovo tiskarno. Medletoma 1561 in 1565 je bil skrajšim presledkom superintendant v Ljubljani,kjer je uredil protestantsko cerkev in leta leta 1564izdal Slovensko cerkovno ordningo. Leta 1565 jebil ponovno izgnan: nekaj časa je župnikoval vLauffenu na Würtemberškem in nato do smrti vDerendingenu. Umrl je leta 1586.Z njim se začenja zgodovina slovenskegaslovstva; vse poprej so le redki, osamljeni rokopisi.Protestanti so razmahnili pravo proizvodnjoslovenskega tiska. Primož Trubar je dokazal,da je naš narod sposoben enakopravno živeti vdružbi kulturnih narodov Evrope. Z njim je dobilareformacija tudi narodnostne oblikovalne prvine.Objavil je 22 knjig v slovenščini in 2 v nemščini.Za osnovo slovenskega knjižnega jezika je ponovih ugotovitvah izbral ljubljanski mestni govor,po starejših pa domače dolenjsko narečje. Njegovslog je krepak, nazoren, včasih šegav in retoričen.Objavil je 22 knjig v slovenščini in dve v nemščini.Poleg tega je napisal 10 predgovorov za deladrugih avtorjev v nemščini. Najvažnejši spisi so:Catechismus (z dodatkom pesmi), Abecedarium,1550; Ta evangeli sv. Matevža, 1555; Ta prvi dejltiga noviga testamenta, Ta slovenski koledar,1557; En regišter. . . ena kratka postila; 1558; Tadrugi dejl tiga noviga testamenta, 1560; Sv. Pavlata dva listi, 1561; Cerkovna ordninga, 1564; Taceli psalter Davidov, 1566; Ta celi katehismus,Sv: Pavla listuvi, 1567; Tri duhovske pejsni, 1575;Noviga testamenta pusledni dejl, 1577; Ta prvipsalm ž nega trijemi izlagami, 1579; Ta celi novtestament, 1582. CERKOVNA ORDNINGA vsebujepredpise o ustroju protestantskih verskih obredov,zahtevo po slovenski osnovni šoli in zahtevo popravici do uporabe slovenščine.VALENTIN VODNIKob 250-letnici rojstvaValentin Vodnik, prvi pomembnejšislovenski pesnik, narodnipreroditelj, učitelj, prevajalec,slovničar in urednik, se je rodil leta1758 v Zgornji Šiški blizu Ljubljane vkmečko-obrtniški družini. Osnovnošolo je opravljal v Ljubljani, natose je izobraževal tudi pri stricuv novomeškem samostanu. Pogimnaziji), v kateri sta ga zlastizanimala poetika in retorika, seje v nekaterih frančiškanskihsamostanih (v Novem mestu, Ljubljani, Kamniku,na Sveti gori nad Gorico) pripravljal za duhovniškipoklic. Učil se je tudi orglanja, študiral filozofijo inteologijo. Kot duhovnik je deloval v Ljubljani, naBledu, v Sori, Ribnici in od leta 1793 na Koprivnikunad Bohinjem. V času Ilirskih provinc se jenavduševal nad Francozi in njihovim priznavanjemnaravnim pravic narodov. V novi oblasti je videlmožnost, da bo slovenski jezik veljaven v šolstvu.Dosegel je uvedbo slovenščine kot učnega jezikav začetne in srednje šole na Kranjskem. Postalje celo ravnatelj in šolski nadzornik. Po vrnitviAvstrijcev se je Vodnikov položaj poslabšal, sajso mu Avstrijci sodelovanje s Francozi zamerili, inga kot »politično sumljivega« predčasno upokojili.Umrl je v 8. januarja 1819 v Ljubljani, povsemizrinjen iz javnega življenja.Vodnikovo delo je raznovrstno. Pisal je Velikopratiko in Malo pratiko (1795-1806). Izdajal jeprvi slovenski časopis Lublanske novice dvakrattedensko v letih 1797-1800. Leta 1799 je izšlakuharska knjiga Kuharske bukve, leta 1818 paBabištvo, priročnik za porodničarke. Zbiral jegradivo za nemško-slovensko-latinski slovar.Sestavil je nekaj učbenikov, med njimi tudi Abecedoza perve šole in slovnico Pismenost in gramatikaza perve šole, v kateri je z zanosom pisal, da jetreba »začeti vse nauke s tisto besedo, kateronas je mati učila«. Vendarle poznamo Vodnikapredvsem kot pesnika. Svoje prve pesmi je objavljalv zborniku Marka Pohlina Pisanice, med katerimije bolj znana Zadovolne Krajnc, razsvetljenskahvalnica preprostemu Slovencu. Leta 1806 je izdalprvo slovensko pesniško zbirko Zbirka Pesme za6 misli | marec - april 2008

pokušino, nato Pesmi za brambovce; Dramilo;Zadovoljni Kranjec; Stari pevec ne boj se peti;Moj spomini. slavnostna pesem v vzvišenem tonuIlirija oživljena.Šolske knjige: Abeceda za perve šole; Pismenostin gramatika za perve šole (slovnica). Basni: Srakain mlade; Nemški in kranjski konj. Jezikoslovje:Gradivo za slovenski slovar, slovnica Pismenostali gramatika za prve šole.ŠKOF FRIDERIKIRENEJ BARAGAob 140-letnici smrtiOb letošnjem kulturnemprazniku smo se spomnilitudi slovenskegaškofa in misijonarjaFriderika Ireneja Barage -Indijanci so ga imenovaliMékate Wikwanaié, to jeČrna Suknja. Rojen je bil29. junija 1797 na graduMala vas pri Dobrniču naDolenjskem, šolal se je v Ljubljani, študiral pravona Dunaju, teologijo v Ljubljani. Kot duhovnik jebil nasprotink janzeizma; 1830 odšel v Ameriko,bil škof v Cincinnatiju, pozneje v Marquettu(Michigan).Duhovnika Barago so imenovali “SnowshoePriest” zaradi dolgih poti v zimskih mesecih,ko je obiskoval domorodce in rudarje bakra naKeweenaw polotoku.Tudi kot škof je nadaljeval z obiski in potoval skrpljami več kot 700 milj v zimskih mesecih donaselij in cerkva. Umrl je pred 140 leti - 19. januarja1868 v državi Michigan v Ameriki.Napisal je v nemščini knjigo Geschichte, Charakter,Sitten und Gebräuche nordamerikanischenIndianer (Popis navad in zaderžanja Indijancevpolnočne Amerike), 1830; kjer so, med drugim,Evropejci prvič spoznali zgodbo o indijanskiprincesi Pokahontas. Pomembni sta predvsemnjegova slovnica in slovar očipvejskega jezika. Vtem jeziku je napisal tudi nekaj nabožnih knjig inprevodov: Dušna paša za kristjane, kateri žele vduhu in v resnici Boga moliti, 1837; Nebeške rože,1846.V naslednji številki Misli bomo nadaljevali zzapisom o letošnjih kulturnih obletnicah.Tone GorjupIzpod TriglavaSLOVO NADŠKOFAFRANCA PERKA.V duhovniškem domuna Lepem potu vLjubljani je 20. februarja2008 umrl upokojenibeograjski nadškof dr.Franc Perko. Od njegaso se poslovili tri dnizatem na ljubljanskihŽalah. Pri pogrebnimaši, ki jo je darovalsedanji beograjskinadškof msgr. StanislavHočevar, se je poleg njega in sarajevskegakardinala Vinka Puljića, zbralo dvanajst škofovin več kot 250 duhovnikov iz Slovenije in drugihdelov nekdanje skupne države. Navzoči so bili tudipredstavniki srbske pravoslavne Cerkve. Po mašise je razvil pogrebni sprevod do duhovniškegadela pokopališča, kjer so pokojnega beograjskeganadškofa Franca Perka pokopali. Položili so ga vgrob, kjer je že pokopan škof Ivan Stariha iz Leada,v ameriški Južni Dakoti. Nadškof Perko se je rodil19. novembra 1929 na Krki v župniji Krka kot tretjiotrok očeta Janeza in matere Jožefe. Osnovnošolo je obiskoval od leta 1936 v domačem krajuin se 1941 vpisal na Škofijsko klasično gimnazijoin maturiral na državni klasični gimnaziji šele leta1949. Jeseni leta 1949 je začel študirati na takratdržavni Teološki fakulteti v Ljubljani. Študijski časje bil zaznamovan z razno raznimi režimskimipodtikanji. V duhovnika ga je posvetil škof AntonVovk leta 1953. Po novi maši je bil za leto in polpoklican na služenje vojaškega roka v Beograd intakoj nato obsojen in zaprt za tri leta. Po nekaj letihkaplanske službe in podiplomskem študiju, ki ga jekončal z doktoratom iz vzhodnega bogoslovja, jeleta 1964 postal predavatelj na ljubljanski teološkifakulteti. V šestdesetih letih je nadaljeval študijna Vzhodnem inštitutu v Rimu, kjer je magistriraliz teologije in zgodovine vzhodnih Cerkva. Bil ječlan različnih teoloških in ekumenskih komisij naravni krajevne in vesoljne Cerkve. Papež Janezmisli | marec - april 20087

Pavel II. ga je 19. decembra 1986 imenoval zabeograjskega nadškofa. Imenovanju je sledilaustanovitev nove cerkvene pokrajine s sedežem vBeogradu. Tako so bili katoličani na ozemlju Srbijezdruženi v eno cerkveno upravno enoto, FrancPerko pa je z imenovanjem za nadškofa postaltudi metropolit. Franc Perko je nasledil nadškofaAlojzija Turka, prav tako slovenske narodnosti. Natem mestu je ostal do 31. marca 2001, ko je odšelv pokoj. Nadškof Franc Perko je po upokojitviprišel v Slovenijo in se vrnil k sestram v Malo Loko,kjer je skupno bival kar štiri desetletja. Na raznenačine je pomagal Cerkvi na Slovenskem in siprizadeval za spravo. Dejal je nekako takole: »Nadnašim slovenski narodom je hudo prekletstvozaradi storjenih zločinov; brez priznanja krivdene bo očiščenja in ne rešitve.« V oporoki pa se jeposlovil z besedami: »Želim, da se z vsemi prijateljiin znanci srečamo v hiši nebeškega Očeta.«UMRL JE JANEZ DRNOVŠEK.V svojem domu na Zaplani je 23.februarja 2008 v 58. letu starostiumrl nekdanji predsednik državein večkratni premier dr. JanezDrnovšek. Pokopali so ga 26.februarja v Zagorju v družinskemkrogu; zdaj počiva v grobu svojihstaršev. Isti večer so slovenskiškofje maševali zanj v ljubljanskistolnici. Drnovšek je imel vrsto letprecej težav z zdravjem, kar gaje v zadnjih letih precej izčrpalo.Decembra lani je predal predsedniške poslesvojemu nasledniku, potem pa se ni več pojavljalv javnosti. Pred tem se je udeležil slovesnostiob odprtju nove stavbe Onkološkega inštituta vLjubljani, kjer je zbrane tudi nagovoril. Njegovebesede so bile toliko bolj pomenljive, saj zadnjemesece kljub službi predsednika države ninastopal v javnosti, njegov asketski način življenjapa je spominjal na meniha samotarja. Pri odprtjubolnišnice je spregovoril o raku, ki ga lahkoučinkovito zdravimo le s strokovnimi medicinskimiprijemi. Pri tem je odločilna tudi človekova notranjanaravnanost: vedrina, optimizem in pozitivenodnos do življenja.Drnovšku so že leta 1999 odstranili desno ledvico,kjer so odkrili rakasto tvorbo, kar pa ni zaustavilo tebolezni. Prav zaradi tega je Drnovšek v osebnemživljenju vedno več pozornosti namenjal temeljnimčloveškim vrednotam in duhovnosti. Potem, koje konec leta 2002 postal predsednik države, jespodbudil pogovore o prihodnosti Slovenije in ksodelovanju pritegnil akademike, znanstvenike,gospodarstvenike, kulturnike, verske voditelje indruge predstavnike ljudstva. Namen pogovorovje bil v širši javni razpravi osvetliti teme, ki soključnega pomena za delovanje slovenske državev prihodnosti. Želel je, da bi Slovenija postalagojišče idej, stičišče kultur, most sodelovanjain varno ognjišče sožitja med civilizacijskimi,verskimi, kulturnimi izročili evropskega zahoda,vzhoda, severa in juga. Pozneje je okrog sebezbral skupino ljudi, ki bi želeli storiti vsaj nekaj zareševanje humanitarnih kriz in okoljskih vprašanj.Iz tega se je rodilo Gibanje za pravičnost in razvoj.Najbolj odmevna pobuda je bilo prizadevanje zarešitev humanitarne krize v sudanski pokrajiniDarfur. Sprožil je dobrodelno akcijoin pripravil mirovni načrt za Darfur,a so se pogovori z uporniškimiskupinami končali brez jasnerešitve. Temu je sledil še večjiodmik v zasebnost, poglabljanjev verstva sveta, obisk številnihsamostanov po Sloveniji, zahodniEvropi in v pravoslavnem svetu.Svoja spoznanja je Drnovšek zbral vknjigah Misli o življenju in zavedanju,Bistvo sveta, Pogovori. Celjskiškof dr. Anton Stres je pri maši zapokojnega dr. Drnovška med drugim poudaril, daje bil ta zlasti v zadnjem obdobju sovjega življenja»državnik, ki ne misli samo na uspeh svoje stranke,ampak na prihodnost in vsestransko blaginjo vsedržave in vseh njenih prebivalcev. Bil je zagovorniktakega človekoljubja, ki duhovnosti ne ignorira,je ne podcenjuje in je ne izključuje, ampak jopostavlja celo v ospredje človekovega zanimanjain pozornosti.« Drnovškovo življenje je bilo kratko,a precej razgibano. Rodil se je 17. maja 1950 vCelju. Po študiju ekonomije v Ljubljani je leta 1986doktoriral iz ekonomskih znanosti v Mariboru. Pokrajši službi v bančništvu je bil leta 1989 izvoljenza predstavnika Slovenije v predsedstvu nekdanjeSFRJ. Od maja 1989 do maja 1990 je bil tudipredsednik predsedstva nekdanje Jugoslavije.Septembra 1989 je predsedoval vrhu neuvrščenih8 misli | marec - april 2008

v Beogradu. V času osamosvajanja Slovenije jebil glavni pogajalec z jugoslovansko armado, kise je po treh mesecih umaknila iz Slovenije. Odaprila 1992 do so decembra 2002 je sestavil karštiri slovenske vlade. Sredi zadnjega mandata jekandidiral za predsednika države in 1. decembra2002 zmagal na volitvah. Dva meseca po iztekumandata se je izteklo tudi njegovo zemeljskoživljenje.PAPEŽ SPREJEL SLOVENSKE ŠKOFE. Žezadnjič smo omenili, da so se slovenski škofjemudili januarja na uradnem obisku v Rimu inVatikanu. Vrh obiska je bilo srečanje s papežemBenediktom XVI. Ta se je v nagovoru škofomustavil pri nekaterih dogodkih, ki so zaznamovaliCerkev na Slovenskem od zadnjega takega obiskaaprila leta 2001. Zatem jih je spodbudil naj seskupaj z verniki posvetijo uresničevanju sklepovPlenarnega zbora krajevne Cerkve. V smislusinode škofov, ki bo jeseni v Rimu potekala podgeslom Evharistija in božja beseda, jih je povabilk vedno večji zvestobi evangeliju. Zahvalil se jetudi za vabilo, naj ob deseti obletnici razglasitveškofa Slomška za blaženega obišče Slovenijo.Nazadnje pa je dejal: »Naj vas varujejo in vaspodpirajo blaženi Anton Martin Slomšek in drugisvetniki, ki jih posebej častite v vaših občestvih.Naj nad vašim služenjem vedno bedi Marija,Mati Cerkve in naj vam izprosi obilje milosti. Samvam zagotavljam molitveni spomin in vam iz srcapodeljujem apostolski blagoslov, ki ga ponesitetudi vsem vernikom, zaupanim vaši pastirskiskrbi.« Ob sklepu obiska “na grobovih apostolov”,kot se uradno imenujejo redna srečanja krajevnihškofov s papežem, sose škofom v baziliki sv.Petra pridružili nekateriduhovniki in romarjiiz Slovenije ter rojaki,ki živijo v italijanskiprestolnici. Zahvalnosveto mašo je darovalprefekt Kongregacije zaredovnike kardinal dr.Franc Rode.PREDSEDNIK TÜRK PRI PAPEŽU. Na pepelničnosredo, 6. februarja 2008, se je v Rimu in Vatikanumudil predsednik Slovenije Danilo Türk. Tja jeodšel na povabilo italijanskega predsednikaGiorgioa Napolitana. Obenem je obiskal šepapeža Benedikta XVI. Tiskovni urad Svetegasedeža je v poročilu omenil, da so se v lučipredsedovanja Slovenije Evropski uniji v prvempolletju 2008 pogovarjali o aktualnih mednarodnihvprašanjih, še zlasti o razmerah na Balkanu.Potrdili so dobre odnose med Slovenijo in Svetimsedežem ter se ustavili pri nekaterih nerešenihvprašanjih med Cerkvijo in državo Slovenijo. Türkse je zatem srečal še z vatikanskim državnimtajnikom kardinalom Bertonejem in nadškofomMambertijem, ki je odgovoren za odnose zdržavami. Na pobudo vatikanske strani so sepogovarjali o možnosti ustanovitve vojaškegavikariata in o gradnji nunciature v Ljubljani, ki seprelaga iz leta v leto. Predsednik Türk pa je odprlvprašanje vračanja umetnin, ki so bile med vojnoodnešene iz cerkva in drugih stavb na slovenskiobali. Prosil je še, če bi Vatikanska knjižnicalahko posodila edini izvod Trubarjeve Cerkóvneordnunge, ki jo hrani, saj bi jo radi imeli na razstaviv Trubarjevem letu. Zanimivo pa je, da predsednikni ponovil povabila papežu, naj obišče Slovenijo,kar so pred njim storili slovenski škofje, pa tudipredsednik vlade Janez Janša.SLOVENIJA POTRDILA LIZBONSKOPOGODBO.Slovenija je konec januarja kot druga članicaEvropske povezave potrdila lizbonsko pogodbo,ki so jo predsedniki držav članic podpisaliSomaševanjeslovenskih škofovna grobu sv. Petrav Vatikanu.misli | marec - april 20089

decembra lani. Do nje je prišlo potem, ko staFrancija in Nizozemska na referendumu zavrnilitako imenovano evropsko ustavno pogodbo. Novidokument je osnova za prenovljeno delovanjeskupne Evropske državne zveze. Med drugimuvaja predsednika Evropskega sveta z mandatomdveh let in pol, možnost izstopa države izpovezave, večjo vlogo nacionalnih parlamentovpri sprejemanju skupne zakonodaje, spremenjenosestavo evropskega parlamenta, v katerem boimela Slovenija namesto sedem osem poslancev,... prinaša listino o temeljnih pravicah Evropskeunije in podobno. Nova pogodba naj bi v skladuz berlinsko deklaracijo začela veljati že predevropskimi parlamentarnimi volitvami junija leta2009.V SOJU ZLATIH ZVEZD.Februarja je izšel zbornik o novi celjski škofijiz naslovom V soju zlatih zvezd. Celjski in tudiškofijski grb sta namreč prepoznavna po treh zlatihzvezdah na modri podlagi. V zborniku so zbraniprispevki o zgodovini organiziranega krščanskegain cerkvenega življenja na ozemlju današnješkofije ter osnovna predstavitev nove škofije. Deloje izšlo v sozaložbi Mohorjeve družbe Celje inŠkofije Celje. Škof Anton Stres je na predstavitvidejal: »Zbornik je osebna izkaznica naše škofije, vnjem so zbrani najbolj bistveni podatki o ustanovitviceljske škofije v letih 2006 in 2007, velik del pa jeposvečen tudi preteklosti krščanstva na Celjskem,temeljem, osnovam, na katerih je nova škofijalahko nastala.«NOVI PROVINCIAL SLOVENSKIH JEZUITOV.Družba Jezusova, kot še drugače imenujemojezuite, se je v drugi polovici januarja zbrala nageneralni kongregaciji in na njej izvolila novegavrhovnega predstojnika. To redovno skupnostzdaj vodi 72-leten Španec p. Adolf Nicolas, ki jez izvolitvijo postal 29. naslednik svetega IgnacijaLojolskega. Novega predstojnika so mesecdni zatem dobili tudi jezuiti v Sloveniji. Vrhovnipredstojnik p. Nicolas je za provinciala imenovalp. Milana Bizanta. Novi predstojnik slovenskihjezuitov je bil rojen leta 1961 v vasi Žlebe priMedvodah. Njegov starejši brat Vlado je šel klazaristom. Milan pa je po študiju elektrotehnikein krajši zaposlitvi leta 1987 vstopil k jezuitom. Ponoviciatu je študiral filozofijo v Padovi, teologijo pav Rimu na Gregoriani. Leta 1996 je bil posvečen vduhovnika in je svoja prva duhovniška leta posvetilduhovnemu spremljanju Skupnosti krščanskegaživljenja. Nato je v Rimu naredil magisterij izduhovnosti, bil eno leto v Avstraliji, kjer je končalsvojo jezuitsko formacijo, in od leta 2002 delujekot študentski duhovnik v Mariboru. Pater MilanBizant bo službo provinciala, v kateri bo zamenjalp. Janeza Poljanška, začel konec junija.SLOVENSKE BOŽJE POTI. Pri založbi Družinaje sredi februarja izšla zajetna knjiga, ki v sliki inbesedi predstavlja 205 božjih pot v Sloveniji. Pobesedah avtorja knjige Francija Petriča je vsakobožjepotno svetišče zanimivo, saj ti kraji privlačijoromarje od blizu in daleč. Skupna vez vseh romanjnekoč in danes ostaja ista: poživitev sveta vrednot.Odnos do božjepotnih cerkva je obenem nekakšenpokazatelj narodove povezanosti z Bogom, zatoje knjiga Slovenske božje poti nekakšno “svetopismo” slovenske vernosti.SLOVENSKI BEGUNCI V AVSTRIJI 1945 - 1950.Pri založbi Znanstveno-raziskovalnega centraSlovenske akademije znanosti in umetnosti jeizšla zajetna knjiga raziskovalne zgodovinarke dr.Rozine Švent o slovenskih beguncih, ki so prvaleta po drugi svetovni vojni živeli v taboriščih naAvstrijskem. Kot vemo, se je v začetku maja 1945več kot dvajset tisoč Slovencev pred komunizmomumaknilo prek Ljubelja v sosednjo državo. Nastaniliso se v začasnem taborišču v Vetrinju pri Celovcu.Pripadnike Slovenske narodne vojske so Angleživrnili v Slovenijo; civilisti so se skoraj po čudežuizognili tej usodi in dobili priznan status beguncev.Zatem so jih razdelili v štiri taborišča: Peggezpri Lienzu, Spittal na Dravi, Št. Vid ob Glini in vJudenburg. Za organizacijo življenja v taboriščihso poskrbeli vodilni možje med begunci in v zelokratkem času poskrbeli za vzgojo, izobraževanje,duhovno oskrbo ter tisk in kulturno delovanje.Knjiga Slovenski begunci v Avstriji 1945 – 1950skuša na podlagi številnih zgodovinskih virovčimbolj nepristransko prikazati izjemno dobroorganizirano življenje v begunskih taboriščih.Slovenske skupnosti, ki so po naselitvi beguncevv Argentini in v manjši meri še v Združenihdržavah Amerike, Kanadi in Avstraliji vzpostavileživo narodno, versko in kulturno delovanja, so togradile na temeljih, ki so bili postavljeni v begunskihtaboriščih v Avstriji.10 misli | marec - april 2008

Adelaidep. Janez Tretjak OFMHOLY FAMILY SLOVENIAN MISSION51 Young AvenueWEST HINDMARSH SA 5007Tel.: 08 8121 3869Email: tretjakj@gmail.comFEBRUAR 2008 je za slovenskoskupnost v Južni Avstraliji meseclepih spominov, ko je pred 25leti takratni ljubljanski nadškof inslovenski metropolit, sedaj že pokojnidr. Alojzij Šuštar ob navzočnostiadelaidskega škofa Kennedy-ja,slovenskih frančiškanov, gospodaIvana Mikule, drugih duhovnikovin množice rojakov blagoslovilslovensko cerkev, posvečenoSveti Družini. V 25 letih smo doživeliv našem svetišču veliko lepihtrenutkov, od porok, krstov inposlavljanja od rojakov, ki smojih iz našega svetišča pospremilik večnemu počitku. Pred 25 letije bila cerkev polna; premajhna,da bi sprejela številne rojakepod svojo streho. Praznovalismo z veliko hvaležnostjo,da se je uresničila želja, imetisvoje svetišče, kjer lahko vslovenskem jeziku slavimoBoga in kjer lahko nemotenoohranjamo slovenske verskeobičaje. Večina izseljenskihskupin je za to dobrinoprikrajšana, saj gostujejo v avstralskih cerkvah,ki se nekatere kar mačehovsko obnašajo doizseljenskih skupin. V 25 letih, ob srebrnem jubileju,se je naša slovenska skupnost zmanjšala, velikojih je pomrlo, nekateri so se odselili, nekaterim pani mar za skupnost. Pater Filip Ferjan, moj prednik,sedaj že tudi pokojen, je dal adelaidski skupnosti v80 letih 20 let svojega življenja. Dobro je v kratkihpetih letih, ko je pastiroval med Slovenci v JužniRojaki se radi zbirajo po sveti mašiv dvorani ob cerkvi verskegasredišča Svete Družine v Adelaidi.Avstraliji, spoznal skupnost in jo ocenil... Sedaj žeteče 28 leto od njegove napovedi... Hvala Bogu,so rojaki, ki jim veliko pomeni naša cerkev in našaskupnost, kljub letom radi prihajajo in pomagajo;kljub letom in bolezni so navezani na SvetoDružino, našo mogočno zavetnico.misli | marec - april 200811

Tako smo sedrugo nedeljo vfebruarju pri svetimaši zahvali Boguza vse milosti inblagoslove, kijih prejemamo vnašem svetišču,za prijateljstva,duhovno inTone Jesenkomaterialno podporo.Po končani sveti maši smoimeli druženje v dvoraniciob kozarčku in prigrizku terslaščicah.Vsem, ki ste sodelovali inse udeležili našega slavja,hvala! Ob takšnih trenutkihspoznaš, kdo je zvest inkomu kaj pomeni skupnost.Glavna zunanja slovesnostpa bo v mesecu novembru,ko bo nas obiskal koprskiškof msgr. Metod Pirih.Za praznik Kristusa Kralja,23. novembra 2008, bo med nami.PRAZNOVANJE VELIKE NOČI 2008Na cvetno soboto, 15. marca, ko praznujemopraznik svetega Jožefa, bo ob 10. uri sveta maša,po maši bomo delali butare in snope iz oljčnihvej.VELIKI ČETRTEK: Spomin postavitve sveteevharistije in mašništva - zvečer ob 7. uri bo svetamaša, po sveti maši prenos Najsvetejšega v ječo,sledi molitvena ura za duhovniške in redovniškepoklice.VELIKI PETEK:Ob 3. uri popoldne bodo obredi velikega petka, poobredih bo molitev rožnega venca ter priložnost zaspoved.VELIKA SOBOTA:Ob 11. uri dopoldne bo križev pot in molitev pribožjem grobu. Popoldne ob 3. uri bo blagoslovvelikonočnih jedil. Zvečer ob 7. uri pričetekvelikonočne vigilije s sveto mašo, ob koncu svetemaše blagoslov velikonočnih jedil.VELIKA NOČ, praznik Jezusovega vstajenja:Ob 10. uri bo slovesna sveta maša, pri kateri bopel zbor. Po maši veselje, namenjeno otrokom(iskanje pirhov).Ana Rant in Marta Zrim.VELIKONOČNI PONEDELJEK: Sveta maša boob 10. uri.Priložnost za zakrament sprave (spoved) bo natridnevje velikega tedna po obredih, na velikosoboto pa ves dan.Starši, poskrbite, da bodo vaši otroci duhovnopripravljeni za praznike!POKOJNI:BERNARDO ŠTEMBERGER je umrl 17. februarja2008 v 84. letu starosti. Rodil se je 22. marca1923 v Vrbovem pri Ilirski Bistrici. Pogreb je bil21. februarja 2008; počiva na Centennial Parkpokopališču.CILKA JEREBICA je umrla 21. februarja 2008.Rojena je bila 7. avgusta 1933 v Golovcu. Pogrebnamaša je bila v župnijski cerkvi bl. Janeza XIII., 26.februarja 2008, pokopana je na Centennial Parkpokopališču.Pokojni naj počivajo v miru Božjem, mi pa se jihspomnimo v molitvi.Vsem rojakom želim milosti polne velikonočnepraznike: Naj Vam vstali Jezus podeli mir inblagoslov!p. Janez12 misli | marec - april 2008

SydneyLETOS STA postni čas in velika noč zelozgodaj. Marsikdo si to težko predstavlja. Velikonoč obhajamo po sklepu vesoljnega cerkvenegazbora leta 325 v Niceji na prvo nedeljo po prvikoledarski pomladanski polni luni (začetekkoledarske pomladi v Evropi je 21. marca). Tanedelja je lahko od 22.3. do 25.4. Wollongonškiškof msgr. Peter Ingham navaja v začetku svojegapastirskega pisma za postni čas, da je zelo redkovelika noč tako zgodaj, običajno enkrat na 200let, in nadaljuje, da bo najbolj zgodaj v naslednjihletih, to je 22.3., šele leta 2160. Najpozneje pa jelahko velika noč na god sv. Marka, 25.4., ko jev Avstraliji ANZAC Day. V zvezi z najpoznejšimdatumom znani prerok Michel Nostradamus v 16.stoletju napoveduje: »Totus mundus vae clamabit,quando Marcus Pascham dabit.« »Ves svet bo vpilod gorja, ko bo velika noč na praznik sv. Marka.«Tak primer, ko je bila velika noč 25.4., imamo leta1943. Tisto leto, v času druge svetovne vojne, jebilo zares leto gorja!p. Darko Žnidaršič OFMp. Valerijan Jenko OFM, OAMST. RAPHAEL SLOVENIAN MISSION313 Merrylands Road, PO Box 280MERRYLANDS NSW 2160Tel.: (02) 9637 7147 in (02) 9682 5478Mobile: 0409 074 760; 0419 236 783Fax: (02) 9682 7692E-mail: darko@pacific.net.auvalerian@pacific.net.auPostni čas naj bo, po besedah našega škofa vParramatti, msgr. Kevina Manninga, čas, ko sebolj posvetimo Bogu, sebi in drug drugemu. »Niboljšega zgleda, kot je ta, ki nam ga je dal Kristussam s svojim postom 40 dni in 40 noči v puščaviob začetku svojega javnega delovanja,« piše škofKevin v svojem pastirskem pismu. »Post je za nasspomin in opomin, da naše življenje na zemlji nienkrat za vselej, in da odkrivamo, iščemo bistvoin resničnost stvari, preprostost življenja.« Škofpredlaga, da se poleg posta in zdržka, ki ga naročaCerkev, odrečemo kakšnim posebnim jedem inpijačam, ki so naše najljubše, ali nepotrebnimvmesnim prigrizkom. Prav tako se lahko omejimopri gledanju TV ali uporabi računalnika ininterneta, se vzdržimo prekomernega kritiziranjain pa nespodobnih besed na račun tega ali onega.»Vse to nam bo resnično pomagalo, da bomo boljodkrivali, kaj je v našem življenju res pomembnoin kaj ni.«SLOMŠKOVA ŠOLA je tudi letos žeodprla svoja šolska vrata. Srečanja so vsako 2. in4. soboto v mesecu od2.00 do 3.30 popoldne,če ne bo kdaj določenodrugače. (V marcu bosprememba zaradivelikonočnih praznikov– glej v nadaljevanju.)ANICA in TONEKonda z družinoob praznovanjuzlate poroke.Čestitamo!misli | marec - april 200813

Generalno čiščenje naše cerkve, okolice inprostorov pred velikonočnimi prazniki bo vponedeljek, 3.3. dopoldne. Vabljeni v čim večjemštevilu. Tudi za »likof« bomo poskrbeli.Radi bi organizirali posamezne skupine, ki bise zvrstile za tedensko čiščenje naše Božje hišesv. Rafaela. Povabilo še vedno velja. Nekateriprispevate darove za čiščenje naše cerkve, kar jetudi prav. Morda bi ta sklad še bolje poimenovalioziroma dodali: »za čiščenje, cvetje in sveče«.Lahko tudi sami prinesete rože z domačih vrtov,kdor jih ima, po dogovoru.Ko smo že pri raznih malih oglasih, pa še en»veliki OGLAS«: Naš misijon v Sydneyu iščekuharico in gospodinjo, vsaj kakšen dan ali dvav tednu, lahko več. Gospa Elizabeta Kociper, kije dolga leta požrtvovalno skrbela za kuhinjo ingospodinjstvo dva dni v tednu, zaradi zdravstvenihrazlogov ne more več, čeprav oba z možemTonetom še naprej rada in veliko pomagata vnaši skupnosti. Patra sva hvaležna tudi ostalimrojakom, ki skrbite za hrano in s svojim delom inmolitvijo držite gor vogale našega skupnega domav Bogu, da se lepo počutimo skupaj. Hvala tudi zavoščila in razne pozornosti, za Vaša skrita dela, kijih ni malo.Igralska družina Merrylands praznuje letos»srečanje z Abrahamom« in je prav tako začelanovo sezono. Dosedanji predsednik in režiserHerman Koželj se je po dveh letih odpovedal. Novipredsednik je postal dosedanji podpredsednikp. Darko Žnidaršič, podpredsednikov stol paje zasedla Danica Petrič. Vsaj toliko, dokler nenajdemo novega primernega režiserja. Vsak odnas, igralcev in pomočnikov, pa naj prispeva, dabo naša družina še živela, delovala. Vabimo novetalente – mlade in mlade po srcu in z obveznodobro voljo!Verjamem in vem, da je žetev velika, da smo enibolj preobloženi kot drugi. Vendar želim, da z vero,upanjem, ljubeznijo, z medsebojnim zaupanjemporazporedimo bremena in pogledamo, kje in kdolahko še priskoči na pomoč ali povabi nekoga.Patra imava kot duhovnika dovolj svojega dela,ne moreva biti zraven še mežnarja, pa kuharja,pa managerja, pa eden od naju režiser in še kajpovrhu. Vse zahteva svoj čas. Lani sva precejpomagala, zlasti p. Valerijan, p. Cirilu v Melbournu,ki bo še naprej potreboval pomoč, pa tudi midvaHerman Koželj in Pavle Letnar na odru.ne veva, kaj se še lahko zgodi, če npr. kdo od najuzboli (kar se je že zgodilo) ali pride kaj izrednega.Delo posameznega patra v Avstraliji je veliko večjein težje, kot je delo enega župnika na župniji vSloveniji ali tukaj. Zato naj bo v slogi moč občestvain tudi molitvena naveza!NAPOVEDNI KOLEDARMERRYLANDS – SV. RAFAELNa cvetno soboto, 15.3., ob 1.30 popoldnevabljeni otroci in odrasli k izdelovanju butaricza cvetno nedeljo. Zadnja leta nismo imeli ravnogneče tukaj, ustvarjalnost pa vseeno ne poznameja.Na cvetno nedeljo, 16.3., bo ob 9.30 blagoslovzelenja na dvorišču in v cerkvi sv. maša zdramatiziranim pasijonom.Krizmena maša bo na veliko sredo, 19.3., ob7.30 zvečer v katedrali sv. Patrika v Parramatti.K tej sv. maši ste poleg zastopnikov, ki bodoprevzeli sveta olja, vabljeni tudi ostali rojaki.Na veliki četrtek, 20.3., bo sv. maša ob 7.00zvečer in molitvena ura z Jezusom »v ječi«.Veliki petek, 21.3., dan Gospodovega trpljenjain smrti, naj nas spomni na največjo Ljubezen,ki je šla za nas na križ, da ne bomo umrli, ampakživeli. – Bogoslužje bo ob 3.00 popoldne, natočeščenje Jezusa v Božjem grobu. Ob 7.00 zvečerkrižev pot. – Ta dan je strogi post.Na veliko soboto, 22.3., si bomo prav tako vzeličas za obisk Jezusa v Božjem grobu in češčenje.Blagoslovi velikonočnih jedil bodo ob 2.00 in14 misli | marec - april 2008

ob 5.00 popoldne, zvečer po velikonočni vigiliji inna veliko noč po sv. mašah.Velikonočna vigilija bo na veliko soboto ob 7.00zvečer – blagoslov ognja, slavje luči, besedno inkrstno bogoslužje, evharistično bogoslužje.Velika noč, 23.3.2008: Svetloba slavno vstalegaKristusa naj prežene temine srca in duha!Ob 8.00 zjutraj bo slovesna vstajenjskaprocesija in sv. maša. Druga sv. maša bo ob10.00 dopoldne.PIRHOVANJE bo na velikonočni ponedeljek,24.3., dopoldne: ob 9.30 sv. maša, po sv. mašiskupno kosilo, ki ga pripravlja 3. delovna skupina,in tekmovanje v sekanju pirhov (oskrbimo si dovoljkovancev za 20 centov, ko se bomo obdarovaliza pirhe ali menjali drobiž). – Večerne maše navelikonočni ponedeljek ne bo, ker je državnipraznik in je premajhen obisk.Družinska sv. maša v angleškem jeziku bo vmarcu en teden kasneje, na belo nedeljo, 30.3.V soboto prej, 29.3., pa Slomškova šola namestovelike sobote, 22.3. Zabeležimo si v koledar.V aprilu bo družinska maša kot običajno na 4.nedeljo, ko je tudi spomin za ANZAC Day.WOLLONGONG – FIGTREESv. maše v mesecu marcu: na tiho nedeljo, 9.3.,na cvetno nedeljo, 16.3., in na veliko noč, 23.3.,vse ob 5.00 popoldne. Na cvetno nedeljo bo kotobičajno blagoslov zelenja, butaric, oljk. Na velikipetek, 21.3., bo bogoslužje v čast Gospodovemutrpljenju ob 7.00 zvečer. Na veliko noč, 23.3., boob 5.00 popoldne obred vstajenja in sv. maša. Posv. maši blagoslov velikonočnih jedil. V aprilu stasv. maši kot običajno.CANBERRA – GARRAN, ACTSv. maša bo na veliko noč, 23.3., ob 6.00 zvečer.Po sv. maši bo blagoslov velikonočnih jedil insrečanje v dvorani. (V nedeljo, 16.3., ne bo sv.maše.) V aprilu pa spet po starem na 3. nedeljo vmesecu, 20.4.NEWCASTLE – HAMILTONVelikonočna sv. maša bo na belo nedeljo, 30.3.,ki je tudi 5. v mesecu, ob 6.00 zvečer. Po sv. mašisrečanje ob čaju in prigrizku v dvorani. Hvalarojakom, ki nas zelo lepo postrežete! – Naslednjasv. maša v Newcastlu bo v nedeljo, 29.6., napraznik sv. Petra in Pavla, ob 6.00 zvečer.ZLATA IN SONČNA OBALA, PLANINKA, QLDP. Darko bo obiskal rojake v soboto, 5., in v nedeljo,6.4. V soboto ob 4.00 popoldne bo sv. maša naKlubu Lipa na Zlati Obali in srečanje rojakov.V nedeljo ob 10.30 bo sv. maša na Planinki inpopoldne ob 5.00 v Buderimu.PERTH, WAObisk rojakov bo tudi letos v mesecu avgustu insv. maši dve zaporedni nedelji v župnijski cerkvisv. Kierana v Osborne Parku. Letos vas bo obiskalp. Valerijan. Rojaki boste posebej obveščeni.KRSTA:ELLA CHIARA COLUSSI, Loftus, NSW, hčiDennisa Colussija in Milene, rojene Godec,rojena 23.9.2007. Botri so bili Glenn in NadineSteele in Michael Godec. Sutherland - St. Patrick,6.1.2008.MIA KATICA TERESA BOŠNJAK, Merrylands,NSW, hči Stevena in Danice, rojene Matuš,rojena 13.10.2007. Botra sta bila Suzana Matušin Andria Bošnjak. – Merrylands – Sv. Rafael, medsv. mašo, 23.2.2008.NAŠI POKOJNIDne 23.1.2008 je v Scalabrini Village v Bexleyuumrla ZORA MARIA PACE, rojena NIKOLAVČIČ.Luč sveta je zagledala 26.1.1914 v Cerovemv Goriških Brdih. Leta 1927 je bežala v Kairo vEgipt, odkoder je morala leta 1956. Prišla je vAnglijo, leta 1963 pa je emigrirala v Avstralijo.Poročena je bila s Carmelom Pace-jem, ki je bilMaltežan. Po njegovi smrti je živela v Brigton-le-Sands, zadnja leta pa v Scalabrini Village. Zoraje bila izredno radodarna. Pred leti je zbralaveliko obleke in drugih predmetov, s katerimi smopomagali potrebnim, ostalo pa smo prodajali nastojnici. Zora zapušča hčerke Rito, Miro in Ado insina Carla, 14 vnukov, 19 pravnukov, dva pravnukapa sta še na poti. Pogrebno sv. mašo so obhajaliv cerkvi sv. Tomaža Mora v Brighton-le-Sands vpetek, 1.2.2008. Pokopana je bila na katoliškempokopališču v Rookwoodu (Monuments Section).V ponedeljek, 4.1.2008, je na svojem domu vWetherill Parku nenadoma umrl PAVLE LETNAR.Rojen je bil 15.6.1953 na Slovenskem Javorniku vžupniji Koroška Bela, kot sin Jožeta in Mile, rojeneZorman. Kot mlad fant se je izučil za varilca inmisli | marec - april 200815

Pavle Letnar z ženo Janjo, hčerko Reneein prijatelji iz igralske družine Merrylands.monterja. Od leta 1970 do 1974 je živel v Nemčiji,nato je prišel v Avstralijo, kjer je opravljal različnadela. Leta 1979 sta se pri Sv. Rafaelu v Merrylandsuporočila z Janjo Slevec, ki je doma iz Ljubljane, izžupnije Trnovo, po poklicu je grafična oblikovalka.Rodili sta se jima hčerki Tamara (27 let), ki je popoklicu grafična oblikovalka, in Renee (23 let), ki jeučiteljica in medicinska sestra. Družina je najprejživela v Kogarah, nato v Canley Vale in sedaj vWetherill Parku. Pavle je bil veseljak, družabenmož, vedno pripravljen pomagati v naši cerkvi inmisijonu, igral je Miklavža, sodeloval pri pasijonuna cvetno nedeljo in veliki petek, največ pa kotigralec na odru pri naši Igralski družini Merrylands.Bil je Slovenec z dušo in srcem, prav tako njegovadružina, hčerki lepo govorita slovensko in njihovdom je vsakemu znamenje, da je prišel v slovenskidom. Znal je opozoriti na to, kar je naše, ali sezavzeti za sorojake, če je bilo potrebno. Pogrebnomašo smo obhajali pri Sv. Rafaelu vtorek, 12.2.2008, nato je bil pokopanna novem delu slovenskegapokopališča v Rookwoodu. V imenuIgralske družine mu je spregovorilv slovo p. Darko. Pavle zapuščaženo Janjo, hčerki Tamaro in Reneein v domovini sestro Marijo. Vsi gabomo zelo pogrešali.V nedeljo, 24.2.2008 popoldne, je vNepean District Hospital umrl JOŽEANDREJAŠ. Rojen je bil 8.8.1952 vDolnji Prekopi v župniji Kostanjevicana Krki, staršema Jožetu in Otiliji,rojeni Kos. Krščen je bil v župnijskicerkvi v Šentjerneju. Ko je bil star 4leta, se je družina preselila v Avstralijo(1957). Prvo sv. obhajilo je prejel v Mt.Pritchardu, sv. birmo v Warragambi.Obiskoval je osnovno šolo v Mt.Pritchardu, gimnazijo v Bonnyriggu inštudiral na NSW univerzi. Nadaljevalje študij in dosegel magisterij. Delal jekot inženir, nekaj časa je bil tudi vodjaprojekta za razvoj (Project Manager forDevelopment). Jože se je leta 1979 priSv. Rafaelu poročil z Andrejko Sodja,ki je doma z Breznice na Gorenjskem.Rodili so se jima otroci Natalie,Tanya, Amanda in James. Družina je živela vNorthmeadu 6 let, nato v Maraylya 20 let in zadnjidve leti v South Maroota, NSW. Jože, Andrejkain otroci so vedno povezani z našo cerkvijo inmisijonom, dejavno sodelujoči na naših prireditvahin dogodkih, vsako leto tudi na slovenskemmladinskemkoncertu. Jože je bil nekaj let tudi članpastoralnega sveta in gospodarskega odseka,doma pa dober mož in oče, skrben za družino.Andrejka sodeluje v pastoralnem svetu še sedajin skrbi za sodelovanje pri mesečni družinski sv.maši in drugih prireditvah. Jože je bolehal samotri mesece. Družina in prijatelji so mu v boleznistali ob strani, prejel je tudi zakramente. Pogrebnosv. mašo smo obhajali v petek, 29.2.2008, priSv. Rafaelu v Merrylandsu. S p. Valerijanom stasomaševala p. Darko in g. Edi Sedevčič. V slovoso pokojnemu spregovorili otroci in p. Valerijan.Pokopan je na slovenskem delu pokopališča vRookwoodu. Jože zapušča ženo Andrejko, hčerNatalie z možem Brettom Carriganomin sinom Baileyem Petrom (vnuk seje rodil štiri dni pred njegovo smrtjoin ga je Jože še videl), hčer Amandoz možem Aaronom Nolanom, hčerTanjo z možem Rudijem Črnčecem,sina Jamesa, svoje starše Jožetain Otilijo ter sestro Brigito, ki živi vBrisbanu, v Sloveniji pa tri tete in dvastrica z družinami.Vedno bo v naših srcih.p. Darko in p. Valerijan16 misli | marec - april 2008

Iz Kraljičine dežele - QLD poroča Mirko CudermanODKAR IMAMO pri društvu Planinka noviodbor mladih slovenskih rojakov pod vodstvomStaneta Lahovca, se je to že videlo pri uspehuv naši dvorani na zadnji pustni zabavi, ki sojo napolnili predvsem mladi Slovenci, ki so senedavno naselili tukaj. Vsi so bili veseli srečanjamlade in starejše generacije. Očitno je, da se jenaša slovenska skupnost z njihovim prihodompomladila.Ko že govorim o naši skupnosti, bi rad omenilše obletnico tukajšnje slovenske radijskeskupine 4 EB, ki je tudi zelo pomemben delslovenstva v Queenslandu. Radijska skupina jebila ustanovljena februarja 1979 in sedaj stopa žev trideseto leto svojega neprekinjenega delovanja.Izraz »neprekinjenega delovanja« pomeni velikoodgovornost in veliko žrtvovanja predvsemradijskega urednika. Pomeni, da mora vsakosoboto urednik pripraviti program, prevzeti studiood trenutne narodne skupine, ki zaključuje oddajoin v živo sam posredovati pripravljeno vsebinodomačih in tujih novic, pesmi, glasbe z vabili inčestitkami našim poslušalcem. Vse delo na radiuje brezplačno. Prilagam fotografijo iz prvegaradijskega studia 4 EB, kjer je imel Fredi Milnerzačetne oddaje (fotografija spodaj). Prvaslovenska oddaja v Brisbanu je bila 21. aprila 1979pri MBS in prva pri 4 EB 1. decembra 1979. Fredije bil od vseh 29 let delovanja slovenske radijskeskupine kar 11 krat tudi »konviner« - predstavniknaše skupine. To dolžnost opravlja tudi sedaj.Veliko število rojakov nas jebilo že do sedaj vključenih priprostovoljnem radijskemu deluv odboru ali pa v radijskemstudiju. Nekateri so že pokojni.Zato je tudi slovenski radio, kisluži naši skupnosti, tudi takopomemben del slovenstvatukaj. Vsi sodelavci slovenskeradijske skupine 4 EB zaslužijopriznanje za nesebično delov korist vseh tukaj živečihrojakov. Slovenska radijskaura na postaji 4 EB je vsakosoboto od šestih do sedmih zvečer na valovnidolžini FM 98.1. Preko internetne strani http://www.4eb.org.au/ se lahko posluša trenutnooddajo v živo.Po večno plačilok Očetu je odšelJOŽE BARBIŠ.Jože je bil edennajstarejšihslovenskihnaseljencev vBrisbanu, zato ga jepoznalo veliko tukajživečih rojakov.Navedel bom nekajnjegovih podatkov:Rodil se je 24. marca 1933 v Ilirski Bistrici, kot sinFranca Barbiša – mizarja in matere Ane Kranjc.V Italijo - v Trst je pribežal julija 1953, od koderje po petih mesecih, februarja 1954, emigriral vAvstralijo. Prvo delo je bilo sekanje sladkornegatrsa v severnem Queenslandu. Ko je ob naslednjemprihodu iz severa v Brisbanu v družbi slovenskihfantov zvedel, da je nedavno prišla v Avstralijoskupina slovenskih deklet, je bila njegova odločitev,da jim gredo voščit dobrodošlico v tem prijaznemQueenslandu. Med dekleti je spoznal FranckoDekleva in že 16. avgusta leta 1958 ju je kasnejšibrisbanski škof John Gerry poročil v brisbanskikatedrali svetega Štefana. Skupno sta si zgradilalep dom v Camp Hillu. Ta krajše vedno marsikoga spominjana gostoljubna srečanja sFrancko in Jožetom v njihovemdomačem domu na TrantersAvenue. V letih 1968 do 1982sta oba pridno sodelovala vnašem slovenskem društvuPlaninka, kjer je bil Jože tudiveč let predsednik društva.Prva leta so bila zelo aktivnaleta društvenega dela, sajnismo imeli svojega zemljiščain so bile zabave pogostokratmisli | marec - april 200817

v mestu – v BAFS, naGeorge Street, nato vdvorani v Norman Parku,na Woolongabi in vmestu v SGIO. Kasneje,ko smo imeli Slovencisvojo društvenozemljo, je Jože vložilveliko lastnega dela,predvsem za društvenobetonsko cesto, katerame še vedno spominjana Jožetovo navdušenodelo.Pokojni Jože je bil tudidolgoletni sodelavecradijske skupine 4 EB. Pri srcu mu je bila slovenskaglasba in petje. Dolga leta je skupaj s Franckosodeloval v brisbanskem pevskem zboru. Večlet je delal za brisbansko občino, najprej je voziltrolejbus in kasneje mestni avtobus. Ko je prenehals šofersko službo, je začel delati kot samostojenpodjetnik s polaganjem keramičnih ploščic. Pri temdelu mu je Francka pridno pomagala. Kasneje stasi zgradila novo hišo na Sunshine Coastu, kamorsta se kasneje tudi preselila. Francka je umrla 29.novembra 2004. Jože pa je podlegel bolezni naledvicah na pepelnično sredo, 6. februarja 2008,v St. Mary’s Pelican Waters - domu ostarelih. VIlirski Bistrici zapušča sestro Ano Kraljevič inFranckini sestri Božo Požar in Marijo Pavlin, skaterima je bil zelo povezan. Jožetova želja je bila,da naj njegovi upepeljeni ostanki počivajo skupaj sFrancko v domovini.Jože, počivaj v miru in naj Ti bo lahka domačazemlja!Pater Darko je 13. februarja 2008 lepo opravil pogrebno sveto mašo zapokojnega Jožeta v cerkvi St. Gerard Majella - Chermside West.80, Ljubljana, lahko izvemo, zakaj toliki stotisoči romarjev iz vsega sveta prepotujejo takovelike daljave do Marijinega svetišča. Nekateripotujejo tudi peš iz daljnih krajev. Kdor iskrenoišče Resnico in odgovore na svoje probleme, tabo našel v Medjugorju svoj odgovor. V mesečnireviji MIR lahko beremo o pogostih spreobrnjenjih,pričevanjih o duševnih in telesnih ozdravljenjih,kakor tudi o Marijinih sporočilih za svet. Tudi revijaGLASNIK Kraljice miru, ki jo izdaja Anton Koširna naslovu: Troštova 12, 1292 Ig, in izhaja vsakadva meseca, poroča o medjugorskih dogodkih.Rad bi navedel vsaj nekaj navedenih pričevanj -ozdravljenj in spreobrnjenj, a zaradi odmerjenegaprostora ne morem. Morda bo kdo drug po vrnitviiz romanja kaj poročal o svojih doživetjih in jih delilz bralci Misli.V MISLIH pogostokrat beremo zanimive zapisez raznih potovanj. Nedavno mi je pripovedovalaoseba iz Queenslanda, ki se je vrnila iz romanja,o bogatem in lepem doživetju v Medjugorju.Romanja v svete kraje, kot so znana Marijinasvetišča, so vsekakor dosti bolj duhovno bogata,kot navadni turizem. Čeprav medjugorskimromarjem po navadi turistične organizacije nudijotudi ogled turističnih svetovno znanih znamenitostiRima, vsakdo po vrnitvi domov predvsem govorio lepem doživetju v Medjugorju. Iz revije MIR,ki jo izdaja župnija sv. Petra, Trubarjeva cestaMarijino svetišče v Medjugorju.18 misli | marec - april 2008

Po pogrebni maši za pokojnega Jožeta Barbiša.VAŠI DAROVI – do 4. marca 2008ZA BERNARDOV SKLAD: $80: Maria Oppelt-Oppelli. $70: Maria Grosman - namesto božičnih voščilnic;John & Kathy Cvetkovich, K. Bezjak. $50: Amalija Mohar, Sanda Potočnik, E. Rutar, Ivan Petelin.$40: Stojan Žele, Mr & Mrs Smrdelj, Ivan Škrajnar, Ivan Legiša, Marija Rep.$30: Ivan Prešeren, Iva Wajon, Josefa Luznik, Jože & Rožica Rozman, Marija Grl, Davorin Zorzut,Liljana Gustinčič, Leopold Iglič, Stanko Vrbnjak, dr Tatjana Tee.$20: Ivanka Krempl, Liliana Vesel, Ivan Mohar, Ana Lešnjak, Barbara Marinčič, Hermina Bizjak, MarijaJamšek, V. & M. Gorjan, Slavko Blatnik, Melita Zupan, Rezika Smolič, Štefan & Lucija Srnec, Frank &Marija Car, Maks Hartman, Franjo Majerić, Ivanka Spevan, Maria Štavar, Magda Pišotek, Danilo Mršnik,Lidia Čušin, Marija Kalčič, Marica Ozvatič, Mario Ukmar, Ivan Smole, V. Lunder, družina Tegelj, NevaRoeder, J. Težak, Franc & Olga Žužek, Irena Ivetič, Tone Vrisk, Sofia Matičič, Ema Arnuš, Jože Štolfa,Milka Medica, Emilija Jaksetič, Franc Rozman, Rafael Koren, J. Chuk, Marija Martin, Štefka Zore, AnicaPegan, Frank & Vida Kravos, Katica Hvalica, Frank & Dona Štemberger, Ema Kowalski, Amalija Mohar,Rudi Iskra, Anton Volk, Danilo Kresevič, Jože & Marija Vuzem, Jože & Štefka Soba, Olga Todorovski,Ivanka Domajnko, Stanko in Marija Kolar, Ivanka Bratoš, Ida Sedevčič, Marija Umbrazunas, Olga Horvat,Rozina Tkalčevič.$10: Helena Zver, Stanislav Bele, Terezija Simunkovič, Ema Peckham, Danica Bizjak, Mario Saksida,Frank Ratej, Josephina Urbančič, Angela Fatur, John Franco, Roza Franco, Mario Svetina, Jože &Milka Brožič, Tilka Lenko, Toni Lenko, Mark Lenko, Jelka Hojak, T. & M. Žilavec, Jože Plevnik, ViljemBauer, Astrid Bernes, Joe Balažic, Nino Burlovič, Alojzija Vučko, Marjan Marsič, Lojzka Fistrič, AdrianaStepančič, Hilda Vidovič, Branko Jerin, Lidija Bole, Ivanka Kontelj, Stan Bec, A. & M. Tuksar, Zora Gec,Janez Jernejčič, Branko Kresevič, Nežika Polazer, Slavka Lah, Olga Mazlo, Marija Jaklič, Danica Marinč,Cvetka Koblar, Danica Slavez, Fred in Marija Brožič, Marija Žekš, Toni Markočič, Anton Medved.$5: Italo Bacchetti, Ivanka Tomšič, Jana Laurič, Štefka Tomšič, Marija Penca, Viktorija Gajšek, AngelcaDamiš, Matevž Jereb, Mimi Mejač, Veronika Seljak, Milan Čeligoj, Nikolaj Bric, Ivan Truden, MarijaJudnič, Olga Gale. ZA LAČNE: $50: Frank & Dona Štemberger. $30: Albin Smrdelj, Alojzija Gosak. $10:Milka Šerek, Marija Jaklič. ZA MISIJONE: $30: Maria Oppelt-Oppelli. ZA P. MIHA DREVENŠKA: $100:Janez Šveb. ZA KAPELICO V TA PINU – Bacchus Marsh: $540: Igralska skupina Kew. $1000: N. N.BOG POVRNI VSEM DOBROTNIKOM!misli | marec - april 200819

ZAHVALARadi bi se preko Mislizahvalili vsem prijateljemin vsem, ki ste se v takovelikem številu zbrali kpogrebu moža, očeta instarega očeta FRANCAMATUŠA. Hvala za vsebesede tolažbe, ki stejih izrekli ali zapisali,za vence, cvetje insveto mašo. Hvalapatru Valerijanu in patruDarku za tako lepo opravljen obred, Milki in Mariji zalepo petje v cerkvi in ob grobu. Prisrčno hvaležnostdolgujemo dobrim kuharicam in gospem za pecivo invsem za pripravo okrepčila po pogrebu. Ne moremopo imenu našteti toliko dobrotnikov. Hvala vsem!Terezija, Danica in Suzana MatušIZ KLUBAPANTHERS - TRIGLAVPiše Martha MagajnaPRIZNANJE ZA DELO NA PODROČJUSLOVENSKO-AVSTRALSKEGASODELOVANJA ZA LETO 2006JE PREJEL ALFRED BREŽNIKNSW AUSTRALIAN SLOVENIANACHIEVMENTS AWARD 2006ALFRED BREŽNIK se je iz rojstnega Šentjurjapri Celju, kjer se je rodil 17. maja 1937, preselil vAvstralijo leta 1959. Po približno dveh letih se muje iz Slovenije pridružila žena Jeni. V družini sta sejima rodila sinova Fredi in Marko, oba vzgojena strdno zavestjo svojih slovenskih korenin. Fredi seje že zelo zgodaj priključil naprednemu gibanju zamedsebojno povezavo slovenskih priseljencev vAvstraliji. Tako je bil že od leta 1964 soudeleženpri Akciji za dom, ki je pozneje postala temeljSlovenskega društva Sydney (SDS), v kateremje vrsto let deloval kot tajnik, nekaj časa tudi koturednik društvenih novic in na splošno pomagalpri rasti društva. Želja po ohranitvi slovenskegajezika ga je pritegnila, da je kot zanesljiv in dobertajnik 12 let opravljal tajniška dela pri Slovenskemšolskem odboru, ki je povezal vse slovenskeorganizacije v Sydneyu in Wollongongu ne gledena različno politično pripadnost. Delo tajnika je večlet opravljal tudi pri Slovenskem narodnem svetu(SNS za NSW). Medtem sta mu odrasla sinovain si ustvarila družini in vsi skupaj so zaposleniv družinskem podjetju Emona, ki sta ga Fredi inJeni registrirala leta 1972. Ob slovenski pomladinajdemo Fredija angažiranega pri Slovenskoavstralskikonferenci, kjer sta skupaj s StankoGregorič ustanovila Slovensko pismo, kasnejšilist Glas Slovenije, in z drugimi sodelavci sovložili neizmeren trud za priznanje slovenskeneodvisnosti.Ob obisku zunanjega ministra RS dr. DimitrijaRupla pa je bil, kot sam pravi, kot strela iz jasneganeba vprašan, če bi sprejel vlogo častnega konzulaza NSW in VIC; neplačano pozicijo, ki zahtevaveliko dela in stroškov. To odgovorno in brezdvoma naporno vlogo je po daljšem razmišljanjuin soglasju vseh družinskih članov sprejel. Leta1998, ob obisku bivšega predsednika vlade, paje bil povišan v častnega generalnega konzula,delo, ki ga še vedno opravlja. Po desetih letih jezaradi preobremenjenosti prenehal delovati kotčastni generalni konzul za Viktorijo. Leta 2000, včasu olimpijskih iger, je bil imenovan za atašejaobeh, olimpijske in para-olimpijske reprezentance,imenovanje, ki mu je dalo veliko skrbi, dela in tudiveselja.Za več kot četrt stoletja nesebičnega dela za razvojslovenske skupnosti v tujini in povezovanjemz matično domovino je Fredi prejel številnarepubliška in olimpijska priznanja in nedavno tudipriznanje papeža Benedikta XVI. Zelo upravičenoPeter Krope, Jeni in Alfred Brežnik.20 misli | marec - april 2008

pa zasluži tudi priznanje, ki mu ga je podelilaskupnost Slovencev v NSW. Pregovor pravi, da zavsakim uspešnim človekom stoji trdna in uspešnadružina, zato je to priznanje namenjeno tudi njimza vso pomoč in podporo pri delu, ki mu jo dajejo.Spoštovani g. Fredi Brežnik, za Vaše delo se stem skromnim priznanjem slovenske skupnostizahvaljujemo tudi mi, Vaši sorojaki, s katerimi žetoliko let delite dobro in slabo.PRIZNANJE NSW PROSTOVOLJNEMUDELAVCU LETA 2006 - PETRU KROPEJUPETER KROPE je prispel v Avstralijo z ženo Ivicoin sinom Markom leta 1971, z namenom, da bodotu ostali pet let. Zaposlil se je kot orodjar v tovarniUtilux, kjer se je z dodatnim izobraževanjemkmalu povzpel na mesto nadzornika. V delo sslovenskimi organizacijami se je vključil takoj poprihodu in postal odbornik novo ustanovljenegadruštva Triglav. V 35 letih delovanja pri Triglavuje bil skoraj vsa leta odbornik kluba,pogosto predsednik, vmes pa kot referentza prireditve in stike z javnostjo, organiziraldružabna srečanja, plese, kulturne prireditvein gostovanja skupin iz domovine. Bil ječlan prve folklorne skupine kluba Triglavter aktiven sodelavec Triglavske šole inčlan medklubskega Šolskega odbora zaNSW. Sodeloval je pri slovenskem radiukot napovedovalec in občasno tudi koturednik slovenskih oddaj. Vedno se je trudilustvariti primerne pogoje za sodelovanje inmorebitno združitev vseh slovenskihorganizacij v Sydneyu. Leta so seraztegnila v desetletja, sin je odraselin si ustvaril družino, ki je Petra indružino trdno privezala za stalno naavstralsko zemljo.Ko je klub Triglav zašel v finančnetežave, je bil Peter instrumentalenpri iskanju najboljše rešitve: finančnogotovost kluba, spoštovanjeslovenske dediščine in direktnopodporo slovenskih kulturnih inšportnih dejavnosti vse dokler bo kajaktivnih slovenskih članov v klubu.Združitev z največjim športnimklubom Panthers Group Penrithzagotavlja večinski odbor, ki mu jePeter že šest let predsednik. Petrovo pridno deloin pozitiven odnos do delovne skupnosti je pridobilspoštovanje in sloves, ki se v krogu avstralskegavelikana Panthers zelo pozitivno odseva na vse,kar je slovenskega in veliko pripomore k temu, daPanthers Triglav redno finančno podpira velikoslovenskih aktivnosti, kot so slovenska šola, arhivi,igralska družina, slovenski tisk in drugo. Petru sezahvaljujemo za njegovo dolgoletno delo in mučestitamo za njegove uspehe, ki jih žanje na poljuslovenske skupnosti. Hvala, Peter, in pogumnonaprej!IZLET V NELSON BAYV mesecu februarju smo obiskali Port StephensVinery, Nelson Bay in z ladjo smo se odpeljali nakrižarjenje po zalivu, v upanju, da bomo videlidelfine. Izlet na morje vedno pritegne velikozanimanja. Če dodamo še obisk v vinski kleti inimenitno kosilo z morskimi specialitetami, paimamo dan, da razveseli vsako srce. Celo vremeOdbor Igralske družine Merrylands.Pri dobrem kosilu v Nelson Bayu.misli | marec - april 200821

nam je ustreglo - po vztrajnem deževju smo imelilep sončen dan, s čisto malo deževja na koncudneva. Tudi nekaj delfinov smo videli in zadovoljnismo se vrnili domov. Naslednji izlet v marcupotujemo v Wollongong, potem pa v aprilu nabiratkostanje...Zmagovalci tekmovanja za pokal Dneva Avstralije:Rudi Gerdevič in Tone Fabjančičs sponzorjema Martho Magajna in Jožetom Fišerjem.Novoizvoljeni odbor Balinarske sekcije Triglav: Lojze Magajna,Dora Hrvatin, Emil Fabjančič, Tone Fabjančič in Martha Magajna.BALINARJI TRIGLAVAPo odmoru za božične in novoletne praznike senova sezona za balinanja prične sredi januarja, kopridejo balinarji na redna balinarska tekmovanjavsako sredo popoldne. Večja tekmovanja sezačnejo z vsakoletnim tekmovanjem za pokaldneva Avstralije, katerega pokroviteljiso balinarji in podporni člani, ki imajorostni dan v mesecu januarju. To so:Jože Fišer, Martha Magajna, JožeBratovič in Marica Vrh.Kakor vsako leto na Dan Avstralijeje tudi letos za naslov zmagovalcaza pokal Dneva Avstralije tekmovalona triglavskih baliniščih lepoštevilo balinarjev. Letošnji naslovzmagovalca sta si pridobila RudiGerdevič in Tone Fabjančič.Tekmovanje je potekalo na sam DanAvstralije, v patriotskem vzdušju, kise je posebno odlikovalo z velikimštevilom avstralskih zastav, skaterimi so se postavljali skoraj vsiobiskovalci kluba.Na Dan Avstralije vsako leto potekatudi letni občni zbor Balinarskesekcije Triglav, ko balinarska skupinaizvoli tudi novi odbor za naslednjekoledarsko leto. Balinarsko sekcijoTriglav bodo torej vodili v letošnjemletu: Predsednik je Emil Fabjančič;podpredsednik Tone Fabjančič,tajnica – manager: Martha Magajnain tehnični vodja je Lojze Magajna.Vodja ženske sekcije je DoraHrvatin.V nedeljo pred slovenskim kulturnimpraznikom poteka vsako leto na baliniščihSlovenskega društva Sydney (SDS)tekmovanje za Prešernov pokal. Tudiletos se je zbralo veliko število rojakov- balinarjev iz vseh slovenskih klubovv NSW. Tekmovalna moštva so bilaizžrebana iz različnih klubov, tako da soprvo mesto za Prešernov pokal zavzelitekmovalci: Marta Tomšič in Miro Smrdel(oba SDS) ter Albin Sedmak in ZvonkoVelišček (oba Panthers Triglav).22 misli | marec - april 2008

MESEČNI PLESI V KLUBUPANTHERS-TRIGLAVVsako tretjo nedeljo v mesecu je v Klubu Panthers-Triglav plesna zabava, kjer se slišijo žive melodijepolk, valčkov in drugih, mogoče modernejšihplesov v slovenskem, hrvaškem, italijanskem,nemškem, pa tudi češkem, španskem in še kakemdrugem jeziku. Ob vse manjšem številu slovenskihglasbenih ansamblov se moramo pogostozadovoljiti z glasbo, ki je slovenski podobna,največ ansamblov, ki igrajo na naših prireditvah, paso sestavljeni iz glasbenikov različnih narodnosti,ki pa znajo vsi zaigrati tudi marsikatero slovenskopesem. Slovenci se radi zavrtijo, potruditi pa sebomo morali, da bomo povečali naše plesišče, sajposkočna polka potrebuje precej prostora.Pogosto nam zaigrajo muzikantje »The Masters«pod vodstvom Vladota Kunstlja, ki je svojo glasbenokariero začel nekje v davnih začetnih letih, predskoraj petdesetimi leti, pod pokroviteljstvom patraOdila Hajnška. Z njim najpogosteje nastopaPoljakinja Julie s harmoniko in Hrvat Luka s kitaroin petjem. Ob drugih priložnostih pa slišimo tudiavstrijske in češke muzikante, ki znajo zaigratimalo drugačno, pa vendar sorodno glasbo spriljubljenimi ritmi polk in valčkov.Rada in Vince Mattari iz Durala sta pripeljalaobiskovalko, Radino sestro Marijo Gombac izHarije pri Ilirski Bistrici.»The Masters« pod vodstvom Vladota Kunstlja,Poljakinja Julie s harmoniko in Hrvat Luka s kitaro.Tričlanska delegacija iz Slovenije z rojaki v Klubu Panthers - Triglav, 1. marca 2008.misli | marec - april 200823

OBNOVIMOCERKEV SVETE TROJICESpomin, priča, vir, zgled in opominSlovenci imamo na mnogih naših gričih in hribihpostavljena sveta znamenja – križe, kapelice,kapele, cerkvice in tudi večje cerkve. To je našaslovenska posebnost, to nas zaznamuje, na tosmo lahko ponosni. Ta sveta znamenja povedodvoje: da Slovenci ljubimo gore in da imamo čut zapresežnost, za vero, za Boga. Z vrha hribov se širinaše obzorje, občudujemo prostranost in pestrostnarave, katere delček smo, a se obenem podaljšatudi navpična razsežnost: naše misli silijo še višje,dvigajo se k Bogu. Naravno se vrhu hribov čutimoBogu bližji, lažje molimo, se poduhovimo.Ostanki cerkve na Sv. Trojici niso le spominnekega svetišča. So veliko več. Zgovorno pričajo,kaj in kakšni so bili predniki na Pivški planoti, kiso na takem kraju postavili spomenik slovenskostiin vernosti. Tudi v teološkem pogledu je cerkevna Sv. Trojici nekaj izjemno globokega, saj jedokaz trdnosti vere naših prednikov v bistvenihzadevah in razsežnostih verovanja. Nam v zgledin opomin. Pogosto se s Pivške planote oziramona hribe, ki nas obkrožajo. Ponosni smo nanje.Našim prednikom je bela cerkev na vrhu Sv.Trojice dvignila pogled še višje in višje. SamBog ve, kolikokrat in koliko romarjev je dobilo obtem pogledu novega tvornega upanja v raznihneizogibnih stiskah tuzemskega potovanja. SamoBog ve, kolikim je tak pogled ponudil v roko palicosvežega upanja ob utrujenem koraku.Bi danes ne potrebovali česa podobnega? Cerkevna Sveti Trojici mora biti ne samo neki spomin,ampak nekaj trajno svežega, trajen živ izvirosvežujoče in oživljajoče vode.Če smo tu še Slovenci, če so naše verske korenineše zdrave, se bo to zgodilo.Bog nam pomagaj! Če pa je Bog z vami, kdo boproti nam? (Rim 8,31). Korajža velja!Msgr. Vladimir Pirihupok. župnik – dekan v PostojniODBOR ZA OBNOVO SVETE TROJICE inŽupnijski urad Trnje (Trnje 28, 6257 PIVKA)upata, da se bodo še našli dobri ljudje, ki bodopodprli obnovo cerkve Svete Trojice. Dela v tejsmeri se že odvijajo. »Veseli smo vsakega vašegadaru, čeprav stroški za takšne posege po pravilupresegajo naše zmogljivosti,« so zapisali v knjižici»Sveta Trojica v 333 letih«. Rojaki, doma iz bližnjein daljne okolice, ste še posebej vabljeni k solidarnipomoči!PREGARJE V BRKINIHV Mislih vidimo fotografije različnih krajev, pasem se opogumila in vam pošiljam sliko, ki borazveselila vse ljudi, ki so doma iz Brkinov inokolice. Vsi se radi spominjamo prelepe pregarskecerkvice in šole: v tej cerkvi so nas krstili, imelismo prva obhajila in bili birmani, nekateri so setam tudi poročili. V Pregarjah v šoli smo se učilislovenščine in druge predmete. Ena od učiteljic izPregarij živi v Melbournu in še vedno uči slovenskijezik otroke slovenskih rojakov – Lucija Srnec.Cerkev stoji na hribčku in tam se ne samo moli,ampak prepeva cerkvene pesmi, posebno še nadan pregarskega shoda – navadno drugo nedeljov avgustu, ker je 10. avgusta praznik sv. Lovrenca.Takrat zadoni pesem Ko bi jaz zvonček bil. Nekočje pred cerkvijo rasla visoka lipa, na kateri jeplapolala zastava in oznanjala, da bo ples naPregarjah. Vsi smo za shod radi prišli domov.Visoke lipe že dolgo ni več; naši pokojni pa pricerkvi čakajo na vstajenje. Namesto lipe so rasleciprese, katere so sedaj tudi že požagali in sodale prostor zidanju mrtvašnice in tako cerkev sv.Lovrenca ne bo več gledala v daljavo.Moj vaščan, duhovnik Ivan Tomažič in vaščani,na splošno Brkinci, so lepo obnovili cerkev in padve kapeli. Ljudje smo podpisovali zahtevo, davse okrog cerkve ostane, kot je bilo, a zamanso se ljudje žrtvovali, ker v svobodni Sloveniji šeprevladujejo nekateri komunisti.To razglednico mi je poslal g. Ivan Tomažič vspomin – jaz pa sem mu obljubila, da jo bomposlala patru Cirilu in bo sliko preko Misli približaltudi drugim avstralskim Brkincem (glej stran47), ker upam in verjamem, da bo njim in meniprinesla malo domačega veselja in nas popeljalav rojstni kraj, med sorodnike in vaščane, sošolkein sošolce …S prisrčnimi pozdravi!Alma Štefanič, Sydney NSW24 misli | marec - april 2008

MelbourneDEJAVNOSTI SLOVENSKEGA MISIJONA VMELBOURNUŽe v prejšnji številki Misli, januar-februar 2008,sem na strani 36 objavil nekaj statističnihpodatkov za leto 2007. Spet sem moral sestavljatiše podrobnejšo statistiko našega delovanja zavodstvo slovenske frančiškanske province vLjubljani, pa naj to zapišem tudi tukaj za nas sedajin za zgodovino, če bodo kdaj kakšni slovenskištudentje brskali po orumenelih listih teh Misli,željni vedeti za slovenski viktorijanski utrip leta2008.SLOVENSKI MISIJON V MELBOURNU ima blizu1200 naslovov rojakov v Viktoriji, na Tasmanijiin nekaj v New South Walesu (mesto Albury jepovezano z Wodongo na viktorijski strani) – tamimajo slovensko bogoslužje dvakrat na leto.V Kew je nedeljsko bogoslužje redno vsakonedeljo ob 8. in 10. uri, toda vsako drugo nedeljov mesecu je v Kew sv. maša le ob 9. uri, ker jeob 11.30 dopoldne sv. maša v Geelongu ter ob 5.uri popoldne v St. Albansu. Vsako četrto nedeljov mesecu je vsak drugi mesec slovenska mašav Morwellu; enkrat na leto tudi za slovenskoskupnost v Hobartu na Tasmaniji.Ob delavnikih je sveta maša od ponedeljka dočetrtka ob 8. uri zjutraj, ob petkih in sobotah pa ob10. uri dopoldne.Ministrantov je v Kew pri sv. Cirilu in Metodu 8,dva akolita, članov Pastoralnega sveta je 15, sejeso 4 do 5 na leto.Mešani pevski zbor: 14 članov, pevovodinja, 3organisti. Pevski zbor imamo tudi v Geelongu, kjerje sv. maša vsako drugo nedeljo v mesecu.Dom matere Romane za starejše: 30 starejšihstanovalcev ter 30 zaposlenih, ki za njih leposkrbijo. In seveda zbor petih zaupnikov, ki sosprejeli odgovorno nalogo za dom. Vsak petekp. Ciril A. Božič, OFMSts. CYRIL & METHODIUSSLOVENIAN MISSIONBaraga House, 19 A’Beckett StreetPO Box 197, KEW VIC 3101Tel.: (03) 9853 7787Mobile: 0412 555 840 Fax: (03) 9853 6176E-mail: cirilb@bigpond.comDOM POČITKA - MOTHER ROMANA HOMEimajo v domu sv. obhajilo, večkrat je tam tudi sv.maša.Veliko in čedalje več je seveda obiskov bolnikovin ostarelih po domovih, bolnišnicah ter domovihstarejših.V letošnjem letu imamo 3 katehumene – odrasle,ki jih pripravljamo na zakramente.Baraga hostel je polno zaseden.ŠE DRUGE DEJAVNOSTI, ODBORI INSKUPINE:Baragova knjižnica in knjigarna, društvo sv. Eme,gospodarski odbor, kulturni odbor, Slomškova šola,tečaj slovenskega jezika za odrasle, molitvenaskupina, arhiv, narodne noše, skupine za čiščenjein krašenje cerkve ter urejevanje okolice, folklornaskupina Iskra, igralska skupina Kew.V Melbournu je uredništvo dvomesečne revijeMISLI, ki izhaja v 1600 izvodih šestkrat na leto.Skupina prostovoljcev jih pripravi za pošto.Vsak teden imamo pri sv. Cirilu in Metodurazmnožena Oznanila - 200 izvodov.Trikrat na leto (velika noč, žegnanje in božič)napiše pater posebno pismo s kuvertico vsemnaslovnikom. Z darom se jih vrne blizu 400.Seznam darovalcev je skrbno vodil že pater Bazilij;sedaj seveda vodimo vse to že osmo leto z bazopodatkov na računalniku.Pater Ciril je tudi policijski kaplan Victoria Police.V prostorih slovenskega misijona v Melbournuima pisarno Slovensko socialno skrbstvo ininformacijski urad, vsak mesec pa uraduje v našihprostorih druga sekretarka z Veleposlaništva RS vCanberri na konzularnih urah.VSAKA izmed naštetih dejavnosti zahteva svojčas, ima požrtvovalne ljudi in seveda daje tudisvoje sadove.misli | marec - april 200825

Lenti Lenko in pater Cirilz družino Udovič iz Slovenije.Marta Krenos, Hilda Vidovič,Olga Bogovič in Anamarija Cek.JANUAR, ki naj bi bil glavni počitniški mesec,letos to tudi od daleč sploh ni bil. Vreme je biloseveda vsaj v Viktoriji prav lepo. So se pa karizmenjavali krsti in pogrebi, kar se bo dalo prebratipozneje. Ter seveda zaposlitev s pripravo prveštevilke Misli, da zdaj lahko spet hitimo že zdrugo, ki bi jo radi spravili do naročnikov do cvetnenedelje.FEBRUAR pomeni v Avstraliji začetekšolskega in pastoralnega leta. Torej novzagon, novo zastavljene naloge in cilje. Že prvonedeljo v februarju, 3. februarja 2008, smo imeliPrešernovo proslavo, vpis v Slomškovo šoloin občni zbor društva sv. Eme. Zahvala vsemsodelujočim na občnem zboru društva sv. Emein čestitke novemu odboru, ki ima v stari sestavinov mandat: predsednica je Olga Bogovič,podpredsednica Marta Krenos, tajnica HildaVidovič ter blagajničarka Anamarija Cek. Imeliso že na skrbi družinsko kosilo tretjo nedeljo vfebruarju in ponovno spet na cvetno nedeljo, 16.marca. Naredili pa so že tudi okvirni program zacelotno leto. Kosilo stane sedaj $12 (juha, glavniobrok, kava, sladica). Hvala kulturnemu odboru,pevskemu zboru ter vsem nastopajočim napraznovanju slovenskega kulturnega praznika.Pripravili so nam dovršen in bogat program, karso nam povedali tudi obiskovalci iz Slovenije.Uporabili smo tudi novo pridobitev Slomškovešole – Power Point Presentation.Draga Gelt OAM nam je v teh Mislih pripravilazapis o Prešernu, Trubarju, Baragi in Vodniku.Na 1. postno nedeljo, 10. februarja, smo seposlovili od župnika g. Toneta Vriska, ki je bilmesec dni na obisku pri svojem bratrancu TonetuVrisku in družini. Na vseh treh krajih – v Kew,Geelongu in St. Albansu – nas je z lepo besedouvajal v močni postni čas. Hvala za njegovo pomočter še kdaj nasvidenje.ŠPAROVČKI postne akcije Project Compassionnas tudi letos vabijo k dobrodelnosti: Justwant justice … a call to action.KRIŽEV POT premišljujemo v postnem času obpetkih ob 10. uri dopoldne ter pri obeh nedeljskihmašah.SEJA PASTORALNEGA SVETA na praznikLurške Matere Božje, 11. februarja 2008, jeuspešno začrtala pastoralno delo do konca majater določila tudi datum praznovanja 40. obletnicePo nedeljskem kosilu, 10. 02. 2008, v klubu Ivan Cankar v Geelongu.26 misli | marec - april 2008

lagoslovitve naše cerkve sv.Cirila in Metoda. To bo v nedeljo,16. novembra 2008, ko bo mednami koprski škof msgr. MetodPirih. Praznik žegnanja, prvonedeljo v juliju, bomo praznovaliskupaj z mariborskim pomožnimškofom dr. Petrom Štumfom, kibo prispel v Avstralijo za Svetovnidan mladih – World Youth Day 08v Sydneyu.IGRALSKA SKUPINA KEW jeuprizorila 10. februarja veseloigroZačarana Ančka v dvoraniSlovenskega društva Melbournena Elthamu, 9. marca pa boponovitev na slovenskem društvuIvan Cankar v Geelongu.ŠOLA IN TEČAJ slovenskega jezika za odraslesta tudi že pričela s poukom. Pouk imata vsakoprvo in tretjo nedeljo v mesecu po deseti maši.Enodnevno POTOVANJE Z VLAKOM vWarrnambool sta organizirali Meta Lenarčičin Helena Leber v četrtek, 21. februarja. V časupostanka v Warrnamboolu je bilo tam kosilo inDružina Vrisk s sorodnikomg. Tonetom Vriskom.ogled aborigenskega kulturnegacentra, parka in vožnja skozi mestoKoroit nazaj v Warrnambool.IZ NOVE ZELANDIJE pa se je 3.februarja vrnila zadovoljna skupina48 rojakov, ki je ob vodstvu Stankain Mary Prosenak od 19. januarjaodkrivala lepote južnega insevernega otoka.POSTNO ROMANJE bomo imeliv soboto, 8. marca 2008. Ko topišem, je še pred nami, ko boste tobrali, bo že za nami. Ob 8.30 zjutrajbosta odpeljala dva avtobusa izKew. Na pobočju hriba Ta Pinuv Bacchus Marshu bomo imelinajprej pobožnost križevega pota,nato pa sv. mašo. Po maši bomodoločili prostor za slovensko kapelico, ki jo bomotam postavili v letošnjem jubilejnem letu, ko obhajanaša cerkev v Kew 40-letnico blagoslovitve. Potemse bomo odpeljali v Daylesford, kjer bomo imeliob jezeru kosilo iz romarske torbe ter si ogledaliznamenitosti tega lepega turističnega mesteca.ROMANJE KRIŽA IN IKONE v pripraviSLOVENSKI FESTIVAL je bil v soboto in nedeljo, 1. in 2. marca, na slovenskem klubu Jadran.Sveta maša je bila v soboto ob 9.30 dopoldne. Pri maši je pel naš cerkveni zbor.misli | marec - april 200827

JOŽE RAMUTA (sedi 2. z leve) predsednik kluba Ivan Cankar v Geelongu,je 10. 02.2008 obhajal 65 let življenja s svojimi domačimi, prijatelji in člani.Nastopajoči na praznovanju slovenskega kulturnega praznika v Kew.Svetovnega dneva mladih– World Youth Day 08– bo prvo soboto v maju,3. maja 2008, po ulicahMelbourna. Za organizacijoin sodelovanje so zaprosilivse katoliške narodnostiv Melbournu. Tudi našaslovenska skupnost boprevzela nošenje križa inMarijine podobe del poti.KONZULARNE URE bodopri nas v ponedeljek, 17.marca, od 13. do 17. ure.NA OBISKU bo v marcuTone Gorjup z družino,ki ji želi pokazati lepoteAvstralije, zato seveda nebo veliko na enem kraju,pač pa bodo potovali. Naveliki četrtek, 20. marca,pristane v Melbournunaša nekdanja pastoralnasodelavka in še vednourednica Misli MarijaAnžič, ki bo z namipraznovala velikonočnepraznike. Že 8. aprilaodpotuje nazaj v Ljubljano,kjer ima odgovorno delo inskrb za strica. Veseli bomovseh srečanj.V Kew smo že tri tedneMoški pevski zbor Planika pod vodstvom Rolanda Carmodyja je zapel na 11. slovenskem festivalu.28 misli | marec - april 2008

V nedeljo 2. marca, je obiskala našesredišče v Kew tričlanska delegacijaMinistrstva za notranje zadeve RS inUrada Vlade RS za Slovence v zamejstvuin po svetu, ki je bila na delovnem obiskuv Avstraliji. Po deseti maši so nas vdvorani seznanili z novostmi na področjuzakonodaje, ki ureja evidenco volilnepravice in možnosti pridobitve slovenskegadržavljanstva. Reševali so tudi posameznekonkretne primere. Nad sto rojakov jim jeprisluhnilo. Z leve so: pater Ciril, g. GregorKozovinc (veleposlaništvo), Katarina Šturmin Aleš Jerman (MNZ) ter Aleš Selan (Urad).oznanjali, da bo prišel v pomoč za velikonočnepraznike pater Bogdan Knavs, gvardijanfrančiškanskega samostana v Šiški, pa je štiri dnipred prihodom sporočil, da žal ne more priti. Smose pa spet obrnili na Sydney in za pet dni je prišelv pomoč p. Darko Žnidaršič, ki je bil z nami naromanju, maševal in spovedoval v Kew, Geelongu,St Albansu in Altoni North. Hvaležni smo patruDarku in Valerijanu.PRAZNIČNI SPOREDSPOVEDOVANJE:V KEW vsako nedeljo eno uro pred mašo tervse tri dneve velikega tedna. Rojaki v Melbournuste že pred tem prejeli velikonočno pismo, kjerje zapisano, kdaj je bila priložnost za spovedv Geelongu, Altoni North, Springvale, St.Albansu in Sydenham-u.MAŠA V DOMU matere Romane bo v petek,14. marca, po križevem potu v cerkvi, ob 10.30dopoldne.Generalno čiščenje, pletenje butaric ter pripravaprostora pred lurško votlino za bogoslužje cvetnenedelje bo v soboto, 15. marca, z začetkom ob 9.uri dopoldne. Za »likof« bo BBQ.V soboto, 15. marca, bo ob 11. uri dopoldnesveta maša ob praznovanju sv. Jožefana slovenskem klubu JADRAN. Liturgičnopraznovanje sv. Jožefa se letos prenese iz sredev velikem tednu, 19. marca, na cvetno soboto, 15.marca; prav tako praznik Gospodovega oznanjenjaiz 25. marca na ponedeljek, 31. marca.CVETNA NEDELJA, 16. marca 2008: Blagoslovzelenja in sveta maša z branjem pasijona poMateju bo ob 8. in 10. uri dopoldne. Ob 10. uri bomaša na dvorišču pred lurško kapelo. Po maši je vdvorani družinsko kosilo.TOREK VELIKEGA TEDNA, 18. marca:Krizmena maša bo v stolnici sv. Patrika ob 11.uri. Vabljeni tudi k tej sveti maši, ki jo darujejoduhovniki nadškofije skupaj s svojim nadškofomdr. Denisom Hartom ter vernim ljudstvom in kjernadškof blagoslovi sveta olja ter posveti krizmo,ki jih uporabljamo pri podeljevanju zakramentovkrsta, birme, mašniškega posvečenja in bolniškegamaziljenja.VELIKI ČETRTEK, 20. marca 2008: SpominGospodove zadnje večerje bo ob 7. uri zvečer.Sledi molitvena ura za duhovniške, redovniškein misijonarske poklice. Prvo sveto obhajilo bota dan prejel naš najmlajši ministrant Kai Kodrič.Čestitamo!VELIKI PETEK, 21. marca: Ob 11. uri dopoldne sv.križev pot, ob 3.00 popoldne opravilo Gospodovesmrti. Molitev ob božjem grobu.VELIKA SOBOTA: Ob 7. uri zvečer začetekvelikonočne vigilije v cerkvi, sveta maša, blagoslovvelikonočnih jedil, vstajenjska procesija, zahvalnapesem.VELIKA NOČ GOSPODOVEGA VSTAJENJA,23. marca 2008: Slovesni sveti maši bosta ob8.00 in 10.00. Pri obeh mašah bo blagoslovvelikonočnih jedil. Sveta maša ob 10. uri bo,če bo lepo vreme, zunaj pred lurško votlino.VELIKONOČNI PONEDELJEK: Sveti maši ob 8.in 10. uri dopoldne.SOBOTA V VELIKONOČNI OSMINI, 29. marca:Ob 4. uri popoldne bo slovenska sv. maša zarojake HOBARTA na Tasmaniji v hrvaški cerkvina George Street v Grantonu (Fr. Berislav Hunski,tel.: 03 6263 5518).misli | marec - april 200829

BELA NEDELJA – NEDELJA BOŽJEGAUSMILJENJA, 30. marca: Slovesni maši ob 8. in10. uri v KEW ter ob 7. uri zvečer v cerkvi SrcaJezusovega v WODONGI.ŠMARNICE V MAJU bodo pri obeh nedeljskihmašah ter ob petkih in sobotah. V četrtek, 1. maja,je praznik Gospodovega vnebohoda in začetekšmarnic.MATERINSKI DAN bomo obhajali prvo nedeljov maju, 4. maja, po deseti maši s programom vdvorani.Druga nedelja v maju je praznik BINKOŠTI.V četrtek, 22. maja, je praznik Sv. RešnjegaTelesa in Krvi. Praznična sveta maša bo ob 10.uri dopoldne. Telovska procesija bo v nedeljo,25. maja, po deseti maši, ob sodelovanju članovslovenskih društev in klubov.KRSTI: Natasha Katherine NOVAK, roj.31.03.2007, Box Hill VIC. Mati Joanne Milner, očeJohn Frank Novak. Botra je Andrea Novak. Sv.Ciril in Metod, Kew, 09.02.2008.Anita Jozefa JAKŠA, roj. 15.06.2007, Fitzroy VIC.Mati Jodi Maree Downes, oče Joseph Boyan Jakša.Botra sta Yvette Renae Jakša in Melinda JaneDownes. Sv. Ciril in Metod, Kew, 17.02.2008.Sonny Paul BRADBURY, roj. 21.03.2007,Bundoora VIC. Mati Nadia Domajnko, oče DanielPaul Bradbury. Botra sta Christopher in JanineTatnall. Sv. Ciril in Metod, Kew, 24.02.2008.Čestitamo staršem, botrom in starim staršem!O D Š L I S O :NADA CARR roj. MOHAR je umrla 05.03.2007 vWomen’s Hospital v Melbournu, je sporočila njenamama Amalija, ki živi v Noble Parku v Melbournu.Nada je bila rojena 07.01.1948 v Črnomlju, mamiAmaliji roj. Krajšek iz Kočevja ter očetu JakobuMoharju (doma iz Novega Kota na Notranjskem,umrl v Domžalah). V Avstralijo so prišli leta 1960z ladjo: starša, hčerka Nada in sin Jakob (rojen4.11.1950 v Begunjah na Gorenjskem). Jakob živiz ženo Joan in otroci Susan, Andrew in Lorainev Brisbanu. Sin Toni je bil rojen 11.3.1965 vDandenongu in živi sam v Melbournu. Nada seje poročila leta 1967 s Filipom Carrom. Rodili sose jima otroci: Steven, Jason, Angeline in Daniel.Nada je skrbela za starejše in je na delu omagala– možganska kap. Pogrebni obred je bil v kapelipokopališča Springvale. Nadina mama Amalija imav Sloveniji še sestro Olgico Zupančič v Kočevju, vZDA sestro Jožico Miat, v Kočevju pa polsestroDragico Matjažec in polbrata Francija Zupančič.IVANKA RANERI roj. BOŽIČ je umrla za rakom06.09.2007 v Royal Melbourne Hospital. Rojenaje bila 20.09.1925 v vasi Zrečje pri Ilirski Bistrici.V Avstralijo je prišla leta 1954. Poročila se je vMelbournu z Leom iz Sicilije. Pogrebna mašaje bila v cerkvi Sacred Heart v Kew 12.9.2007.Pokopana je v mavzoleju na pokopališču v Kew.Zapušča sina Elia z družino in hčerko Angelo tersestro Nado Jenko z družino v Melbournu, ki namje sporočila te podatke.NIVEA TRAGIN je umrla 23.12.2007 v MonashMedical Centre v Claytonu. Po rodu je Italijanka.Njen že 19 let pokojni mož Mario Tragin je bilvaščan Zore Zec, ki nam je to sporočila. Pogrebnamaša je bila 28.12.2007 v cerkvi Christ Our HolyRedeemer v Oakleigh East.MAKSIMILJAN (MILAN) KASTELIC je umrl18.01.2008 v Royal Melbourne Hospital, kot smo žezapisali v prejšnjih Mislih. Rojen je bil 12.10.1937v Zagorju pri Pivki. V Avstralijo je prišel leta 1959.Milanova brata Franc in Janez sta umrla še mlada,Jože je bil v Melbournu od leta 1954 do 1968, kose je vrnil v Slovenijo in tam umrl, sestra Marija jebila v Melbournu od leta 1954 do smrti 19.3.1996,pokojna sestra Vera je mama Albina Tomšiča,Milanovega nečaka, ki je uredil pogreb. Albin je bilrojen v Trstu. Ima hčerko Kiaro in sina Matthew-ja.Pogrebno mašo smo darovali 25.01.2008 v cerkviSt. Mary’s v Ascot Vale, pokopan je na pokopališčuKeilor.JOŽEF TOMAŽIČ je umrl 22.01.2008 v Geelongu.Rojen je bil 25.07.1929 v vasi Huje mami Tereziroj. Ludvik in očetu Ivanu Tomažiču. Leta 1957je prispel v Avstralijo. Iz prvega zakona ima sinaJožeta, rojen leta 1953 v Sloveniji. Jožef je živelnekaj časa v Echuci, kjer je imel prašičjo farmo insi sam postavil hišo. Pozneje se je preselil v Colacter od tam v Geelong. Med dopustom na Filipinihje spoznal svojo drugo ženo Myrno Mendiola, kimu je rodila hčerko Rozamarijo. Sedaj 21 let staraRozamarija lepo govori slovensko in je očetu obkoncu pogrebne maše spregovorila v slovo termu zapela njemu najljubšo pesem Zabučale gore.Rožni venec za pokojnega Jožefa so molili vGeelongu večer pred pogrebom, pogrebno mašosmo darovali v naši cerkvi v Kew, pokopal ga je Fr.30 misli | marec - april 2008

Fitzpatrick na Eastern Cemetery v East Geelongu25.01.2008.TEREZIJA LENARČIČ je umrla po kratkibolezni 22.01.2008 na svojem domu v WheelersHill. Rojena je bila 15.09.1941 v Matjaševcihv Prekmurju. Njen mož Jožef Lenarčič je umrljanuarja 1984 v Melbournu. Oba sta pokopanana pokopališču Springvale. Zapuščata tri sinove.– Hvala Mariji in Lojzetu Kerec za te podatke.PEPCA ČESNIK roj. ADAM je umrla 03.02.2008v Royal Melbourne Hospital. Rojena je bila11.02.1931 v Koritnicah. Bila je najmlajša od petihotrok v družini Jožefe in Antona Adam. Njenasestra Berta Luksetič živi z družino v Melbournu.Pepca se je poročila 29.04.1954 v Trstu z JožetomČesnikom iz Klenika. Še istega leta sta prispelav Avstralijo. Leta 1961 je bil rojen sin Frank, kije umrl 14.07.2007, dva dneva pred svojim 46.rojstnim dnem. Leta 1972 je bi rojen sin Mark,ki sedaj z ženo Imogen in hčerko Ello živi blizuNewcastla, kjer je zaposlen kot inženir. Mož Jožeje umrl 02.01.2003. V Melbournu živita njegovabrat in sestra: Nace Česnik in Pepca Zadel združinama. Pepca je bila v januarju 2008, ko jezalivala vrt, napadena. Zaradi strahu in grožnjenapadalca, da jo bo ubil, če komu pove, ni o tempovedala nikomur. Toda hude bolečine v glavi sojo prisilile, da je dva tedna pozneje sama poklicalareševalce. V bolnišnici so jo operirali in vse je žedobro kazalo, toda nastopila je zastrupitev, padlaje v komo, iz katere se ni več prebudila. Rožnivenec smo molili v cerkvi St. Martin de Porres vAvondale Heights 7.02.2008. Naslednji dan svaskupaj z župnikom te župnije Fr. Tonyjem Kerinomdarovala pogrebno mašo ter vodila pogreb naKeilor pokopališču.JANKO FILIPIČ je umrl v domu matere Romanena praznik lurške Matere Božje, 11.02.2008.Rojen je bil 10.07.1917 v Breginju. V Avstralijo jeprišel 18.8.1950. Leta 1963 se je poročil z Dragico(Karolino) Hrvatin iz Movraž pri Kopru, ki je prav nadan Jankove smrti dopolnila 80 let življenja. Jankoima v Milanu sestro Cvetko Filipič, v Breginju panečaka Branka Filipiča z družino. Rožni veneczanj smo molili v naši cerkvi v Kew v ponedeljek,18. februarja, nato je bila pogrebna sv. maša; grobima v mavzoleju pokopališča Springvale.ERNESTA VRAN rojena PRELEC, rojena26.08.1926 v vasi Barka pri Divači, je umrla12.02.2008, v Caulfield Hospital. Nekaj dni prejje lepo prejela zakrament sv. maziljenja. Svoježivljenje je skoraj z umetniško besedo popisalana 93 natipkanih straneh A 4 formata. Mož Dušanje umrl julija 1999. Zapušča sinova Raya (rojen1956) in Toma (1959) ter hčerko Jenny (1966) innjihove družine. Pogrebna maša je bila 19.02.2008v cerkvi St. Peter’s v Bentleigh East, 844 CentreRoad. Pokopana je na pokopališču CheltenhamMemorial Park.EMILIJA (MILKA) LONZA rojena ŠABEC jeumrla 25.02.2008 v bolnišnici v Sunshine. Rojena10.08.1939 v vasi Klenik pri Pivki. V Avstralijoje prišla leta 1957. Leta 1959 se je poročila zAntonom Vadnjalom, ki je umrl oktobra 1971.Imela sta sinova Tonyja in Davida. Pred 20 leti seje drugič poročila z Italijanom Lucianom iz Kopra.Že nekaj časa je trpela za rakovo boleznijo. Napraznik Lurške Matere Božje je pri polni zavestiin dobro razpoložena prejela sv. obhajilo in sv.maziljenje v bolnišnici v Footscrayu. Rožni venecin nato pogrebna maša je bila 28.02.2008 vcerkvi St. Martin de Porres v Avondale Heights.Pokopana je na livadnem delu pokopališča Keilor.Zapušča moža Luciana, sina Tonyja z ženo Glendoin otrokoma Lauren (16 let) in Nathan (14), sinaDavida, v domu Edenvale Mannor Nursing Homev East Keilor mamo Antonijo Šabec, v Melbournusestro Jožico Sušelj in brata Jožeta in Ivana združinami. Njen oče Franc je umrl leta 1996, sestraBoža 1994 in brat Franc 1998.MICHAEL RAZBORŠEK je gotovo slovensko ime,ki sem ga videl zapisanega na svežem grobu blizugroba pokojne Milke Lonza na Keilor pokopališču28.02.2008.Za dva rojaka sem zvedel iz osmrtnic v časopisuHerald Sun:DRAGO KOSTANJŠEK je umrl 23.02.2008.Pogrebni obred je bil 29.02.2008 v cerkvi SacredHeart v Fitzroyu. Sledila je privatna kremacija.Zapušča sina Velka, hčerko Michelle, sestro Nadoin vnuke Adeeno, Taylo, Vedrano in Bianco.RUDI KOLARIČ je umrl po dolgi bolezni v soboto,23.02.2008, star 74 let. Zapušča ženo Rito inhčerko Silvijo. Pogrebni obred je bil v kapeliFawkner Memorial Park, 27.02.2008.Naj naši rajni po Božjem usmiljenju počivajo vmiru! Sožalje v zarji velikonočnega jutra vsemsorodnikom in prijateljem pokojnih. p. Cirilmisli | marec - april 200831

ERNESTA VRAN je sklenila svoj življenjepistakole:»Ne morem se privaditi na moje naglo staranje inonemoglost. Ko si opomorem, da se malo lažjegibljem, spet kaj napravim, da me spodnese.Za nekatera dela moram najti pomoč, vseenose čutim še samostojno. Živim sama v našemdomu, vsakdanja dela tudi sama napravim invzdržujem naš dom. Ne vem, koliko časa botako šlo, da bom tudi vrt zalivala in na njemnabirala zelenjavo. Sestra Marija mi je zadnjihpetnajst let pisarila, da je v jeseni življenja. Tudimoja jesen je proti pričakovanju dolga. Ko sevsi letni časi zvrstijo, tudi zima mora priti. To jenaravni potek vsega življenja. Simon Gregorčičje v Hajdukovi oporoki napisal: »Hajduk sesmrti ne boji, umreti pa še ne želi.« Verjetno jetudi Gregorčič tako čutil.«ERNESTIN NAJSTAREJŠI SIN RAY pa je vspominu na mamo povedal tudi tole:»There is an English expression that is not oftenused any more. Mother tongue (in Slovenian»materin jezik«) – it means the language youfirst spoke. But literally its meaning is: thelanguage your mother spoke. The languageyour mother spoke to you. And when my motherspoke to me, when I was very small, I didn’tnecessarily understand what she was saying,but I did understand that it was with love. Sheloved us all fiercely and unconditionally. SoSlovenian is my mother tongue – the languageI first spoke – but really the language I was firstloved in by my mother. My mother tongue.«GOSPE ERNESTI V ZADNJI POZDRAVNeva Roeder-BoleZbogom Ernesta, prišel je Vaš čas.Bog poklical je tudi Vas.V nebesih se rajni mož Dušan veseli,svojo soprogo Ernesto k sebi dobi.V srcih nam boste za vedno ostala:Bila ste dobra žena, nona in mama.Popotniki smo vsi zemljani.Končno združili se bomo z Vami.Bog podaj Vam večni mir.Premagan tam je ves prepir.10 letStare trte v AvstralijiIdejo o posaditvi mladike Stare trte v Avstraliji,najstarejše trte na svetu, sva z Elico dobila obkratkem postanku na Lentu v našem Mariboru obkozarcu hladnega piva, kjer je v tistih septembrskihdneh leta 1998 dozorevalo grozdje na Stari trti.Najin znanec Vasja Samec naju je povabil, dase udeleživa trgatve Stare trte in se pogovorivao ideji s takratnim županom Alojzom Križmanom.Po vrnitvi v Avstralijo sva idejo začela realizirati.Preko takratne podžupanje občine Yarra Ranges,Leslie Wood, sva idejo predstavila predstavnikomobčine Yarra Ranges, pod katero spada tudinajpopularnejše vinogradniško področje v državiViktoriji - Yarra Valley. Kar hitro zatem sta dogovoro podaritvi podpisala na novo izvoljeni županmestne občine Maribor g. Boris Sovič in takratnižupan občine Yarra Ranges g. David Hodget.Marca leta 1999 so enoletna sadika in 6 cepičevže potovali v Avstralijo, kjer je pošiljko takojprevzela avstralska karantenska služba. Po dvehletih testiranja in opazovanja sva z Elico prejelaiz karantene, takrat že triletno mladiko in nekajdvoletnih mladik. Seveda je to bil za vse nas veliktrenutek, ki ga je tudi posnela ekipa RTV Slovenije,ki se je prav tiste dni mudila v Avstraliji. Triletnomladiko smo predali takratni županji Di Moorena gala večeru ob proslavitvi 10. obletniceslovenske samostojnosti, ki ga je organiziralSlovenski narodni svet (SNS) Viktorije in se gaje udeležilo vsaj 500 gostov in naših rojakov inrojakinj.Končno smo 23. septembra 2001 na predlogobčine Yarra Ranges na posestvu McWilliamsVineyards posadili mladiko Stare trte, za kateredobro počutje je odgovornost prevzel direktorvinarne Max McWilliams.Leto za letom so se naši rojaki in avstralskiprijatelji srečevali in se veselili na Festivalu Staretrte na obletnico posaditve Stare trte v Avstralijina obronkih Melbourna na posestvu McWilliamsVineyards. Vsi dosedanji festivali Stare trte so bilizelo uspešni, tudi zaradi pozitivnega pristopa insodelovanja mnogih posameznikov in slovenskih32 misli | marec - april 2008

Vinko Rizmal v senci trte.organizacij v Avstraliji. Ko smo leta 2007 časfestivala prestavili v čas avstralske trgatve, so zauspešnost festivala odlično prispevali člani plesneskupine Iskra s podporo svojih staršev in prijateljev.To je bila res odlično izpeljana generalka pred prvouradno trgatvijo Stare trte.Medtem pa je avstralska mladika Staretrte postajala vse močnejša in iz leta v letodajala vse več grozdov žametne črnine alipo angleško Velvety black. Da bodo našeaktivnosti in aktivnosti Slovenije v letu 2008, koje Slovenija prevzela predsedovanje Evropskeunije in ko beležimo pomembno obdobje – 50.obletnico masovnega priseljevanja naših rojakovv Avstralijo, še bolj zaznavne, bomo ob takopomembnih jubilejih in dogodkih praznovali tudizgodovinski dogodek z našo Staro trto, saj bomov nedeljo, 6. aprila 2008, imeli prvo uradnotrgatev Stare trte v Avstraliji.Tako kot v minulih letih, bomo tudi letos razširilimelbournsko praznovanje, vezano na Staro trto,med naše rojake v drugih mestih Avstralije. Letosbo za kulturni program in za zabaven večer splesom poskrbela glasbena skupina PLATIN,poznana po svojem zastopanju Slovenije natekmovanju Evrovizije za najboljšo popevko vletu 2004. V svojem širokem repertoarju ima taprofesionalna skupina dovolj kvalitetnih pesmi, dabodo zadovoljile in razveselile naše rojake vsehstarosti.Za prvo uradno trgatev je slovenska pesnicabesedil za narečne popevke Metka RavnjakJauk napisala tudi besedilo, posvečeno prvitrgatvi Stare trte v Avstraliji in ga bomo sevedaslišali na vseh koncertno plesnih prireditvah vSydneyu in Melbournu. Veseli nas tudi, da smovzpostavili sodelovanje na šolskem področju medmariborsko Osnovno šolo borcev za severno mejoin Monbulk Primary School, ki tudi sodi v občinoYarra Ranges. Pozitivno potekajo tudi priprave indogovori z avstralskim glasbenim združenjem vobčini Yarra Ranges za realizacijo predstavitvev angleški jezik prevedene slovenske operetePlaninska roža na avstralski oder. Seveda pa toše ne bo v letu 2008.Zahvaljujemo se vsem posameznikom inorganizacijam, ki so do sedaj sodelovali inprepričani smo, da bo prva uradna trgatev odličnouspela in nam bo ostala v prijetnem spominu.Zahvaljujemo se Uradu za Slovence po svetuVlade RS in našim vladnim predstavnikom vAvstraliji za sodelovanje in finančno pomoč inše posebej posameznikom in organizacijam, kibodo pripomogli, da bo letošnje srečanje nadvseuspešno izpeljano.Nasvidenje 6. aprila 2008 na McWilliamsLillydale Vineyards.Več informacij dobite na: www.oldvine.infoVinko Rizmal – Koordinator projektovSAATCE - Slovenian Australian Agency forTrading & Cultural ExchangeABN 456233027063 Church Street, Kallista VIC 3791, Avstralijavrizmal@findaustralia.com.auwww.slovenianbusiness.com.auTel: + 61 3 9755 2626: Fax: + 61 3 9755 1746;Mob: + 61 400 017 320Upokojeni višnjegorski župnik, sedaj že pokojni,g. Stanko Kastelic in Jožica Gerden v Milduri.misli | marec - april 200833

KORENINE DVEH DOMOVIN11. slovenski festival, 1. in 2. marca 2008, na Slovenskem društvu Jadran v Diggers RestSonce je prijazno pozdravilo vse že na poti dodruštva in ob vhodu so lepo sprejeli odbornikiSveta slovenskih organizacij Viktorije (SSOV)vsakega z nasmehom in prijazno besedo.Festival se je veličastno pričel s sveto mašov dvorani, ki jo je daroval pater Ciril, cerkvenipevski zbor pa je obogatil bogoslužje. Veliko ljudije sodelovalo pri maši in patrove besede so bilepolne pohvale in navdušenja za tradicionalno deloza Slovence in skupnost. Pater je posebno čestitalg. Petru Mandelju OAM, ki je na Dan Avstralije,januarja letos prejel državno priznanje, Order ofAustralia Medal, pa tudi Metki in Chrisu McKean,ki sta od SSOV-ja prejela posebno priznanje zadelo v slovenski skupnosti s podpisi patra Cirila,Petra Mandelja in Stanka Pence. Vsi navzoči sonavdušeno pozdravili priznanja.Po maši se je uradni del festivala začel z avstralskoin slovensko himno (zapeli sta ju Anna Tegelj inHelen Trinnick), pozdravom predsednice Jadrana,gospe Romane Zetko, glavnim nagovorompredsednika SSOV-ja, Stanka Pence, ki je posebnozbrano in lepo poudaril pomembnost tega dogodka,z nagovorom The Hon. Jamesom Merlino MP,ministrom za šport in rekreacijo in predstavnikomza Monbulk, ki je predstavljal viktorijskegapremierja Hon. Johna Brumbyja. Sledil je nagovorgospe Done Petrović, ki je predstavljala g. TedaBaillieu, voditelja liberalne stranke in opozicije;nagovor g. Sama Afre, predsedujočega EthnicCommunities Council of Victoria, in nagovorg. Gregorja Kozovinca, odpravnika poslovSlovenskega veleposlaništva v Canberri, ki jefestival tudi uradno odprl.Kulturni program, katerega sta povezovalaVilma Zanetič (v angleščini) in Stojan Brne (vslovenščini) so začeli plesalci folklorne skupineIskra s spletom gorenjskih plesov, sledil jepevski zbor Planika s slovenskimi narodnimiin umetnimi pesmimi: Po jezeru bliz Triglava,Moja kosa in Jaz pa pojdem na Gorenjsko;deklamacija Otona Župančiča Ločitev – TheParting, katero sta izvedli Maria Iskra in MartaMrhar; Erika Hirzinger in Coutney Jaros stazaplesali »Tap Dance«, oblečeni kot ameriškipastirici; kvartet Jadran (Nino Burlovič, IvanValenčič, Emil Kalčič in Marijo Vihtelič) je zapelŠtirje fantje pojejo in Tam pod goro zeleno. RozaTomažič je zapela Zabučale gore ob spremljaviJožeta Matkoviča in Anna Tegelj in Helen Trinnichsta ob Lenti Lenkovi spremljavi zapeli Moj dom inSiva pot.Sledila je predstavitev slovenskih ročnih del – prvainternetna razstava, katero je predstavila gospaSaša Ceferin in SSOV. Slovenski etnografskimuzej bo slovensko premiero spletnega mesta vLjubljani predstavil sredi leta 2008. Gospa Sašaje povedala, da je arhiv slovenskih izseljenskihročnih del in spletno mesto fotografski izborročnih del viktorijskih Slovenk in Slovencev. Vsodelovanju s slovensko skupnostjo in izdelovalcista v letu 2006 mag. Duša Koprivec in mag. SašaCeferin raziskali, pregledali, izbrali in fotografiraliveliko število izdelkov. Pri razstavi so sodelovali:Sonia Benčič, Lidija Bole, Ema Bole – Kosmina,Mimica Bole, Marija Brne, Ana Marija Thomas34 misli | marec - april 2008

Brne, Slava Burlovič, Marija Horvat, Lojze Jerič,Anica Kodila, Anica Kodrič, Jože Kodrič, IvankaKontelj, Lojzka Kuhar, Julka Kure, Meta Lenarčič,Matilda Martinčič, Andrej Potočnik, Jože Ramuta,Lucija Srnec, Marija Uršič, Vida Vojvoda.Po kosilu so se ljudje razkropili po zemljišču insi ogledali razstavo ročnih del, razstavo medu,fotografij in umetniških slik ter prikaz delovanjadruštev v sliki in besedi, zvečer in pozno vnoč (bolje rečeno v rane jutranje ure) pa je zavse plesalce in navdušene poslušalce zaigralansambel Snežnik iz Slovenije slovenske narodnein zabavne pesmi.V nedeljo so bila športna tekmovanja, nadaljevalase je razstava slikarskih in ročnih del, talenti sose pokazali v Pokaži kaj znaš; nato pa so bili narazstavi pecivo in sladice – najboljše in najlepšeokrašeno in izdelano je bilo nagrajeno. Različniansambli so igrali za ples, žrebali so srečolovz bogatimi dobitki in razglasili so zmagovalcešportnih iger.Za celotni festival je bil odgovoren Peter MandeljOAM, program sta koordinirali Lucija Srnec in FaniNatlačen, ozvočenje je imel na skrbi Lenti LenkoOAM.Draga Gelt OAMNova knjiga - Zgodba o Kristalnem potokuSpoštovani Slovenci v Avstraliji!Sem Vladimir Verdnik, učitelj slovenskega jezikaiz Velenja. Star sem 54 let. Delam v Gorenju, vprostem času pa pišem knjige za otroke. Letosmi je predvsem s finančno pomočjo Ministrstvaza kulturo Republike Slovenije in tudi drugihuglednih pokroviteljev uspelo izdati knjigo vangleškem jeziku. Njen naslov je The Story ofthe Crystal Brook. Izšla je konec januarja 2008pri založbi Xlibris Coroporation v Phialedphii, karlahko preverite na spletni strani:http://www2.xlibris.com/bookstore/bookdisplay.asp?bookid=41712katere knjige mi je uspelo napisati doslej, pa lahkovidite na spletni strani:http://www.akta-sp.si/verdnik/kristalni_potok.htmZgodba o Kristalnem potoku je posebna, sodobnapravljica. V njej je v filozofskem in pravljičnemsmislu oživljen kristalno čist potok, ki še teče nekjev Sloveniji. Čudežna moč narave vdahne vanjiskro življenja in potok se tako kot vsakdo izmednas poda na svojo življenjsko pot. S pomočjo svojerojenice Lune spoznava prve velike resnice invrednote življenja. Njegova mladost je prešerna, anjegovi sreči preti nevarnost, ki jo povzročijo ljudje,in potok nenadoma spozna drugo, temnejšo platživljenja. Pravljica se seveda srečno konča in vmlade bralce zagotovo za vedno vtisne nauke opravih vrednotah življenja v nas in okrog nas.Za tekst zgodbe sem dobil nekaj zares lepihpohval, najlepšo iz Univerze Oxford, kjer sopregledali prevod in predlagali, da bi iz pravljicemorali narediti risanko, s katero bi lahko kar največotrok in njihovih staršev opozorili na velikanskeekološke probleme današnjega časa.Pravljico je ilustriral moj mladostni prijatelj, koroškislikar Miro Hajnc, ki pa žal ne živi več. Z izidomknjige sem izpolnil svojo obljubo, da pravljicookrasim z njegovimi zanimivimi ilustracijami, ki sijih lahko ogledate na spletni strani.Ker z Zgodbo o Kristalnem potoku dajem svojpedagoški in pisateljski prispevek k vzgoji mladinein k varovanju narave, si želim, da bi knjigo prebraloveliko mladih bralcev. Ker se knjiga prodaja prekointerneta, in ker imam tudi sam sorodnike v tujini,sem se odločil, da o izidu slovenske pravljice vangleškem jeziku obvestim slovenska društva vAmeriki, Kanadi in Avstraliji.Želim si, da bi Slovenci po svetu izvedeli za mojoknjigo in povedali svojim otrokom in vnukom, da jeta pravljica nastala v Sloveniji. Želim si, da bi tudiveliko drugih angleško govorečih otrok in starševprebralo to nenavadno zgodbo, tudi zato, ker jev njej na koncu objavljeno moje pismo mladimbralcem, kjer sem skušal na prisrčen način otrokeopozoriti na Slovenijo in na naš prelep slovenskijezik.Zato Vas prosim, da objavite to moje pismo vVašem glasilu, če je le mogoče. Zelo Vam bomhvaležen. Upam, da bodo avstralske knjižnicekupile to knjigo in tako omogočile najširšemu krogumladih, da brezplačno pridejo do nje. Prosim,opozorite knjižnice v Avstraliji na to. Morda pa jobo kdo tudi kupil in podaril otrokom ali vnukom.misli | marec - april 200835

Knjiga je še vedno najlepše darilo.Vabim Vas, da preberete stavek ali dva na spletnihstraneh knjige! Vrnila Vas bo v otroštvo, v svetneokrnjene narave, v pravljični svet, kjer še vednozmagujejo: dobrota, pravičnost in poštenje.Lepo Vas pozdravljam in se Vam zahvaljujem, kerste prebrali to pismo. Ostanite zdravi!S spoštovanjem in lepimi pozdravi iz Slovenije.Vladimir Verdnik, Tomšičeva 10/a, 3320 VelenjeE - pošta: vlado.verdnik@siol.netIZ IGRALSKE DRUŽINE MERRYLANDSIgralska družina Merrylands ima težavne čase. Po smrti dolgoletnega predsednika in režiserja IvanaKoželja je prevzel vodstvo skupine njegov brat Herman, ki je uspešno organiziral naslednje dramskodelo. Na začetku letošnjega leta je Herman odstopil, zatem pa smo izgubili tudi drugega sodelavca,Pavleta Letnarja, enega od stebrov naše igralske družine. Pavle je bil dober igralec in dober človek intudi njegova žena Jana nam je v zadnjem letu kot šepetalka veliko pomagala. Prav gotovo ga bomozelo pogrešali, kot igralca in tudi kot prijatelja.Vodstvo Igralske družine Merrylands sta prevzela pater Darko Žnidaršič kot predsednik in DanicaPetrič kot podpredsednica, z Martho Magajna kot tajnico in Mihelco Šušteršič kot blagajničarko. Velikoštevilo članov tudi odhaja na obisk v staro domovino, tako, da bomo verjetno lahko začeli z resnejšimdelom na pripravo naslednjega dramskega dela šele v drugi polovici leta. Lepo pa bi bilo, če bi našlinekaj novih članov, ki bi jih zanimalo delo v igralski družini. Potrebujemo igralce, pa tudi talente, ki bilahko pomagali pri pripravi kulis, napeljav, opreme in drugih potrebnih stvareh za izvedbo gledališkepredstave. Če ima kdo od bralcev veselje, talent in pripravljenost za dramsko ali tehnično delo, naj seoglasi patru Darku v verskem in kulturnem središču Merrylands. Veseli vas bomo!HELENA BLAGNE, največja slovenska glasbena ikona, katere trajnostpriča o odličnosti, z novim albumom ‘RECI MI’ in koncertno turnejo,ki si jo je v Sloveniji ogledalo preko 50 tisoč ljudi, podira vse rekorde vprodajanosti in s tem obeležuje 20. letnico bleščeče kariere.Novi album je po prodajanosti na prvem mestu že nekaj tednov in ponujanepozabne hite kot so Reci mi, Hostija, Pijem isto vino.... in bonus track– Agavina pesem iz uspešne gledališke igre Bahtanke, katere besedilo jenapisal Saša Losič.Tokratno ploščo je Helena ustvarjala s priznanimi glasbeniki: tandemVlašič, Jan Plestenjak in drugi...Naša prva dama slovenske zabavne glasbe po uspešni koncertni turnejiv Sloveniji, Kanadi in ZDA prihaja tudi med svoje rojake v Avstralijo,skupaj s spremljevalno skupino in priljubljenim belokranjskimhumoristom Tonijem GAŠPERIČEM in sicer:8. avgusta 2008 v Wollongogu in 9. avgusta v Slovenskem društvuAdelaide.Koncerti s plesom:22.8.: Melbourne - Socialno društvo Istra; 23.8.: Avstralsko kulturno društvoPlanica - Springvale; 24.8.: Avstralsko kulturno društvo St. AlbansHELENA SE ŽE SEDAJ VESELI,DA PRIHAJA V SVOJO DRUGO DOMOVINO AVSTRALIJO.Lep pozdrav!tajnik HELENE BLAGNEAleš Marinček: +386-31-548-33836 misli | marec - april 2008

ČUDOVITIH 16 DNI V NOVI ZELANDIJITako le menda Stanko pravi: »V tretje gre rado!«19. januarja 2008 se nas je zbralo 48 glasnihSlovencev na letališču Tullamarine v Melbournu.Pred odhodom iz Kew-ja nas je na avtobusupozdravil pater Ciril. Zmolili smo kratko molitev inse z njegovim blagoslovom odpeljali na pot. Zelolepo sta za nas skrbela gospod Stanko in gospaMary Prosenak. Po tri in pol urnem letenju smopristali v Christchurch v Novi Zelandiji. Vstopilismo na avtobus. Naš prijazni šofer Alex nam jerazkazal nekaj mesta, kot n. pr. St Helen Bridgeof Remebrance in katoliško stolnico, v kateri jegrobnica prvega škofa 1856 – 1890. Mesto ima375 tisoč prebivalcev. Misijonarji, ki so prišli v tadel, so kupili zemljo od Maorijev in tako se je mestozačelo razvijati že leta 1850. Nova Zelandija ležina 45. vzporedniku. Kmetijstvo je glavni zaslužek;država se ponaša s 37 milijoni ovac, 40 milijonikrav, od teh je 8 milijonov krav mlekaricFrontiera je podjetje za mlečne izdelke, v kateromora biti vključen vsak proizvajalec mleka. Članiso deležni delnic in s tem denarjem pospešujejopodjetje v drugih državah. Vodstvo je dobro inFrontiera je zelo uspešna, kakor tudi kmetje -člani.Drugi dan po odhodu iz Christchurch smo se vozilipo južnem delu – Canterbury Plains do jezeraTekapo. Obiskali smo cerkvico »Dobrega pastirja«s kipom psa volčjaka, ki stoji ob »briljantni vodi«,pred katero smo vsi skupaj zapeli pesem »Lepasi, lepa si, Roža Marija«. Na vožnji ob visokihplaninah, zbrušenih go golega od tasmanskegamorskega vetra, se nam je v ozadju prikazal MountCook, novozelandski orjak, visok 3764 metrov.Novo Zelandijo je prvi odkril Holandčan. Spopadelse je z Maori leta 1642. Ni vztrajal, zapustil jedeželo in se ni nikdar več vrnil. Skoraj 130 let poAbel Tasmanovem odkritju sta leta 1769 kapitanJames Cook in Francoz De Seville priveslala nata otok. Kapitan Cook je pristal v danes poznaniShip Cove, ki naj bi postalo pristanišče za njegovonadaljnje raziskovanje. Tudi on se je spopadelz Maori, zato je po treh tednih zapustil NovoZelandijo.Po dolgi vožnji smo se pripeljali do Omarame.Vozili smo se ob velikem jezeru Benmore, kjerje ogromna hidroelektrarna. Pot smo nadaljevaliob reki Waitiki do Damaru, ki slovi po apnencu.Naslednje mesto je bilo Dunedin – krasno staromesto z bogato preteklostjo. Ponaša se z opernohišo. Dunedin univerza slovi po raziskovanjusvetovnih kriminalnih dejanj. Videli smo tudinajbolj strmo ulico na svetu. Zabeležena je vGuiness Book of Records. Mesto šteje 125 tisočprebivalcev in je najstarejše mesto v Novi Zelandiji.Hitro se je širilo zaradi bogastva rudnikov zlatain rodovitne zemlje. Obiskali smo zgodovinskohišo Olveston. Pri večerji smo doživeli obredHaggis-a, posebnega škotskega pudinga, želodca– znamenita škotska kulinarična posebnost. Pritem obredu sta sodelovala tudi dva moška in enaženska iz naše skupine, vsi oblečeni v škotskenoše. Z »bagpipes« na čelu so primaširali vdvorano. Smeha je bilo dovolj za vse, ki smo taobred prvič doživeli.Naslednji dan smo nadaljevali pot ob Otagopolotoku do Larnach gradu. Obiskali smoGlenfalloch Woodland vrt – vse v samem cvetju.V tem kraju je več padavin, zato je vse tako lepozeleno. Ustavljali smo se v manjših naseljih inob obcestnih trgovinah, ki so nudile lepo pletenemajice in puloverje iz prave Merino volne. NovaZelandija ima veliko jelenov. Pripeljali so jih leta1800 iz Anglije in nastale so velike kmetije –gojilnice jelenov. Večinoma jelenovega mesa je zaizvoz.Četrti dan smo nadaljevali pot skozi Balcluthain Gore do Te-Anua (1800 prebivalcev). Vpopoldanskih urah smo si ogledali podzemskojamo, odkrito leta 1948. Nadaljevali smo doFiordland, kjer je skritih veliko lepot. Jama jeznamenita po svoji posebnosti in očarljivosti. Nekajčasa smo v jami hodili ob deroči reki. Nato smosedli v majhen čoln, ki nas je popeljal v popolnotemo. V smrtni tišini smo se zagledali v strop jame,na katerem so kot zvezde na nebu migljale svetlelučke -črvički, katerih zadnji deli telesc se svetijo.Čudovit občutek – kot pravljica, ki se ti za vednovtisne v srce.Peti dan smo zapustili Te-Anua (drugo največjemisli | marec - april 200837

jezero v Novi Zelandiji) in se vozili proti čudovitemuMilford Sound. Ogledali smo si Bowen Falls invisoki Mitre Peak. Predor, skozi katerega smo sepeljali, so delali 20 let. V popoldanskih urah smoprispeli v Queenstown, ki leži ob jezeru Wakatipu.Mesto šteje 10 tisoč prebivalcev in je znamenitopo poletnemu in zimskemu turizmu. Na gosposkovečerjo smo se s staro ladjo, ki ima pogon napremog, odpeljali po jezeru Wakatipu na posestvoWalter Peak. Po ogledu posestva, ovčarja – psa,ovc in striženja ovc, smo se vrnili v Queenstown,polni dobre volje ob igranju klavirja in ljudskempetju.Nadaljevali smo drugi dan do Arowtown, nekdajbogato mestece z rudniki zlata. V Arowtown je nakoncu 18. stoletja priromala mati Mary McKillop.Poučevala je v šoli, pomagala revnim – še danesstoji hišica, v kateri je živela.Pot smo nadaljevali po Haas-Passu. Čudovitazahodna obala. Alpe so nas spremljale na obehstraneh vijugaste ceste. Ogledali smo si Foxledenik, največji od dveh, ki se je utrgal od Alp inobtičal na dnu, kot velik kralj. Prespali smo v vasiFox-Glacier.26. januarja je bil Dan Avstralije. Med vožnjo medgorovjem, katerega vrhovi so bili zaviti v plaščumegle, smo zapeli avstralsko himno. GospodStanko se je lepo zahvalil domovini Sloveniji,ki nam je dala življenje in posvojeni domoviniAvstraliji, ki nas je sprejela v svoje naročje.Pripeljali smo se do Hokitika naselja. Greenstonetovarna in trgovina je bila kar vesela našegaobiska. Nakupili smo si različne okraske iz trdegazelenega kamna. Rudnik še vedno deluje v bližinitega naselja. Kamen je tako trd, da so Maori nekdajiz njega izdelovali orožje. Pot smo nadaljevali doArthur Pass in nato s turističnim vlakom Trans-Alpine, ki vozi po mostovih in skozi predore doChristchurch.27. januarja smo zapustili Christchurch; spremljaleso nas planjave trt, ribiška vas Kaikoura innadaljevali preko Marlborough dežele do Pictona.Tako se je končalo potovanje po južnem otoku.Vkrcali smo se na ladjo in po tri-urni plovbi skoziCook-Strait smo pripluli do Wellingtona, glavnegamesta Nove Zelandije. Mesto trpi zaradi močnihvetrov, s hitrostjo čez 200km na uro. Ceste in hišeso grajene pod kotom 44 stopinj. Muzej Tepapapredstavlja zgodovino belcev in Maori plemena.Mesto je zgrajeno na vulkanskih tleh.Angleži so prišli v Novo Zelandijo prostovoljnoin prinesli s seboj veliko denarja in tudi bolezni,katerih Maori niso poznali. Zaradi teh bolezni ještevilo Maorov začelo padati.38 misli | marec - april 2008

V Novi Zelandiji je samo ena parlamentarna hišain to v Wellingtonu. Maori niso domačini, ampak soprišli v Novo Zelandijo pred 1000 leti iz Polinezije.Z Angleži so imeli velike bitke. Leta 1840 so sepogovorili in sprejeli pogodbo, ki jim je izboljšalačase.Šofer nam je povedal lepo zgodbo iz tistegačasa (1800-1900): »Dekle je v Angliji delalo vtovarni municije. Dolgčas je preganjala. Začelaje s pisanjem listov, katere je dodala k zabojunabojev. Vojak, ki je ležal v jarku, je pri uporabinabojev dobil listke z lepimi dopisi. Hranil jih je.Po končanem vojaškem roku je šel v Anglijo iskatto dekle. Našel jo je; poročila sta se in prišla je znjim kot mlada žena.« Resnična zgodba – poročneslike smo videli v muzeju Te Para.Dvanajsti dan smo vozili po Thermal ExploreHighway. Vsi trije vulkani, ki so od časa do časaprebudijo, so zijali v nas: Tangariro, Ruapehu inNgaruhoe.Pripeljali smo se v čudovito mesto Rotarua –vsepovsod bruha in puha para iz praktično vrelihtal. Tudi blato ne miruje – vse počasi vre, da ječudo videti. Mesto smrdi po žveplu. Ogledali smosi Valley Springs in vrelce. Mestna bolnišnica inprivatne hiše uporabljajo vulkansko energijo zaogrevanje. V tem delu največ živijo Maori. Zelo sonapredni in večinoma poročeni z belci. Leta 1870je v ta kraj prišel princ Alfred, sin kraljice Viktorije- Duke of Edinburg. Vzel je vodo iz terminalnegavrelca in potrdil bodočnost Rotarue.Obiskali smo Waitangi National Trust Estate. Nasredi velikega vrta stoji hiša, kjer je bila 6. februarja1840 podpisana pogodba Treaty of Waitangi.Maori so pisali fonetično, zato pogodbe niso pravrazumeli. Šele ob prihodu misijonarjev iz Anglije,ki so jih naučili pisati, so se Maori pomirili. Doživelismo tudi Pohada Ceremony v njihovem svetišču,ponos Maorov. Izražena je bila njihova bogatakulturna dediščina. Pred vhodom v svetišče jebil pripravljen poseben sprejem. Frank Fekonja– »Commander and Chief« je ponosno in z vsopozornostjo stal pred novozelandsko in maorskozastavo. Po obredu, ki ga je sklenil poglavarMaorijev, nas je Frank lepo predstavil in povedal,od kod prihajamo in da nas zanima njihovo življenjein kultura. Nato smo vsi za njim vstopili v svetišče,vse izrezljano iz lesa – čudovita ročna dela. Videlismo tudi najdaljši čoln: 117 čevljev dolg, izdelaniz kauri drevesa. Tehta 6 ton na suhem, v vodi pa12 ton. Vsako leto 6. februarja – dan Maorov – gazapeljejo v morje za obredno praznovanje. To jenajdaljši čoln na svetu – 160 moških sedi in veslav njem.Štirinajsti dan smo se vkrcali na katamoran in zaplulido Cape Brett in znamenite luknje v kamniti gori,skozi katero je kapitan spustil našo ladjo. Pristalismo na otoku Russell, kjer stoji najstarejša cerkevs pokopališčem v Novi Zelandiji. Zaključili smo zogledom mesta Auckland. Mesto šteje milijon in300 tisoč ljudi – največje in najbolj razvito mesto,zgrajeno leta 1840 kot angleška kolonija. Ležina hribovitih vulkanskih tleh. Veliko Dalmatincevje prišlo že ob nastanku mesta. Poleg velikihnasadov trt so nabirali tudi smolo iz kauri dreves.To drevo zraste do višine 55m. Ta drevesa so bilabolj dragocena za izvoz kot zlato v letih 1800. Čebi vlada ne ukrepala leta 1900, bi gozd popolnomauničili s sekanjem. Dandanes dreves ne sadijoveč, ker rastejo zelo počasi – do zrele višine kar4000 let. Maori so iz tega drevesa izdelovali čolnein prekrasno pohištvo.Z vrnitvijo v Christchurch se je končalo našebogato, šestnajstdnevno potovanje.Za konec pa še prisrčna hvala gospodu Stanku ingospe Mary Prosenak za tako strokovno izvedenopotovanje. Lepo sta skrbela za nas. Bog vaju živi!Prisrčne pozdrave vsem prijateljem.Kia ora - Kia ora. Zora Gec, Melbourne VICKIA ORA!Kakšno čudovito doživetje na našem potovanjuv Novo Zelandijo – Aotearoa. Toliko paše za oči,toliko užitkov – mogočne gore, zeleni gozdovi,kristalno čista jezera, nešteti slapovi, vulkaniin ledeniki! Veliko potovanje se je začelo priMilford Sound – enostavno enkratno. Odvisno odvzdušja fjorda: deževno s slapovi dežnih kapljic alilesketajočim soncem v globini vode je bilo polnonavdiha za duše, ki uživajo v lepoti.Potovanje na parniku TSS Earnslaw nam jedopustilo doživetje lepote jezera Wakatipu inokoliške pokrajine, Remarkable Mountains.Inter Islander Ferry nas je povedel skoziMarlborough Sounds in Cook Strait do Wellingtona.Ustavili smo se pri jezeru Taupo in obiskali enkratneHuka slapove. In v Rotorua nas je ljubka voditeljicaJasmin predstavila maorski kulturi in tradiciji smisli | marec - april 200839

pripovedmi in legendami oplemenih in prednikih. Jasminnam je pokazala neizmerno močMatere Narave v skrivnostihvrelcev, gejzirih, vrelem blatu,vulkanskih žrelih in v puhajočihfumarolah. V teku večera smobili počaščeni s tradicionalnimmaorskim sprejemom in njihovokulturno skupino, ki nam jepredstavila Haka, medtemko so spretni Poi plesalciplesali in peli tradicionalnein moderne Maori pesmi.Domorodci Aotearoe, Maori,imajo edinstven in zanimiv jezikPopotnik Tomaž Možina v Novi Zelandiji pri cerkvici Dobrega pastirja.in kulturo, ki je izredno živa. Toliko viškov turneje: Glow Worm jame, cerkve in stolnice, botanični vrtovi,muzeji in čudovit Bay of Islands, vsak edinstven na svoj način.Iskrena hvala Stanu Prosenaku, našemu voditelju, njegovi ženi Mary za zabavanje s humorjem, igrami,vprašanji in nagradami; Angelci Veedetz in Franetu Fekonji za serviranje pijače na avtobusu (posebnoše na nujnih postajah!) in vsem Melbournčanom za prijateljstvo, katero smo si delili: 16 čudovitih dnismo preživeli skupaj in upam, da ste uživali tako, kot midva. Lepa hvala!Jože in Magda Slavec, Seven Hills, NSWSEDAJ PISMO IZ SLOVENIJE -OBISK PA V APRILU IN MAJU 2008Spoštovani g. pater Ciril Božič!Dragi prijatelji!Pišem vam iz Izole, iz Slovenije. Sem MarjetkaPopovski in z veseljem pozdravljam preko vaše revijeMisli, katera je neizmerno bogato zasnovana in joredno berem preko interneta, vse znane prijatelje,s katerimi sem se srečala, ko ste bili na obisku vSloveniji. Veliko pozdravov pa pošiljam tudi osebnovsem, kateri skupni znanci so tudi skupni prijatelji.Preko te čudovite revije pa bi vam rada sporočila, daprihajam na obisk v Avstralijo, točneje v Melbournein Sydney, 22. aprila, kjer bom do 12. maja 2008.Prihajam na povabilo Pavlič Erminja in žene Heidi izGeelonga, ki sta v času njunega obiska v Slovenijiobiskala kulturne večere, ki jih prirejam tukaj pri nas.Poleg tega, da sem že 23 let zaposlena kot diplomirana fizioterapevtka v Domu upokojencev Izola, setudi ljubiteljsko ukvarjam s petjem slovenskih ljudskih pesmi, ki jih pojem ob spremljavi svoje kitare.Prirejam skupne pevske večere naših najlepših ljudskih pesmi in se imenujejo ZAPOJMO SI. To sonepozabna skupna srečanja, kjer pesem povezuje ljudi dobre volje in duša in srce se napolni z lepodomačo pesmijo.Tako se bomo srečali v soboto, 26. aprila 2008, v istrskem klubu v Melbournu na ribiški noči, 27.aprila pa sva se dogovorila s patrom Cirilom, da se po nedeljski maši v Kew srečamo na druženju in si40 misli | marec - april 2008

ga popestrimo z našo lepo slovensko pesmijo. Vsoboto, 3. maja, pa se verjetno srečamo v društvuIvan Cankar v Geelongu, od koder sta tudi Erminjoin Heidi Pavlič, v nedeljo, 4. maja, pa v društvuJadran. Srčno rada bi obiskala tudi Dom matereRomane, kajti naši varovanci Doma upokojencevIzola in direktor jim pošiljajo prisrčne pozdrave. Patudi zapeli bi nekaj skupaj.V Sydneyu pa se bomo srečali na praznovanjumaterinskega dne v nedeljo, 11. maja, v klubuPanthers-Triglav.Hkrati bi pa rada sporočila, oziroma povprašala,ali kdo pozna Grižančič Angela iz Brezovice priGradinu (Koper) in se baje nahaja v domu zaostarele v Adelaidi (bila sta pri njemu na obiskuzakonca Pavlič). Radi bi mu sporočili, da ga lepopozdravlja brat Marčelo Grižančič, ki že dolgo letzaradi svoje bolezni živi v Domu upokojencevIzola. Marčelo Grižančič je bil ganjen ob novici,da sta mož in žena Pavlič našla njegovega brata,s katerim sta se zadnjič videla pred 60 leti. BratMarčelo kljub svoji bolezni z veseljem igra vsakdan na harmoniko in nas razveseljuje s svojimipesmimi. Če ga kdo pozna, prosimo, naj prenesepozdrave do brata Angela Grižančiča v Adelaide. Vnašem domu upokojencev Izola pa so tudi FranzaRoža, Emil Rota, Goljuf Kristina in Zupanek Hilda,ki imajo svoje svojce v Avstraliji in jih vse prav lepopozdravljajo.Javno bi se rada zahvalila Erminju in Heidi Pavličiz Geelonga, ki me bosta sprejela in jima pošiljamzahvale vseh njihovih krajanov iz Brezovice,Rosičev, Gradina in okolice, ker sta med obiskomdoma s svojo dobro voljo prostovoljnopomagala pri prenovi vaške cerkve vGradinu. Sedaj je veliko lepše urejena in vzahvalo smo priredili v njej čudovit božičnikoncert s prazničnim recitalom. Božičnikoncert so pripravile pevke ženske pevskeskupine Dekleta s Škofij, katere samavodim že od vsega začetka. Koncert, ki boostal v nepozabnem spominu, saj so se gamnožično udeležili bližnji in daljni krajani,smo tudi posneli na DVD in ga tudi pošiljamzakoncema Pavlič in Vam, gospod Ciril, vpoklon in spomin na čudovit dogodek. Vnjem je tudi posnetek in pozdrav od župnikaNika Rupnika, ki vam je vsem zaželel vsegadobrega.V zadnji številki revije Misli sem pa zasledilaprispevek in vabilo LIKUS-a, naj dodam toliko,da sem tudi sama povezana z obalnim društvomLIKUS, katerega predsednik je Ivan Novak izOspa in prirejamo skupne literarne večere. Kersama tudi pišem poezijo in prirejam literarnevečere, sodelujem tudi z istrskim pesnikom, ki jedolgo let živel v Avstraliji. To je Bert Pribac, ki mije še posebej naročil in prosil, naj vse poznanepozdravim. On živi sedaj v majhni vasici Srgaši priKopru in še vedno piše, izdaja svoje zbirke pesmi,ki jih predstavlja na literarnih večerih. Dal mi jetudi svojo novo knjigo, ki jo bom prinesla s sebojin jo podarja ljudem, s katerimi je toliko let živelskupaj.Veliko bi bilo lepo še napisati, sporočiti in pozdraviti.Pa pustimo še nekaj za dni, ko se bomo videli znekaterimi in bomo poklepetali ob skupni mizi.Veselim se srečanja in dni, ko si bomo segli v rokoin seveda tudi kakšno zapeli skupaj. Saj ljudskapesem je naše neizmerno bogastvo, ki ga je trebahraniti, spoštovati, ker je del našega naroda, našekulture in ponosa. Naj pesem združuje še namnoga leta!Naj vas prisrčno pozdravim, zaželim vse dobrotako v svojem imenu, kakor tudi v imenu od vsehpoznanih, seveda v upanju, da se srečamo v apriluin maju pri vas.Če želi kdo kaj sporočiti, lahko piše na naslov:Marjetka PopovskiTartinijeva 2SI - 6310 Izola, Slovenijatel.: + 386 41 435 207. E-mail: FTH@du-izola.simisli | marec - april 200841

42 misli | marec - april 2008

misli | marec - april 200843

GLASGLASSLOVENIJESLOVENIJESLOVENIAN»THE VOICE OF SLOVENIA«PO »THE BOX 191, VOICE MEDIASYLVANIA OF SLOVENIA«HOUSENSW 2224Tel.: PO PO BOX 02box9522 191, 9911 SYLVANIA Fax: 02 9522 NSW NSW9922 2224 2224Tel.: 02 9522 Tel: 9911 02 Fax: 95220299229922STIČIŠČESTIČIŠČEAVSTRALSKIH SLOVENCEVDomača Domača stran stran na na internetu:Domača stran na internetu:www.glasslovenije.com.auwww.glasslovenije.com.auAVSTRALSKIH SLOVENCEVAVSTRALSKIH SLOVENCEV rg_misli ad misli FEB.indd | maj 1 - junij 20079/2/07 5:20:05 PM43rg_misli ad 44 misli FEB.indd | maj 1 - junij 20079/2/07 5:20:05 PMmisli | marec - april 2008 43

VELEPOSLANIŠTVO REPUBLIKE SLOVENIJETelefon: 02 6243 4830 Fax: 02 6243 4827e-mail: VCA@gov.siwww.gov.si/mzz/dkp/vca/eng/Odpravnik poslov: Gregor KozovincDruga sekretarka: Božena ForštnaričVeleposlaništvo je odprto vse delovne dni od 9.00 do 16.30Konzularne ure so od 10.00 do 12.00.Embassy of Republic of SloveniaPO Box 284, Civic SquareCANBERRA ACT 2608GENERALNI KONZULAT RS za NSWGeneralni častni konzul: Alfred BrežnikTelefon: 02 9517 1591Fax: 02 9519 8889E-mail: slovcon@emona.com.auPO Box 188, COOGEE NSW 2034VIKTORIJSKIM SLOVENCEMNA USLUGO V ČASU ŽALOVANJAFuneral Advice Line9500 0900www.tobinbrothers.com.auGOJAK MEATS&SMALL GOODS220 Burwood RoadBurwood NSW 2134Tel.: (02) 9747 4028Rojakom v Sydneyu se toplo priporočamo.Slovencem v Melbournu se priporočakamnoseško podjetjeLUCIANO VERGA & SONSALDO AND JOE MEMORIALS P/L10 Bancell StreetCampbellfield VIC 3061Work: tel. 9359 1179Home: tel. 9470 4046ZA VSA DELA DAJEMO GARANCIJO!Are your dentures more comfortable ina glass...? If so, for a free consultationcontact:KONFIDENT Pty. Ltd.STAN KRNELdental prosthetistspecialising in dentures and mouthguards391 Canterbury Road, Vermont VIC 3133Tel.:(03) 9873 0888Bi radi imeli umetno zobovje v kozarcu...?Če ne, z zaupanjem pokličite za prvobrezplačno posvetovanje.STANKO KRNELzobni tehnikspecialistza umetno zobovje in zaščitne protezemisli | marec - april 200845

IŠČEJO IN POIZVEDUJEMONiko Erdelji išče sorodnika ANTONA BREZIGARJA,rojenega v Grajski vasi pri Preboldu v Savinjskidolini.ALOJZ BLAŽEK je bil rojen v Hruševju pri Postojni,leta 1922. Njegov zadnji naslov: Alojz Blažek,Carnarvon, PO (verjetno PO BOX), West Australia.Radi bi mu sporočili, da je z domačimi v Slovenijivse v redu, pa tudi žalostno vest, da mu je umrlasestra Danjela. Če potrebuje pomoč, mu lahkopomagamo. Če ni več živ, bi radi vedeli, kje jepokopan, če je imel družino, otroke? Radi bivzpostavili stik z družino.Še to: Alojz je včasih uporabljal priimek Biaggi,katerega je imel med okupacijo Italije.Morda ve kdo, kje živi (je živela) MARIJA RIGGSCHWED? Njen zadnji naslov je bil: 73 View PointStreet, Ararat, Victoria 3377? Stara je približno 70-80 let, lastnica zemljišča v Sloveniji.Poizveduje Manica Napret.Morebitne podatke sporočite na uredništvoMISLI. Hvala!FOTOGRAFIJE SO PRISPEVALI:Arhiv Misli:1,3,40. Pater Ciril:2,3,4,25,26,27,28,34,47,48.Marija Anžič:1,3,4. Draga Gelt:5,6,7,29. Vrnet:7,8.p. Robert Bahčič:9. Pater Janez:11,12. Olga Konda:13.Martha Magajna:14,16,20,21,22,23.Družina Andrejaš:16. Mirko Cuderman:17,18,19.Družina Matuš:20. Florjan Auser:23,42,43. VinkoRizmal:33. Jožica Gerden:33. Aleš Marinček:36. StankoProsenak:38. Tomaž Možina:40. Marjetka Popovski:41.s a l e s @ a d c a p r y.com.auwww.adcapry.SPOROČILA FOTOGRAFIJNASLOVNA STRAN ZGORAJ:Po mili zimi je v Sloveniji hitro nastopila pomlad. Življenje senaglo prebuja in razcveta z vsem neizmernim bogastvombarv in oblik. Tudi velika noč, ki jo letos obhajamo 23. marca,je praznik Življenja.NASLOVNA STRAN SPODAJ:Na severni polobli pomlad, na južni jesen. Južni otok NoveZelandije je v jeseni še posebej barvit. Takšen pa je pogled nadel mesta QUEENSTOWN z jezerom Lake Wakatipu in naddva tisoč visokim pogorjem The Remarkables v ozadju.PREDZADNJA STRAN OVITKA – STRAN 47:Glej, kako lep je ta naš svet – naslovna stran odličneknjige Cirila Velkovrha iz Ljubljane. Lepo darilo za različnepriložnosti.PREGARJE V BRKINIH – o njih piše Alma Štefanič izSydneya na strani 24 v teh Mislih.Župnik g. Tone Vrisk se je v Sydneyu srečal s Sašo inDušanom Lajovic na njunem domu.KRST Natashe Katherine NOVAK v Kew, 9. februarja2008. Njen oče Janez je pomagal že pokojnemu p. Bazilijupri urejanju naslovov Misli in to še vedno rad naredi, kadarga pokličemo (Janez je tretji z leve, ob njem njegova ženaJoanne s sinom Nicholasom spredaj).ZADNJA STRAN OVITKA – STRAN 48:UTRINKI Z 11. SLOVENSKEGA FESTIVALA NASLOVENSKEM DRUŠTVU JADRAN, 1. in 2. marca 2008:Rudi Iskra z možmi ansambla Snežnik iz Slovenije.Chris in Metka McKean s priznanjem - med PetromMandeljem OAM in p. Cirilom.Folklorna skupina Iskra v spletu gorenjskih plesov.Fantje in dekleta, možje in žene v prazničnihgorenjskih narodnih nošah.Cerkveni pevski zbor je pel pri sveti maši.Trije Bole-Štolfa rodovi.Stanko in Marija Starc sta imela lepo stojnico v koči,kjer je bila razstava ročnih del. Prodajala sta med invoščene sveče. Magda Pišotek je ravno kupovala.Ponosen Stojan Brne med hčerko in ženo Nado.Radijski sodelavci:Tanja Smrdel (SBS Sydney) ter Lenti Lenko OAMin Meta Lenarčič (3 ZZZ Melbourne).Misli Thougts - Božje in človeške - Misli Thougts - Božje in človeškeReligious and Cultural Bi-Monthly Magazine in Slovenian language. Informativna dvomesečna revija za verskoin kulturno življenje Slovencev v Avstraliji | Ustanovljena (Established) leta 1952 | Published by SlovenianFranciscan Fathers in Australia. Izdajajo slovenski frančiškani v Avstraliji | Urednik in upravnik (Editor andManager): p. Ciril A. Božič, OFM, Baraga House, 19 A’Beckett Street, KEW VIC 3101 | Ureja (Production Editor)in računalniški prelom: Marija Anžič, Ljubljana | Naslov: MISLI, PO Box 197, KEW VIC 3101 | Tel.: 03 9853 7787 |Fax: 03 9853 6176 E-mail: misli@bigpond.com | Naročnina za leto 2008 je 30 avstralskih dolarjev, zunaj Avstralijeletalsko 70 dolarjev | Naročnina se plačuje vnaprej | Poverjeništvo za MISLI imajo vsa slovenska verska središča vAvstraliji | Rokopisov ne vračamo | Prispevkov brez podpisa ne objavljamo | Za objavljene članke odgovarja pisec sam| Vnašanje in priprava strani (Typing and Lay-out): MISLI, 19 A’Beckett Street, Kew Vic 3101 | Tisk (Printing):Distinction Printing Pty. Ltd., 164 Victoria Street, BRUNSWICK VIC 3056 | Tel.: 03 9387 8488 | Fax: 03 9380 2141.Misli na internetu: | Florjan Auser | http://www.glasslovenije.com.au - Tam kliknite na MISLI. ISSN 1443-8364

PREGARJEV SLOVENSKEM KLUBU ST. ALBANS: Po nedeljski maši, 10. februarja 2008, so člani kluba pripravili poslovilnovečerjo za g. Toneta Vriska, župnika Črne na Koroškem, ki je bil mesec dni na obisku pri svojem bratrancu TonetuVrisku in njegovi družini v Melbournu. Po večerji je med pesmijo nastala pričujoča fotografija.