1. PDF document (8364 kB) - dLib.si

moč, ki izhaja iz osebnega srečanja z Jezusom Kristusom.Daj nam, dobri Oče, da bomo živeli v poslušnosti SvetemuDuhu. Naj zvesto hodimo za Kristusom, navdušeno in vztrajnoodgovarjamo na Božjo besedo in hvaležno uživamokruh življenja.Dobri Oče, podpiraj z močjo Duha prizadevanje Cerkve zanovo evangelizacijo in nas vodi, da bomo z besedo in svojimživljenjem našim sodobnikom oznanjali Kristusa.Jezusovi učenci naj se odlikujemo po ljubezni do ubogih instiskanih, naj bomo solidarni s potrebnimi in velikodušni vdelih usmiljenja, naj ne molčimo pred zlom in ne podležemomikom prevladujoče miselnosti.Po Marijinem zgledu naj v luči vere odkrivamo čudovitaBožja dela; naj bomo pozorni na znamenja časov in postanemoznamenje navzočnosti Vstalega v svetu, da bomo znovim navdušenjem služili resnici, pravici in miru.«To molitev za novo evangelizacijo je pripravila Slovenskaliturgična komisija 2012; naj postane tudi naša molitev!Stari zvesti vodnjakNeki deček je vsako leto mesec počitnic preživel s starši v stari kmečki hiši. Hiša je bila stara že 150 let,ko so jo kupili. Nihče je ni prenavljal, zato v njej ni bilo niti elektrike niti vode. Pred hišo je stal vodnjak, vkaterem nikoli ni zmanjkalo vode, niti v dolgih obdobjih suše.Čez nekaj časa se je družina odločila, da bo hišo prenovila. Malo proč od hiše so zgradili nov vodnjak,starega pa prekrili in ga pustili ‘za vsak primer’.Dolga leta je stari vodnjak ostal zadelan, dokler ga ni novi gospodar nekega dne iz radovednosti odkril.Pričakoval je, da bo v njem zagledal bistro vodo, ki jo je gledal kot otrok. Toda, ko je vodnjak odprl, je bilta popolnoma suh.Po dolgem raziskovanju je odkril, kaj se je pravzaprav zgodilo z vodnjakom. Zvedel je, da v takšne vodnjakevodi na stotine drobnih vodnih žil, po katerih redno priteka voda. Ko zajemamo vodo iz vodnjaka,sprosti dotok vode in tako so žile vedno odprte. Če pa iz vodnjaka ne zajemamo vode, se tanke žilezaprejo. Vodnjak, v katerem je bila dolga leta čista, hladna voda, je bil sedaj suh: voda namreč ni dotekala,ker ga niso uporabljali in so se vodne žile zamašile.‘Pot po kateri nihče ne hodi, se zaraste,’ pravi stara modrost. Če dolgo ne molimo in ne skrbimo za svojoduhovno rast, se bo ¨pot molitve¨, ki vodi do Boga, zarasla. Redno je treba stopati po poti do Boga in jovzdrževati, da se ne zaraste, da se žile ne zamašijo.4 misli | september - oktober 2012

Adelaidep. Janez Tretjak OFMHOLY FAMILY SLOVENIAN MISSION51 Young AvenueWEST HINDMARSH SA 5007Tel.: 08 8346 9674; 08 8121 3869Mobile: 0434 197 097Email: tretjakj@gmail.comV nedeljo, 26. avgusta 2012, na svetovni dan izseljencev,smo se tudi v Adelaidi zbrali priseljenci vcerkvi svetega Patrika k SVETI MAŠI NARODOV,ki jo je daroval adelaidski nadškof dr. Philip Wilsonob somaševanju izseljenskih duhovnikov. Med pisanomnožico so bili tudi rojaki iz slovenske skupnosti.Anita Polajzer Gierlach je zastopala našo skupnost- v slovenščini je prebrala prvo mašno berilo. Ponosnismo bili nanjo, saj je bila v lepi slovenski narodninoši (fotografija spodaj). Pri raznih shodih jevse manj prisotnih narodnih noš iz Evrope, zato jeponos toliko večji. Med Evropejci smo bili zastopaniv narodnih nošah samo Poljaki in Slovenci. Hvala,Anita, za sodelovanje! Pri vseh srečanjih pa jevedno več azijskih narodov, največ iz Vietnama, invedno s svojim pevskim zborom, v katerem so predvsemmladi in ti s čudovitimi glasovi povzdignejobogoslužje. Evropsko skupnost pa zastopajo največstarejši, mladih Cerkev ne privlači.Letošnje leto našo skupnost zaznamujejo JUBI-LEJI. Kar devet zakonskih parov je praznovalo inobnovilo zakonske obljube. Sedem jih je praznovalov mesecu maju, dva pa v septembru.10. septembra 2012 sta obhajala 55 let zakonaMARIJA in JANEZ RITOC. Praznovala sta v krogusvojih otrok Irene, Sonje z družinama in Johnom tervnuki. V naši cerkvi sta po sveti maši prejela papeževblagoslov in seveda nazdravili smo predvsemza zdravje, ki ga v zrelih letih vsi še kako potrebujemo.21. septembra sta se naši skupini slavljencevpridružila IVANKA in MARIJO JENKO, ki stapraznovala 51 let zakona. Praznovanje v našiskupnosti je bilo 19. septembra ob obisku našegapatra provinciala Staneta Zoreta OFM in patra CirilaBožiča OFM OAM iz Melbourna ob priliki bratskegaobiska v Adelaidi. Kljub delavniku se nasje kar nekaj zbralo pri dopoldanski sveti maši. Pokončani sveti maši je pater provincial Stane jubilantomizročil papežev blagoslov in jima čestitalter zaželel še veliko srečnih let zakona. Čestitkamse je pridružil p. Ciril in skupnost, v dvoranci pa smonašim slavljencem nazdravili še na mnoga leta.Ivanka in Marijo sta svoj jubilej praznovala v krogusvoje lepe družine - trije otroci Suzi, Slavko in Frankz družinami in vnukinja z družino in ostali vnuki, kiso kar zares lepa družinska skupnost. Ob tej prilikije nastala lepa družinska slika, ki govori o njihovipovezanosti in neomajni zvestobi in ljubezni dosvojih staršev, ki so jim podarili življenje, vero in jihvzgajali v ponosne kristjane. Iskrene čestitke vsemjubilantom v imenu slovenskega verskega središčasvete DRUŽINE!ODŠEL JE31. avgusta 2012 je v 67 letu starosti je odšel v večnostRAJKO JELOVČAN. Rojen je bil leta 1945 vŠkofji Loki. V 60-tih je emigriral v Avstralijo in je bilzaposlen pri gradnji ograj na kmetijah. Pogreb je bil7. septembra 2012 v Simplicity Funerals MorphetVale. Zapušča ženo, otroke in vnuke. Naj počiva vmiru Božjem!BLIŽA SE MESEC NOVEMBER, ko se posebejspominjamo naših rajnih, jih obiščemo na pokopališču,kjer čakajo vstajenja in prižgemo svečo.Ob petkih v mesecu novembru bomo molili zanjepri sveti maši in ob koncu svete maše bomo zanjezmolili rožni venec. Ker zaradi zdravja ne bom šelna pokopališče, vas vabim, da se udeležite svetemaše in molimo zanje v naši cerkvi! p. Janez12 misli | september - oktober 2012

Sydneyp. Darko Žnidaršič OFMp. Valerijan Jenko OFM, OAMST. RAPHAEL SLOVENIAN MISSION313 Merrylands Road, PO Box 280MERRYLANDS NSW 2160ZAČELI SMO LETO VEREV letu vere hočemo po navodilu svetega očetagloblje spoznavati in živeti svojo vero, s kateroodgovarjamo na Božjo ljubezen. Leto vere jepapež Benedikt XVI. odprl 11.10.2012, ob 50-letnici2. Vatikanskega vesoljnega cerkvenega zbora,in traja do nedelje Kristusa Kralja, 24.11.2013.»Ljudje se na splošno vse premalo pogovarjamoo svoji veri, o razlogih zanjo, o težavah inveselju, ki ga vera prinaša v naše življenje. (...)Vprašanje, ki bi si ga morali zastaviti, ko gre zanašo vero oz. nevero, bi moralo biti zelo osebno:Kako pomemben je Kristus v tvojem življenju, alije v resnici tvoj sopotnik v vsakdanjem življenju,tovariš na tvoji poti, ali pa je morda tvoj sogovorniksamo za izredne priložnosti, recimo, samoza ‚ta velike praznike‘? In še: Ali si pripravljen zanjdati svoje življenje? To pomeni, ali si se zaradiKristusa pripravljen odreči tudi svojim željam inpričakovanjem, svojemu egoizmu, ugodju? Ali sipripravljen zares stopiti na pot za Kristusom, ki jetudi pot križa? Kajti vse to, glejte, vsebuje v sebivprašanje, ki ga je v nekem odločilnem trenutkuJezus zastavi svojim učencem: ‚Kaj pa vi pravite,kdo sem?‘« (Mt 16,15)(mag. Roman Starc, župnik in dekan, Tržič)PRED NAMI JE...MERRYLANDS – SV. RAFAELSobota, 20.10., in misijonska nedelja, 21.10.:Po sv. maši si bomo ogledali dokumentarni filmo misijonarju Petru Opeki: PEDRO OPEKA, DO-BER PRIJATELJ. Režiser filma Jože Možina jeza celovečerni film dobil nagrado na filmskemfestivalu ITN v Hollywoodu. – V soboto, 20.10.,bo sv. maša že ob 5.30 popoldne in po sv. mašiogled filma v dvorani, v nedeljo pa bo sv. maša kotobičajno ob 9.30 dopoldne in nato ogled filma.Tel.: (02) 9637 7147 in (02) 9682 5478Mobile: 0409 074 760; 0419 236 783Fax: (02) 9682 7692E-mail: darko@pacific.net.auvalerian@pacific.net.auČetrtek, 1.11.: PRAZNIK VSEH SVETIH: Ob 10.00dopoldne bo srečanje molitvene skupine kot običajno,molili bomo rožni venec za naše rajne. Prazničnasv. maša bo ob 10.30, nato bomo zmolili še en delrožnega venca.Petek, 2.11.: SPOMIN VERNIH RAJNIH. Ob 9.00bomo molili rožni venec za naše rajne, sv. maša boob 9.30, tej bo sledila druga sv. maša. Zvečer ob 7.00bo sv. maša kot običajno, pred sv. mašo molitvenaura pred Najsvetejšim.Nedelja, 4.11.: SV. MAŠA IN MOLITVE ZA RAJNENA POKOPALIŠČU ROOKWOOD ob 10.00 dopoldne.Sv. maša bo v kapeli Kristusovega vstajenja vMavzoleju na katoliškem delu pokopališča. Parkiratelahko pred pisarno ali na novem urejenem parkiriščučez cesto. Po sv. maši bo blagoslov grobov. Letosbo blagoslov nekoliko drugačen kakor prejšnja leta,saj je grobov že veliko in tudi vročina ne prizanaša.Vsi pa spoštujmo tišino in zbranost na obeh Božjihnjivah.V PINEGROVE-u bodo molitve za rajne v soboto,10.11., ob 11.00 dopoldne. (Sobota po naši sv. mašiv Rookwoodu!)Nedelja, 11.11.: ZAHVALNA NEDELJA, sv. maša zljudskim petjem. Po obhajilu bomo zapeli zahvalnopesem.Sobota, 17.11. in nedelja, 18.11.: To soboto innedeljo bomo spet sprejeli rojake iz Melbourna. Igralskadružina Kew bo v naši dvorani uprizorila igro VinkaMoederndorferja »Ali bo poroka« v priredbi DrageGelt in Ljubice Postružin.Nedelja, 2.12.: 1. ADVENTNA NEDELJA in obiskMIKLAVŽA. Otroci in starši ste povabljeni, da tistonedeljo skupaj pripravimo prireditev ob koncu sv.maše in se zahvalimo za šolsko leto, ki se izteka.Hkrati vabim vse, ki ste letos prejeli prvo sv. obhajilo alibirmo, da se srečamo pri tej sv. maši. Za sodelovanjese bomo dogovorili po družinski sv. maši, ki bo enonedeljo prej, na praznik Kristusa Kralja.misli | september - oktober 201213

Klara in Ivan Brcar shčerko sestro Julie Brcar.DRUŽINSKA SV. MAŠA v angleščini je vsako4. nedeljo v mesecu, da omogočimo sodelovanjetudi mladim družinam, ki so večinoma angleškogovoreče, otrokom in staršem. Le v januarju, ko ješe čas počitnic, bo družinska sv. maša odpadla (sepravi, da bo takrat slovenska).Žal se ta »čas počitnic« (če ga tako imenujem)nekajkrat ponavlja med letom. Obisk mlajše generacijeje v zadnjem času zelo upadel pri tej sv. maši,kar je zelo zaskrbljujoče. V zimskem času se je žezgodilo, da mladih skoraj ni bilo, pa so bile zimskepočitnice že davno za nami. Pater je zato maševalslovensko. – Razmislimo in naredimo kaj, da sestanje izboljša, saj gre tudi za prihodnost našegaobčestva!WOLLONGONG – FIGTREENedelja, 11.11., je ŽEGNANJSKA IN ZAHVALNANEDELJA, praznovanje zavetnikov vseh svetih.Praznična sv. maša bo ob 5.00 popoldne.Sv. maše so vsako 2. in 4. nedeljo v mesecu ob5.00 popoldne: 11. in 25.11. ter 9. in 23.12. Čepravje naslednji dan že sveti večer, bo redna sv. mašatudi 23.12., na 4. adventno nedeljo, ob 5.00 popoldne.Ponedeljek, 24.12.: SVETI VEČER: ZGODNJABOŽIČNA POLNOČNICA OB 8.00 ZVEČER.CANBERRA – GARRAN – SV. PETER IN PAVELSv. maše so vsako 3. nedeljo v mesecu ob 6.00zvečer: 21.10., 18.11., 16.12. in na Božič 25.12.,vedno ob 6.00 zvečer.Na misijonsko nedeljo, 21.10., bosta pri sv. mašipraznovala svojo biserno poroko – 60-letnico porokeCVETKO in ADA FALEŽ. Po sv. maši bovečerja na slovensko-avstralskem društvu TriglavCanberra v Philipu, ACT.V novembru bomo praznovali ŽEGNANJSKO inZAHVALNO NEDELJO 18.11. Za praznik prvakovapostolov nimamo slovenskega bogoslužja v Canberri,obletnica posvetitve cerkve je na 1. adventnonedeljo (cerkev je bila posvečena 27.11.1977),18.11. pa v bogoslužju Cerkve obhajamo obletnicoposvetitve bazilik sv. Petra in sv. Pavla v Rimu.Zato bo najbolj ustrezen dan za nas tretja nedeljav novembru, ki je včasih predzadnja, včasih zadnjav cerkvenem letu. Naše občestvo v Canberrije še dokaj močno in mislim, da je ta nedeljalepa priložnost za nas, da se Bogu zahvalimo zanjegove dobrote in milosti, ki jih prejemamo insami dajemo dan za dnem.Letos ne bomo imeli posebnih molitev za rajnena pokopališčih, saj marsikateri rojaki žetežje hodijo in časovna stiska se tudi pozna. Zatose bomo spomnili naših rajnih pri redni sv. maši v novembru.Lani nas je bilo na Božjih njivah zelo malo,na Gungahlinu v ponedeljek samo trije. Če je voljaljudstva drugačna, se dogovorimo, vendar bodimotudi resni (enako velja za druga naša občestva).NEWCASTLE-HAMILTONKATEDRALA SRCA JEZUSOVEGABožična služba Božja bo na nedeljo svete Družine,30.12., ob 6.00 zvečer.V letu 2013 bodo sv. maše: velikonočna na belonedeljo, 7.4. (g. Edi Sedevčič), 30.6., 29.9. in božična29.12.2013.ZLATA OBALA IN PLANINKA, QLDV pomladnem času smo poromali v Marian Valley,se zbrali na 38. slovenskem-mladinskem koncertuin obhajali sveto mašo z biseromašnikom p.Valerijanom v Whites Hill State College, Camp Hill.Posebne sv. maše na Zlati Obali in Planinki sedajspomladi ne bo. Patra prosiva rojake, da poskrbiteza molitve za rajne pri znamenju Marije Pomagajna Planinki, ker Vas zaradi obveznosti – bogoslužjav Rookwoodu - oziroma zdravstvenih razlogov nebova mogla zdajle obiskati v novembru. Na Planinkiso srečanja sedaj samo vsako 1. nedeljo v mesecu.Naslednja služba Božja pri Vas bo božična v januarju:5.1. ob 4.00 popoldne na Klubu Lipa na ZlatiObali –Gold Coastu in v nedeljo, 6.1., na praznikGospodovega razglašenja, na Planinki ob 10.30dopoldne. Označimo si datume v koledarjih. Paterbo po dogovoru z Vami obiskal bolnike.PERTH – OSBORNE PARK – SV. KIERANRojaki v Zahodni Avstraliji ste septembra dobili pismo.Žal bomo morali, tako kot lani, spet odpovedatislovensko Božjo službo in obisk patra v Perthu. Letossmo načrtovali obisk in sv. maše nekoliko pozneje,ker je bil p. Valerijan od junija do začetka avgusta vSloveniji in je ponovil biserno mašo 24.6. v domačiŠiški. P. Valerijan bo sedaj zaradi zdravstvenih težavmoral na operacijo in bo okreval nekaj tednov, zatomoramo obisk preložiti. Priporočava se v molitev inprosiva za razumevanje.14 misli | september - oktober 2012

MED NAMI JE (BILO)...NAŠ BISEROMAŠNIK pater VALERIJAN inspremljevalec FLORJAN AUSER sta se srečnovrnila v Avstralijo iz Slovenije. Pot je pri teh letihže naporna, vendar se je napor obrestoval intudi poslovni razred, za katerega so zbrali našivelikodušni darovalci, se je obrestoval.BISERNA MAŠA V CANBERRI:V nedeljo, 19.8.2012 smo spet obhajali bisernomašo (fotografija na strani 2), tokrat pri Sv.Petru in Pavlu v Garran. Somaševala sva samo»ta domača« patra, slavljenec je pridigal sam, zbralose nas je kar 70. Patra Valerijana je pozdravil CvetkoFalež st., Mateja in Chloe, obe v narodnih nošah,pa sta mu izročili šopek. Večerjo so pripravile našepridne kuharice na Slovensko-avstralskem društvuTriglav v Philipu, ACT. Predsednik Franc Čulekje patru Valerijanu izročil listino o doživljenjskemčlanstvu. Za torti je poskrbela Jožica Koštrica, Simonpa je prav tako raztegnil meh.OČETOVSKI DAN je prav tako privabil veliko članovnašega občestva k nedeljskemu bogoslužju, tudimladih, k nedeljskemu bogoslužju, proslavi v cerkviin h kosilu v dvorani. Bog povrni otrokom in staršem,ki ste bili res domiselni, našim kuharicam in tistim, kiste spekli pecivo. Našim očetom pa čestitke!Na začetku sv. maše nas je pozdravila Mirjam Stariha.V programu so sodelovali še: Judita BavčarSkubla, Zlatka Pondelak,Daniel Pondelak ml., NoahSkubla, Lauren in KateStariha, Richard ml., Matthewin Marcus Slatinšek,Evelyn Slatinšek in JožkoMarinč. Še več lahko preberetev prispevku, ki ga jepripravila naša fotoreporterkaMartha Magajna.V septembru sta nas kratkoobiskala NAŠ PROVIN-CIAL pater STANE ZOREin njegov delegat v Avstralijip. CIRIL A. BOŽIČ, kista nam predstavila stanjeDoma Matere Romane vKew in načrte v prihodnje.Pater provincial je vodilsomaševanje v četrtek,20.9. v Merrylandsu, zbralose nas je lepo število.Hvala pridnim dušam, kiProvincial p. Stane Zore, p. Ciril,Martha Magajna, Florjan Auser in p. Darko v HASA NSW.ste poskrbele za prigrizek. PATRU DARKU smotudi voščili za 45. rojstni dan, ki ga je praznovalv nedeljo (fotografija spodaj). Abraham ni večdaleč.P. DARKO je v nedeljo, na svoj rojstni dan, vodildružinsko sv. mašo, nato smo v dvorani zapeli, razrezaliin pojedli torto. Časa je bilo bolj malo, ker soslavljenca že čakali Slatinškovi za krst njihoveganajmlajšega. Hvala za voščila in molitve!NA ŽEGNANJSKO NEDELJO smo praznovali zakonskejubileje. Zakonsko zvestobo so obnovili:ŠTEFAN IN ANA ŠERNEK (55 let); ANTON in ANI-CA KONDA (54 let); IVO in TEJA BAVČAR (52 let);FRANC IN FRANCKA MRAMOR (52 let); FRANC inVIDA MURKO (50 let); MIRKO in MARIJA GODEC(45 let); BRANKO IN LJUBICA PEZDIRC (45 let);IVAN IN KLARA BRCAR (40 let). Čestitke Vam inše drugim jubilantom.Mihelca Šušteršič in p. DarkoŽnidaršič praznujeta.misli | september - oktober 201215

Hvala Mojci Cvetković in družiniza slovensko vodo Costella!jo prinesli iz naše rodne domovine. Posebno je poučnamisel oziroma modrost bl. Antona Martina Slomška, kinam v tem primeru pove veliko: »Ako izgubimo velikomaterialno bogastvo, utrpimo veliko škodo. Ako izgubimozdravje, utrpimo še večjo škodo. Ako izgubimo vero,pa izgubimo vse...« Gospod Ivan nam je lepo predstavildejstva, ki nam dajo misliti. Spregovoril nam je tudi prof.dr. Drago Ocvirk, ki se je vračal s Salomonovih otokovin je prišel med nas, da se nam je zahvalil za pomoč,ki jo avstralski Slovenci nudimo tamkajšnjemu misijonu.Člani slovenskega društva Jadran iz Melbourna so namob koncu maše ganljivo zapeli Kočansko himno Marija sFabške Gore in pesem Marija, nebeška Kraljica.Po sveti maši smo šli v procesiji k naši kapelici. PaterDarko je vodil pete litanije z odpevi, ki so nekaj posebnega– res slovenske in ganljive za marsikoga, saj sotakšna bogoslužja tukaj zelo redka. Pater Darko ima darpetja in po njegovi zaslugi smo deležni lepega cerkvenegain narodnega petja.Po končani slovesnosti so nam Jože in Marta Gjerek innaše gospodinje pripravili dobro kosilo. Pri obedu smose spet srečali med seboj in stari prijatelji obnovili vezi,saj se nekateri mordanismo videli več desetletij.Med kosilomsmo zbrali denarnonabirko za misijon naSalomonovih otokih.Naša Marijina kapelicaje res lepa, posebnosedaj, ko ima steklenavrata in novesteklene police zasvečke. Jože Gjerekje romarjem preskrbelše novo klopco,20 misli | september - oktober 2012

PO ODMORU so se zbrali na odru predstavnikislovenskih organizacij in skupnosti. Pater Ciril inp. Darko sta predstavila vse navzoče. Predsednikslovenskega društva Planinka Tone Brožič inpodpredsednik kluba Lipa z Gold Coasta KarelKnap sta izročila pozdrave, g. Danilo Kresevič jeprinesel pozdrave iz Adelaide. Sporočili so tudipozdrave tistih, ki so se opravičili. Kljub temu, daniso bili vsi navzoči, je bil to zgodovinski dogodek,da so bili zbrani skupaj tudi tako mnogi predstavnikislovenskega življenja v Avstraliji.14. Metuljčki, otroška folklorna skupinaSlomškove šole Kew iz Melbourna nadaljujetradicijo starejših vrstnikov folklorne skupine Iskra.Nasmejani in v lepih novih narodnih nošah so obvodstvu učiteljice mag. Julie Kure Bogovič veselozaplesali venček folklornih plesov.15. Kiri Štular iz Brisbana je na violino zaigralapesmi Old Brown Jug in Travnički so že zeleni.16. Isabella Ambrose in Katrina Vesala izBrisbana sta na godalih zaigrali skladbo še vednopriljubljenih Beatlov Eleanor Rigby in By Jet Plane.17. Amelia Miklavec in Natalie Bratina izMelbourna sta živahno zapeli in zaigrali pesemHole in the Bucket.18. Pater Darko Žnidaršič iz Sydneya, IrenaJernej iz Brisbana in Adrian Vatovec iz Adelaideso zapeli staro, priljubljeno Avsenikovo skladbo Klicz gora (besedilo: Zvonko Čemažar), ki je že srečalaAbrahama in nekaj čez, Irena in Adrian sta ga tudiže srečala, pater Darko ga bo čez pet let. Adrianje to Avsenikovo skladbo igral prvič. - P. Darko inAdrian sta zapela še avtorsko skladbo 25. junij, ki joje harmonikar uglasbil lani za 20-letnico samostojneSlovenije, besedilo pa je napisal adelaidski rojakIvan Burnik Legiša. Irena je pomagala pri odpevu.Pevski zbor Južne zvezde iz Sydneya: Carmen M.Austin, Danica Grželj, Perina Keen in Danica Šajnso zapele pesmi Šumijo gozdovi domači, Beli cvetin valček Borisa Kovačiča Moja dežela (besediloGregor Strniša).19. Naomi Li – iz Brisbana je zaigrala na klavirjuskladbi A Chorid Frolic in Stepping Stones.20. Andrew Žičkar je letos edini nastopajoči izWollongonga. Na harmoniko je zaigral in občutenozapel pesmi Edelweiss in Dan ljubezni.21. Urška Arnautovska iz Brisbana pleše jazzbalet. Zaplesala je ob skladbi skupine Muff Naj sijev očeh.22. Danica Šajn in Carmen Austin iz Sydneyasta zapeli še popevko Sirota, s katero se je predveč kot 40 leti predstavila Majda Sepe na Slovenskipopevki.23. Jožica, Simon in Mateja Koštrica iz Canberreso zaigrali in zapeli skladbo mladega ansamblaRoka Žlindre Krog življenja. Besedilo zanjo je napisalMatjaž Vrh iz Novega mesta, glasbo pa Rok Žlindra,ki je doma iz Žimaric pri Sodražici. Ansambel delujesedem let.FINALE KONCERTA: Ob sklepu koncerta se jevoditelj slovenskega misijona v Sydneyu p. DarkoŽnidaršič zahvalil organizatorjem, nastopajočim,sodelujočim v pripravi in izvedbi koncerta ter ekipi vkuhinji in za barom ter vsem navzočim – tudi v imenučastnega generalnega konzula RS Alfreda BrežnikaAM, ki se je opravičil zaradi bolezni. Pater Ciril paje še posebej izpostavil delo koordinatorke koncertaIrene Jernej iz Brisbana ter delo Florjana Auserja– direktorja Slovenian Media House iz Sydneya inčlana Sveta Vlade RS za Slovence v zamejstvu inpo svetu za njegov neprecenljiv doprinos koncertu:zamisel, idejo, geslo, grafično podobo, tisk, program,snemanje in tudi njegovo delo ob biserni maši p.Valerijana in njegovo spremstvo v Slovenijo ter skrbza patra tukaj. Vsi nastopajoči pa so s pesmijo inkoreografijo zapeli na odru venček narodnih. Petjeje vodil p. Darko, na harmoniko je igral SimonKoštrica, otroci pa so s posameznimi črkami prihajalina oder in sestavili besedo SLO KONCERT 2012.Sklepni venček narodnih sta sestavila in koreografijozamislila Irena Jernej in Florjan Auser. Priznanja paso bila podeljena v nedeljo po maši.Častni gostje so bili: veleposlanik RS v Avstraliji dr.Milan Balažic s soprogo Nino Krajnik, dr. Drago K.Ocvirk CM; g. Ivan Krajnc - župnik v Črenšovcih;hrvaški duhovnik v Brisbanu p. Nikica ZlatunićOFM ter predsedniki in predstavniki slovenskihdruštev in ustanov. Sledila je večerja in srečanje znastopajočimi. Hvaležni smo vsakemu udeležencuza obisk, nastop in trud, ki so ga vložili za koncert.Naj spomnim, da je bil tridnevni slovenski festivalza nas v Kraljičini deželi zgodovinski dogodek, sajnas še nikoli prej ni bilo tako veliko Slovencev izvse Avstralije zbranih skupaj tukaj v naši Kraljičinideželi. Pater Ciril je malce zaskrbljen dodal, da sebomo težko še kdaj v Brisbanu zbrali v tako velikemštevilu, kot smo se sedaj.Res je bilo lepo videti tako veselo družbo skupaj -vsi pa smo si veseli obljubili, da se spet vidimo, čenam Bog da.22 misli | september - oktober 2012

Irena Jernej in Igor Vrhovšeksta povezovala program.Jožica, Mateja in Simon KoštricaCarmen M. Austin in Danica Šajn.Snemalecin fotograf Janez Černe.Pozdrav Taye May.Urška ArnautovskaDanica ŠajnFlorjan Auser, oči,ušesa in srce koncerta.Veleposlanik RSv Canberridr. Milan Balažic.Sponzorji koncerta:Urad Vlade RSza Slovence po svetu inzamejstvu, Slovenskoavstralsko društvo Canberra,Royal Guardian, Slovenskodruštvo Sydney, EmonaInstruments, Education Pty.Ltd., Sydney, Budget Rent aCar Slovenija, Triglav PanthersSydney, SunexpressTravel - Prijatelji, SlovenianMedia House Sydneywww.glasslovenije.com.auMetuljčki, otroška folklorna skupinaSlomškove šole Kew iz Melbourna.Predstavniki slovenskih organizacij in skupnosti z Metuljčki, otroško folklorno skupinoSlomškove šole Kew iz Melbourna.misli | september - oktober 201223

IZ GOLD COASTADopusti so za nami, vrnili smo se iz prelepe Slovenije, odkoder imamo lepe spomine. Na klubu Bocce Club LIPA ješe vedno živahno z mesečnimi pikniki, ob nedeljah pa zbalinanjem.Poročati moram, da smo na Gold Coastu izgubili našegadolgega in požrtvovalnega člana TONETA STARIHA.Umrl je 20.07.2012 v bolnišnici Pindara na Gold Coastu.Rodil se je v vasici Vidošiče pri Metliki. Na Gold Coastuzapušča ženo Valeri, v Novi Zelandiji pa sina Antonyjain hčerko Sonjo z družinama. V Sloveniji ima še sestroStanko in brata Jožeta v Nemčiji. Vsi prijatelji na GoldCoastu, posebno na klubu Lipa, ga bomo zelo pogrešali.Vlasta BurculIZ SUNSHINECOASTAPraznovanje rojstnegadne MARIA LAUKABila je lepa sončna nedelja,ko se nas je kar cela kolonaavtomobilov odpravila naSunshine Coast s posebnimnamenom. Že nekajlet pripravljamo praznovajeza našega Maria Lauka -enega izmed najstarejšihSlovencev. Kogarkoli semvprašala, če želi iti zraven,je bil takoj za to. Mario je bil komaj dva dni prej odpuščeniz bolnišnice, kjer je bil na operaciji srca, ki pa jo je dobroprenesel. Zato smo mu tudi dali torto v obliki srca in muzaželeli, naj mu bije še na mnoga leta. Mario rad poudarja,da je po srcu samo zaveden Slovenec, čeprav je prispel vAvstralijo kot mlad fant ''s trebuhom za kruhom''. Zelo radbi še enkrat videl svojo rodno Slovenijo, a mu žal oči tegane dovolijo, ker ima zelo slab vid. Zelo rad se pa družiz mladimi, ker pravi, da se tako počuti mlajšega in moraživeti še 20 let, da bodo morda znali operirati njegove očiin bo šel pogledat Slovenijo. To je naš Mario. Preživeli smolep dan in srečni odšli domov z občutkom, da smo zopetpolepšali nekomu vsakdanjik. Irena Jernej QLDNAŠ težko pričakovani dan - eden oddnevov Slovenskega festivala v Queenslandu,38. slovenski mladinski koncert, jeza nami. Kako je uspel, ste presodili sami!Jaz se vam želim prisrčno zahvaliti za takoštevilen obisk, saj ste mnogi prepotovali kar2000 km, da ste si ga lahko ogledali. HvalaMariji Anžič in p. Cirilu Božiču in RomaniZetko za organizacijo tako velike skupine izMelbourna, hvala p. Darku, ki je pripeljal leposkupino iz Sydneya in Wollongonga, hvalaFrancu Čuleku in njegovi skupini za njihovonesebično pomoč, kjerkoli smo jih potrebovali,in pa seveda našemu ‘’šefu’’ kuhinjeMichaelu Goreyu, njegovi ženi Jožici in vsem,ki so pripomogli k temu, da so bili vsi tako dobropostreženi. Ne smemo pozabiti na našesponzorje in dobrotnike, p. Valerijana Jenkain na naše nastopajoče, ki so prispevali svojdelež. Posebna hvala pa Florjanu Auserju zaizdelavo scene, ki je krasila ozadje dvoranein vse njegovo delo. Če sem slučajno pozabilaše na kogarkoli, naj mi oprosti; moratevedeti, da koncert ne bi bil to, kar je bil, čene bi bilo vas vseh, ki ste se zbrali v dvorani.Torej lepa hvala prav vsem in upam, da sesnidemo naslednje leto v Canberri.Koordinatorka koncerta Irena JernejGABRIJELA BREZAVŠEK roj. FABJANje umrla 21. 08.2012 v Mareebi v severnemQueenslandu. Rojena je bila 04.12.1915 vvasi Grgarske Ravne 33 očetu Janezu in materiAmaliji. Njihova hiša je bila porušena medprvo svetovno vojno, zato so nekaj let živeli pristari materi Neži Štrukelj v Podlaki. V letih preddrugo svetovno vojno se je v Gorici izučila zabolničarko. To službo je opravljala med vojno,ko je delala za Rdeči križ na področju 46 vasiokrožja Banjščice. Skrbela je za ranjene, obvezovalarane in ranjene vojake pošiljala v partizanskobolnišnico Franja. 20. novembra 1948 seje v cerkvi na Kostanjevici v Novi Gorici poročila sFrancem Brezavščkom. Maja leta 1951 sta s e shčerko Amalijo (Malči) vkrcala v nemškem mestuBremenhaven na ladjo Skaubryn. Iz Melbournaso potovali z vlakom v Cairns, kjer je Franc dobildelo na farmi sladkornega trsa, sekal v gozdovih,gojil tobak in nato je delal kot mizar pri železnici.Hčerka Malči je tudi postala medicinska sestrain nadaljevala tradicijo svoje mame. Svoja zadnjaleta je Gabrijela preživljala v The MareebaAged Care Nursing Home, kjer je 4. decembra2011 praznovala 96. rojstni dan. Pogrebno svetomašo so obhajali v St Thomas Catholic Church vMareebi 14.09.2012. Naj počiva v miru!28 Hvala hčerki misli Amaliji | september Goulding - oktober za sporočilo. 2012

ŽIVLJENJE PRI SLOVENSKEM DRUŠTVU SYDNEYŠtefan Šernek, predsednik SDSVsako drugo nedeljo prirejamo na našem društvupo kosilu plese za naše člane in prijatelje od 2. urepopoldne do 6. ure zvečer. Tako smo imeli ansamble,razporejene po datumih: 12.08.2012 – Alpski odmevi,26.08.2012 - The Masters, 14.10.2012 – Thirolian Echoes,28.10.2012 - Thirolian Echoes.Praznovanje OČETOVSKEGA DNE smo imeli v nedeljopopoldan, 02.09.2012. Ob 2. uri popoldne smo začelis plesom, imeli kulturni program in končali z zabavo ob6. uri zvečer. Pri kulturnem programu so sodelovale:Danica Petrič z deklamacijo Svetlane Makarovič, Doberdan, Milka Debevc je deklamirala Dragi oče in ZoraJohnson Opis naših očetov od Marcele Bole. PredsednikŠtefan Šernek je v imenu odbora pozdravil vso publikoin čestital očetom, starim očetom ter jim zaželel vsenajboljše za njihov praznik. Nastopajočim se je zahvalilza trud in sodelovanje. Vsi očetje so bili obdarjeni obprihodu s kozarčkom wiskija ali pelinkovca. Postreglajim je gospa Ana Šernek. Izbrali smo očeta leta IvanaTrudna. Ivan je naš šef kuhinje, ekonom, kuhar in odbornik.Imeli smo tudi OBISK iz Slovenije, dr. Koširja, ki kista ga pripeljala zakonca Grosman. Bil je presenečen,kako lepo društvo imamo Slovenci v Sydneyu in namje čestital. Ob prijetni malici in dobri kapljici smo se karprecej zadržali na klubu.V nedeljo, 30.09.2012, smo v slovenski cerkvi v Merrylandsupraznovali OBLETNICE POROKE. Med jubilantisva bila tudi Štefan in Ana Šernek. Vsem jubilantomčestitamo in želimo še mnogo srečnih let skupnegaživljenja.MARTINOVO – POKUŠINO VIN bomo imeli v nedeljo,11.11.2012, od 2. - 6. ure popoldne. Ocenjevanje vinbo ob 3. uri. Trije pridelovalci najokusnejših vin bododenarno obdarjeni ($50, $30 in $20). Pridite ob pravemčasu, da ne boste prepozni. Za ples in dobro voljo bodoigrali Alpski odmevi. Kuhinja bo odprta od 12. ure dalje.V soboto zvečer smo imeli poroko. Nevesta je domaiz Peruja in ženin iz Nove Zelandije – Maor. Bil jefantastičen večer, nastopi obeh narodnosti, plesi, akrobacijein nepopisnega veselja. Tudi mi smo bili zadovoljni,saj smo položili $5500 na bančni račun. Potrebujemoše več takšnih dogodkov in bo šlo.V kratkem času smo se poslovili od treh članovnaše skupnosti. Odšli so dolgoletni člani našegadruštva: JAKOB KORNHAUSER - rojen v Prekmurju,BELA EMBERŠIČ - rojen v Prekmurju, LOJZEKOCJANČIČ – rojen v Brdih. Vsem trem naj bo lahkaavstralska zemlja.Člani Slovenskega društva Sydney smo šli na koncertv Brisbane. Odpotovali smo z avtobusom iz verskegasredišča Merrylands.misli | september - oktober 201229

KLUB TRIGLAV PANTHERS SYDNEYMartha MagajnaPRIZNANJA, PODELJENA PROSTOVOLJNJIMDELAVCEM SLOVENSKE SKUPNOSTIV NSW IN ACT V LETU 2012SLAVKO PRINČIČ,prostovoljec leta 2011za SD Sydney:Slavko Prinčič je bil rojenv Kozani v Goriških Brdih.Družina je imela majhnokmetijo in vinograd. Odleta 1944 je ostala matiKarolina sama doma sSlavkom in mlajšo hčerko Vivijano. Slavko ni mogelkončati veliko šolanja, ker je bil potreben doma nakmetiji. Sredi leta 1963 sta z bratrancem pobegnilav Italijo, kjer sta bila po bivanju v taborišču v Trstuin nato v Latini sprejeta na poizkusno brezplačnovožnjo novega reaktivnega letala iz Rima vAvstralijo. Slavko je imel v Avstraliji strica, ki ga jepričakal in ga odpeljal k sebi domov. V dveh tednih jedobil delo najprej pri znancih, nato pri tvrdki Hooverv Meadowbank kot skladiščnik, kjer je delal 32 let,dokler se ni leta 1997 upokojil. V Slovensko društvoSydney se je vključil leta 1970, takrat še v HorsleyParku. V tem času so Slavko in drugi balinarjinapravili s prostovoljnim delom balinišča na spodnjiterasi kluba. Vstopil je tudi v odbor društva in jekmalu postal podpredsednik. Ko je šel predsednikIvan Koželj na dopust v Slovenijo, je postal Slavko1. julija 1980 za tri mesece začasen predsednik,dokler se Ivan ni vrnil. Ko so se leta 1987 preselil vWetherill Park ni nikoli manjkal pri delovnih akcijah,pomagal je čistiti zemljo pri gradnji kluba in balinišč.Okrog leta 1995 so napravili nova balinišča inpozneje še streho nad balinišči. V novem klubu jepostal predsednik balinarjev, istočasno pa je ostalv društvenem odboru kot podpredsednik, vse dočasa, ko je v božičnem času 2005 nenadoma umrlpredsednik Ivan Koželj. Slavko je bil spet v položajuzačasnega predsednika in dva meseca kasneje jena izrednem občnem zboru predal predsedništvonovemu predsedniku Ivanu Geriču. Še vedno jeostal predsednik balinarske sekcije in še vednoredno igrajo, čeprav se je število balinarjev precejzmanjšalo. Slavko rad pomaga v klubu, kadarje treba kaj urediti v dvorani ali okolici, počistiti,pospraviti ali pripraviti in kadar so na programuvečje prireditve, posebno sedaj, ko ni zaposlen.Slavko je eden od najzvestejših in najbolj delavnihčlanov društva in reszasluži priznanje.MARTHA KODELA,prostovoljka leta2011 za Avstralskoslovenskodruštvo“TIVOLI” NewcastleInc.: Martha Kodela,rojena Pichler, je bilarojena v Mengšu kotdrugi otrok očetu Andrejuin materi Hermini. Obkoncu vojne je bila družina v odsotnosti očetanasilno izseljena v Avstrijo in mati z dvema majhnimaotrokoma poslana v taborišče v Lienz, kjer jih je očenašel po več mesecih mučnega iskanja. 28. junija1949 je Pichlerjeva družina na ladji Anna Salemprispela v Sydney. Iz prvega taborišča v Bathurstu jebila družina poslana v taborišče Greta. Oče je dobildelo v Sydneyu, mati pa je z otroki ostala v Greti, kjerje bilo veliko nereda in tudi nasilja. Mati se je bala zaMartho in jo je poslala v sirotišnico v Maitland, ki sojo vodile sestre redovnice in tam je ostala, dokler nioče končno dobil delo v Newcastlu v železarni BHPin se je družina preselila tja in si ustvarila nov domv Merewether-u. Leta 1959 se je Martha poročila zWladimirom (Joe) Kodelom. V zakonu so se rodilištirje sinovi, dom pa so si ustvarili v Charlestown-u.Mož je danes že pokojni, Martha in sin Paul pa živitasedaj v Tingira Heights. Že od najzgodnejših let vAvstraliji je Martha obiskovala srečanja slovenskihrojakov, naprej skupaj s starši, pozneje tudi sama.Vedno je pomagala in tudi nudila prevoz tistim,ki so ga potrebovali. Pomaga pripraviti prostorza srečanja po slovenskih svetih mašah in drugadružabna srečanja in prinese pecivo in okrepčila.Večkrat nas preseneti z odlično potico ali celo torto.Že več let je članica odbora Avstralsko-slovenskegadruštva “Tivoli” Newcastle Inc., lani pa je prevzelatudi tajniška dela. V majhni skupnosti, kot je našaslovenska skupnost v Newcastlu in kjer je vednoveč starejših ljudi, ki rabijo pomoč in podporo, smohvaležni, da imamo ljudi, kot je Martha Kodela, kijim to pomoč nudijo. Za svoje plemenito delo siMartha resnično zasluži priznanje kot prostovoljkaleta slovenske skupnosti v Newcastlu.30 misli | september - oktober 2012

VINKO IN TEREZA KROPIČ,prostovoljca leta 2011 zaSlovensko društvo PlanicaWollongong: Vinko Kropičje bil rojen v Mariboru, ženaTereza pa v Celju. Vinko seje izučil za mizarja, Terezaza šiviljo. Leta 1965 stapobegnila čez mejo v Italijoin nato z dvema majhnimaotrokoma prišla v Avstralijo.Naselila sta se v Wollongongu, kjer je Vinko odprlsvojo mizarsko delavnico. Rodila se jima je še enahčerka. V slovensko društvo v Wollongongu stase vključila leta 1983, ko je društvo kupilo cerkevin sedanje prostore. Tereza je že nekaj let klubskablagajničarka, poje v cerkvenem pevskem zboruin tudi kuha za duhovnike ob nedeljah, ko je vWollongongu služba Božja. Rada tudi balina in jetudi sicer zelo cenjena za delo, ki ga opravlja zaslovensko skupnost v Wollongongu. Vinko je pravtako član odbora, skrbi za vzdrževanje in popravilav klubu. Njuna skupna in posebna zasluga pa jevsekakor njuno delo na radiu VOX – FM, ki oddajav slovenščini vsako nedeljo. Oba, Tereza in Vinko,že od leta 1995 skrbita za slovensko oddajo vsakodrugo nedeljo, vzdržujeta stike med slovenskimiskupnostmi in nas obveščata o dogajanjih doma inpo svetu. Njuno delo rojaki zelo spoštujemo in kotdolgoletna prostovoljna delavca resnično zaslužitapriznanje in pohvalo.Gino Bellet, Danilo Šajn in Jože Slavec.BALINARSKI POKALOČETOVSKEGA DNE 2012Zmagovalca tekmovanja za pokaločetovskega dne sta bila Jože Slavecin Gino Bellet. Pokrovitelj balinarskegatekmovanja je bil Danilo Šajn, ki je vtem času praznoval 86. rojstni dan.Našemu zvestemu članu želimo vsibalinarji in prijatelji še mnogo zdravihlet.OČETOVSKI DANPraznovanje tegadne pripelje v našeklube mlade ljudi, kijih drugače bolj malovidimo, sinove, hčerein vnuke naših starihpriseljencev. Pogostole sedejo skupaj kDanilo Šajnin hčerka Danica.družinskemu kosilu,malo kasneje pa našaodraščajoča mladinaže gre po svoje. Zanas pa je še vednolepo,če lahko sedemok pogrnjeni mizi s prijatelji, poslušamo slovenskomuziko in primerjamo med seboj, komu revmatičnisklepi bolj nagajajo.Vsi, ki smo včasih hodili na avtobusne izlete sklubom Triglav, se spominjamo Carmen Andretic, kinam je urejala programe potovanj za Avanti Tours.Na očetovski dan se je oglasila v Klubu TriglavPanthers, da bi se poslovila od prijateljev, predense je dokončno preselila na Zlato Obalo, kjer si boustvarila dom skupaj s hčerko in vnukinjo. Carmenje zelo prijetna in prijazna ženska in pogrešali jobomo.OBISK IZ DOMOVINE SLOVENIJEKoncem meseca avgusta 2012 nas je v KlubuTriglav obiskal pomočnik direktorja Arhiva RepublikeSlovenije, dr. Matevž Košir. Teden prej se je udeležilmisli | september - oktober 2012Carmen se poslavlja od prijateljev.Toni in Marija Šuštars hčerko Lauro in vnuki.31

mednarodnega kongresa arhivarjev v Brisbanu kot gost narodniharhivov Avstralije. Na kongresu so se zbrali delegati iz vsega sveta insi izmenjali izkušnje v arhiviranju ter ustvarili medsebojne povezaveza boljše skupno delo v zbiranju in ohranjevanju zgodovinskihpodatkov. Na poti domov se je dr. Košir ustavil v Sydneyu, da siogleda slovensko arhivsko organizacijo HASA NSW, po ogleduarhivov pa je obiskal tudi Klub Triglav, kjer si je tudi ogledal razstavozgodovine Kluba Triglav v besedi in sliki, ki jo je klub Triglav pripravilza proslavo 40-letnice kluba Triglav v sodelovanju s HASA NSW inSlovenian Media House Sydney, Florjanom Auserjem, ki je bil tudi nakongresu v Brisbanu. Po skupnem kosilu v Klubu Triglav s sodelavcikluba, arhivov in verskega središča si je dr. Košir srečal z urednicoslovenskih oddaj na SBS radiu Tanjo Smrdel in posnela sta pogovorza torkovo slovensko oddajo. Za ogled Sydneya mu je ostalo le maločasa, saj je dan kasneje že odpotoval nazaj v domovino.PROSLAVE V KLUBU TRIGLAVRojstni dan sta proslavila pater Darko Žnidaršič inMihelca Šusteršič v krogu odbora HASA NSW inprijateljev. Mihelco je za rojstni dan razveselila tudinjena sestra Ana Stare, ki je prišla na obisk iz domovine.Dr. Matevž Košir in Peter Kropepred spomenikom Ivana Cankarjana zemljišču Kluba TriglavPanthers.OKTOBERFEST V KLUBU TRIGLAVV mesecu oktobru mnogi naši klubi slavijo iz nemškihklubov povzete običaje slavja polke in piva in po njihsmo tudi prevzeli ime tega slavja: »Oktoberfest«. Tudiv klubu Triglav smo imeli tako slavje, ki je med namizelo priljubljeno. Domača hrana, pečenice, dunajskizrezki, pečenke s kislim zeljem in poskočna muzika,za katero je poskrbel ansambel »Alpski odmevi«, ki gavodi Štefan Šernek mlajši, katerega vesela harmonikaže dolga leta razveseljuje slovenske priseljence. Štefanzna zaigrati veselo glasbo vseh narodov, tradicionalnoin moderno in vsi smo ga bili veseli, saj je bil v mladihletih tudi član Igralske družine Kluba Triglav. Priposkušnji piva je s poznavanjem vrste piva z zavezanimiočmi zmagal Tone Markočič iz Wollongonga, ki si jepriboril lepo nagrado. Ob koncu zabave pa je bogataloterija osrečila marsikateregaod navzočih z lepo zalogoizbranih paketov mesa inkuponov za brezplačnevečerje v Klubu Triglav. Loterijas 35 nagradami se je ponovnopričela z Oktoberfestom in sebo nadaljevala vsako nedeljood 5.30 popoldne dalje zžrebanjem nagrad ob 6.30zvečer.Tone Markočič iz Wollongongaz nagrado za poznavanje piva.Dr. Košir v pogovoru z urednicoslovenskih oddaj na radiu SBS, Tanjo Smrdel.Mihelco je za rojstni dan razveselila tudi njena sestraAna Stare, ki je prišla na obisk iz domovine.Peter Krope, Stefan Sernek ml., Martha Magajna inbobnar Paul.32 misli | september - oktober 2012

Melbournep. Ciril A. Božič, OFM, OAMMarija AnžičSts. CYRIL & METHODIUSSLOVENIAN MISSIONBaraga House, 19 A’Beckett StreetLETO MILOSTI – YEAR OF GRACE so letos nabinkošti razglasili avstralski škofje. Na praznikMarijinega vnebovzetja, 15. avgusta 2012, je bilaob 7. uri zvečer slovesna sveta maša v katedralisv. Patrika v Melbournu. Nadškof Denis Hart jepri tej slovesnosti, ki je bila uvod v GRACEFEST,nosil slovensko mitro – škofovsko kapo, ki jo jeprejel v dar v letošnjem juliju na Brezjah. V soboto,25. avgusta 2012, je nadškof Denis Hart razglasilcerkev St. Mary Star of the Sea Church v WestMelbourne za nadškofijsko svetišče Svete Družine.Ob 50. obletnici začetka 2. vatikanskega koncila,11. oktobra 2012, pa je papež Benedikt XVI.razglasil LETO VERE – YEAR OF FAITH. Več otem lahko beremo v teh Mislih v članku dr. DragaOcvirka, ki se je na poti s Salomonovih otokovzopet za kratko ustavil tudi v Melbournu. Z namiv Kew in v Geelongu je bil v nedeljo, 14. oktobra2012, skupaj z upokojenim inženirjem MetodomLoboda, ki mu je pomagal na Salomonih.MAŠA NARODOV je bila v katedrali sv.Patrika v Melbournu zadnjo nedeljo v avgustu,26.08.2012. Ob 2.15 popoldne je bil v stolnicizačetek molitve rožnega venca med petjemlurške pesmi, sledila jeslovesna sveta maša,ki jo je daroval nadškofMelbourna dr. Denis Hartob somaševanju duhovnikovrazličnih narodnosti, kiimamo v nadškofiji svojemisijone. Hvala Anici Smrdelza sodelovanje pri molitvirožnega venca, Tilki Lenkoza petje lurške pesmi, MetiLenarčič za branje prošnje vslovenščini, narodnim nošamin ostalim udeležencem.PO Box 197, KEW VIC 3101Tel.: (03) 9853 7787; Fax: (03) 9853 6176Mobile: 0412 555 840; 0499 772 202E-mail: cirilb@bigpond.comDOM POČITKA - MOTHER ROMANA HOMENa ANGELSKONEDELJO – sto petoobletnico kronanjabrezjanske podobeMarije Pomagaj – smoV Kew kot občestvoteden dni prej obhajaliOČETOVSKI DAN,petek pred tem paobhajali sveto mašov Domu matereRomane. Iskrenahvala gospodinjam zamisli | september - oktober 201233

ZAPRTJE DOMA MATERE ROMANE (DMR)V KEW KOT ‘NURSING HOME’Gre res za težko in pomembno odločitev, ki zadevaseveda najprej stanovalce Doma in njihove sorodnikeali legalne predstavnike, zaposlene in slovenskoskupnost v Viktoriji, zato bomo tudi v Mislih objavilivsa uradna sporočila, namenjena vsem tem. Vse to jebilo poleg povedanega tudi že objavljeno na spletnistrani Stičišča avstralskih Slovencev v soboto, 22.septembra 2012 in se tam lahko še vedno prebere.Spletni naslov: http://www.glasslovenije.com.auOdločitev ni bila lahka in se je kot nenadna nujnost težkeoperacije prikazala pred odgovornimi. Sprejeta je bilapo mnogih iskanjih, prizadevanjih in sodelovanju odborazaupnikov, vodstvom misijona, Slovenske frančiškanskeprovince in vodstvom avstralske frančiškanske province,ki jo legalno zastopa, ob sodelovanju odgovornih vnadškofiji Melbourne za skrb za ostarele in pravnih služb.Do nedavnega se je še zdelo, da bo Dom matere Romanemogoče še lahko deloval kot Nursing Home vsajše eno obdobje akreditacije. Po 17. avgustu letos je biloto poizkušanje jasno soočeno z nezmožnostjo, kar jepojasnjeno v nadaljevanju. Odgovorni so sprejeli težkoodločitev po stotinah urah sej in iskanj. Provincialni ministerpater Stane Zore je dejal, da je bila sprejeta sicertežka odločitev z vso odgovornostjo in mirnostjo po vsehmožnih posvetovanjih in iskanjih odgovornih in strokovnjakov.In zadeva je preveč resna, da bi jo reševali samooklicanireševalci ‘na ulici’. Razume pa seveda tudinegativna čustva, ki se ob tem porajajo. Dom matere Romane,ki je bil zgrajen z življenjsko energijo in vizijo patraBazilija, ob izdatnih sredstvih verskega središča v Kew,slovenske skupnosti, avstralskih dobrotnikov, države Avstralijein ob stalni pomoči avstralske frančiškanske province,ki je patru Baziliju dala pravna in finančna zagotovilain tudi svoj legalni naslov, kar je lahko omogočilo to gradnjoin poslovanje vse do danes. Negativna čustva pa nisonavzoča le sedaj, ampak jih je doživljal že p. Bazilij, saj vedinem slovenskem domu za ostarele vMelbournu niso Slovenci nikoli napolnilivseh 30 sob – največ časa je dom le 50% služil tistim, za katere je bil zgrajen!Z muko nujnosti preživetja in poslovanjaje p. Bazilij popustil, da so Dom potemnapolnili ljudje drugih narodnosti. Komurše sedaj ni jasno, da smo Slovenci vAvstraliji premajhna skupnost za velikepodvige, bo pa verjetno jasno z vsakimletom bolj. Na žalost je takó, a zdihovanje,jadikovanje in širjenje svoje ‘žalosti’,prizadetosti in svojega ‘pravičniškegastrupa’ pač ne premakne ničesar in nepomaga nikomur in ničemur. In ko imamopred očmi že kar nekaj časa teh naših 15 rojakoviz Doma matere Romane, ki so bili lahko res posebejsrečni, je prav, da se kdaj spomnimo tudi na druge, ki seniso odločili za v Dom matere Romane; verjetno jih je tatrenutek v Avstraliji nad dvesto naših rojakov, ki ta časpreživljajo svoje dneve v avstralskih domovih za starejše,v bolnišnicah ali zapuščeni in osamljeni v svojih (pre)velikih hišah, ki so jih lastnoročno zgradili zase in svojeotroke, ki pa sedaj vsaj nekateri nimajo časa zanje... Jekomu poznana takšna slika? Srečen sem lahko, če nisemtudi sam na njej, sicer me lahko kaj kmalu doseže sramotitev,ki jo pošiljam drugim!Ob strokovni pomoči različnih služb in ljudi iz CatholicHomes je sedaj in bo v prihodnje ob vodstvu upravniceDoma gospe Janine Golding narejeno vse, da bodo sedanjistanovalci Doma matere Romane skupaj s svojimidomačimi ali legalnimi zastopniki dobili celo še boljšonamestitev in dobro oskrbo v novih domovih za ostarele.Nudimo jim vso strokovno pomoč kakor tudi človeškobližino in razumevanje. Nihče ne pravi in ne trdi, da nitežko. Je, za vse! Toda, ker mora življenje iti naprej, jetreba vse storiti zanj v najboljši moči in z dobro voljo,pa tudi z molitvijo in stalnim iskanjem Božje bližine. Narazširjeni seji zbora zaupnikov z upravnico Doma in CEOCatholic Homes v ponedeljek, 15. oktobra 2012, je bilopovedano, da so ob mnogih pogovorih in ob sodelovanjurazličnih služb sorodniki oskrbovancev Doma matere Romaneskupaj s svojimi našli nove domove, v katere seje že preselilo 14 stanovalcev. Ob koncu oktobra bo vdomu samo še 8 stanovalcev. Prav tako je namenjenatudi skrb za zaposlene v iskanju novih služb. Tudi njim nilahko v sedanji situaciji. In imamo kar nekaj zelo zvestihdelavcev, ki so v Domu zaposleni mnoga leta in jih ni‘odnesel noben vihar’. Hvaležni smo jim za njihovo prizadevnostin zvestobo. Hvala pa tudi vsem stanovalcemDoma in njihovim sorodnikom, ki ste povedali, kako lepoin domače ste se imeli in ste hvaležni za vse dneve, ki38 misli | september - oktober 2012

ste jih preživeli v Domu matere Romane, četudi ga moratesedaj zapustiti. Hvala Vam za razumevanje! Končnoje Dom 21 let dajal še večjo oporo rojakom, kot jo je obodprtju leta 1992 dobil kot hostel za tiste, ki bodo lahko šeskrbeli zase. V letu 2012 je bilo v njem kar 18 stanovalcev,ki so potrebovali visoko stopnjo nege – High Care in zatoso morale biti 24 ur na dan in sedem dni na teden na deluvišje medicinske sestre (Division One Nurse). Še mnogolet po odprtju Doma ni tam delala niti ena!Na srečanju stanovalcev Doma matere Romane in njihovihsorodnikov ali njihovih legalnih predstavnikov vKew v soboto, 15. septembra 2012, ob 2. uri popoldne,je bila sporočena odločitev, da se Dom matere Romanekot ‘Nursing Home’ zapre. Najprej je spregovoril sedanjipredsednik odbora zaupnikov Doma matere Romane inzaupnik Doma od začetka (od leta 1987) g. Stanko Prosenak,za njim Fr. Paul Smith OFM – provincialni ministeravstralske frančiškanske province, nato slovenskifrančiškanski provincialni minister pater Stane Zore. Sledilje pogovor, v katerem so poleg že omenjenih sodelovalizaupniki Doma matere Romane, p. Ciril kot voditelj Slovenskegamisijona v Kew, gospa Joan Donoghue – CEO,izvršna direktorica Catholic Homes in gospa Janine Golding– sedanja upravnica Doma matere Romane.V nedeljo, 16. septembra, je bila ta odločitev sporočenaobčestvu po sveti maši v Kew. V ponedeljek, 17. septembra2012, so bili s to odločitvijo in z novimi možnostmizaposlitve seznanjeni zaposleni v Domu matere Romane.Zvečer istega dne je bila seja Pastoralnega sveta Slovenskegamisijona v Kew v navzočnosti provincialnega ministrapatra Staneta Zoreta.V torek, 17. septembra 2012, je o zaprtju DMR kot ‘NursingHome’ poročal slovenski program Radia SBS in vsredo zvečer Radio 3 ZZZ.V nedeljo, 23. septembra 2012, je bil pogovor na radiuSBS o zaprtju Doma, razlogih in novih možnostih s provincialnimministrom p. Stanetom Zoretom in patrom CirilomBožičem. Pogovor je vodil g. Lenti Lenko OAM. Na spletnistrani Radia SBS Slovenian Program je objavljen celotenpogovor.Provincialni minister pater Stane Zore je bil na razpolagoza pogovore še v nedeljo in ponedeljek, 23. in 24. septembra2012. V ponedeljek zvečer se je vrnil v Slovenijo. Povedalje, da ostaja na razpolago za še morebitna dodatnapojasnila preko pošte.ADDRESS IN MOTHER ROMANA HOME (MRH),Kew, 15. and 17. September 2012Mr. Ivan Stan Prosenak,President of the Board of Trustees of MRHThank you all for coming in today.On behalf of Fr. Paul Smith OFM, Australian ProvincialMinister of The Association of the Franciscan Order ofFriars Minor, representing the legal owners of Mother RomanaHome, Fr. Stane Zore OFM, Provincial Minister ofthe Slovenian Franciscan Province and Fr. Ciril A. BožičOFM OAM, head of the Slovenian Mission in Kew – Melbourne,together with members of the Board of Trusteesof Mother Romana Home: Mr. Marko Zitterschlager, Mrs.Ana Maria Cek, Mr. Simon Grilj, Mr. David Hvalica andmyself as a president of the Board of Trustees of MRH -Ivan Stan Prosenak:After many months of discussions, soul searching andevaluating, the future sustainability of operating a 30bed home has become no longer viable and as a consequenceMRH will not be reapplying for further accreditationas an aged care provider. The current Accreditationexpires on 28 th June 2013.We are facing constantly changing legislation, ever increasingfees and overheads and the constant struggleto maintain Government subsidies are just a few, howeverin particular, is the fact that our 30 bed home whichinitially was to cater for low care residents only, is no longerable to meet the ever growing high care needs of ourresidents. New legislation in the near future will requiresignificant upgrades be made to our existing facility. Atpresent our building code no longer complies with thesatisfactory standards and requirements being enforcedfrom the department. Shared bathrooms and toilet facilitiesare no longer desired by most residents seeking accommodation.The rooms are much too small to provideadequate space for lifting aids to be used, for High Careresidents. This represents current and future work healthand safety concerns. Without the majority of High Careresidents and government subsidies that High Care residentsattract, a 30 bed facility in today’s modern timescannot financially survive.Another key reason has been simply the lack of interestor need by members of Slovenian Community to use theservices provided by Mother Romana Home. For example;the number of Slovenians using the facility, since itopened in 1992, is less that 50 % of total 30 place capacity.The number of Slovenians at the Home at any onetime has ranged between 9 to 15. The largest numberof Slovenians was only once 18. Mother Romana homecannot accept residents who need High Care, but as weall know very well the elderly – not just Slovenians - arepreferring to stay in their own home as long as it is possible.It is always difficult for both relatives and residentto make the decision to move to Residential Care. TheCommonwealth, state and local governments are now financiallysupporting staying at own home as long as it ispossible.Since it became clear on August 17 th 2012 that CatholicHomes, an agency of the Catholic Archdiocese of Melbourne,could not enter into a management agreementwith Mother Romana Home for reasons stated in paragraph2 and 3 above. It became obvious that to reapplyfor further accreditation would require updating the buildingor completely rebuild in order to accommodate futureHigh Care residents and to comply with health and safetyissues. To go down the path of rebuilding would require ahuge investment of many millions of dollars. A further investmentof this magnitude was simply not an option thatmisli | september - oktober 201239

The Franciscan Order of Friars Minor Australian provincewas going to support. A joint decision was taken by Boardof Trustees together with the Head of the Slovenian Mission,Australian Franciscan Provincial Minister Fr. PaulSmith OFM and Slovenian Franciscan Provincial MinisterPater Stane Zore OFM with his Definitorium (Counsellors)not to apply for further accreditation.As a result of the reasons previously stated we are forcedto take the decision to close the facility: Mother RomanaHome will close as a ‘Nursing Home’ of the 28th of February2013.We knew that this day would eventually come; even Fr.Basil knew – he wrote about this day in his letter to thefirst members of the Board of Trustees on 2 nd September1987; however we never anticipated ever having to be thebearers of such news.Since making the decision to close MRH, the wind downoperations will be undertaken by Catholic Homes, anagency of the Catholic Archdiocese of Melbourne. CatholicHomes has been involved in the day to day managementof MRH, under a Consultancy Agreement, since December2011. Without their professional help MRH wouldnot be operating till today. The consultancy agreementwill continue for as long as it is necessary to complete thewinding up process.The experience and resources available through CatholicHomes will provide for an orderly and professionalprocess in the winding down process of services atMother Romana Home. The whole process will be donein accordance with the Aged Care Act and the IndustrialAwards to protect the rights of residents, relatives andcurrent employees.The future of Aged Care services will continue to be offeredby Catholic Homes to all members of SlovenianCommunity well after the closure of MRH. They havemodern facilities all over Melbourne area and dedicatedand professional staff. Across the road – just opposite ofour church - is the Uniting Care Aged Facility Carnsworthwith 145 High Care beds. One of the Registered Nursesworking at Carnsworth is Australian born but speaks fluentSlovenian. We have been able to relocate our residentsto this facility in the past and there is the opportunityin the future to accommodate people from the Sloveniancommunity.On behalf of the Provincials, Fr. Ciril and all members ofthe Board we sincerely wish to thank each and every staffand volunteer member for their years of service, dedication,loyalty and hard work over the last 21 years. Yourcontributions made MRH a truly remarkable home andthe home took pride amongst the Slovenian communitynot only here in Melbourne but also abroad.For our dear residents words cannot express our sadnessin having to close the facility in which you have made newfriends and have called Mother Romana your home.To everyone associated with MRH we wish you all thevery best for the future, thank you and God bless. Weare confident and sure that with the support of the professionalteam from Catholic Homes and acting manager ofMRH, Mrs. Janine Golding, we will find the best possiblesolution for everybody. Thank you!Ivan Stan Prosenak, President of the Boardof Trustees of Mother Romana HomeMarko Zitterschlager, TrusteeAna Maria Cek, TrusteeSimon Grilj, TrusteeDavid Hvalica, TrusteeFr. Ciril A. Božič OFM OAM, Head of the SlovenianMission in Melbourne, VictoriaKew, 15. 09. 2012I will now ask Father Paul Smith OFM, Australian ProvincialMinister of The Association of the Franciscan Orderof Friars Minor, representing the legal owners to say afew words.He has worked and helped the Board of Trustees andthe Slovenian Franciscan Province for years to alwaysfind the best solution for MRH. The Australian FranciscanProvince welcomed Fr. Basil in 1956 and throughthe years of his service they have supported and helpedhim. The Australian Franciscan Province has providedlegal and financial support to commence the SlovenianMission, Baraga Hostel and then Mother Romana Homefor the Elderly. Thank you, Fr. Provincial, for the help ofthe Australian Franciscan Province to the Slovenian Missionshere in Melbourne, Sydney and Adelaide for over60 years and for your personal help to us for the last fiveyears. Hvala – Thank you!ADDRESS re MOTHER ROMANA HOMEFr. Paul Smith OFM, Minister Provincial,Saturday and Sunday 15. and 16. September 2012Ladies and gentlemen, Fr Stane, Fr Ciril, members ofthe Board of Trustees, friends, employees, distinguishedguests (and here I refer specifically to all those residentswho call Mother Romana Home, their home):Stan Prosenak has presented a clear statement of whywe are gathered here today and so there is no need forme to repeat the details of his statement. I am presenthere today to offer my support to the Board of Trusteesand to assure you all that the decision to close MotherRomana Home has not been made easily or lightly. It isa decision made with a combination of heavy heart andpractical reality, a decision made with a loving care for theresidents and employees and with consideration for allassociated with the vision of Fr Basil and his successorshere in Kew.As you know from what has been said already, the AustralianFranciscans have provided the legal framework inwhich the Mother Romana Home has operated. All of mypredecessors as Provincial Ministers since the MotherRomana Home was established (Frs Maurice West, DanielNeylon, Kevin Goode, Stephen Bliss) – and now me– have been proud to support the work of the Slovenian40 misli | september - oktober 2012

Franciscans in their ministry here in Australia. We havebeen particularly proud to support and encourage thework of Mother Romana Home and to know of the utmostcare and respect that has been given to the residents ofMother Romana Home by those who care for them. Whilewe Australian Franciscans may not have been physicallypresent in this Home all that often, we have been keptinformed by Fr Ciril and those before him of the specialnature of this ministry of aged care.For the past twelve months, Fr Ciril and the Board of Trusteeshave worked hard to evaluate the circumstances inwhich Mother Romana Home found itself and to seek anappropriate way forward. I am pleased to say that I haveattended several of their Board meetings and some otheradditional meetings. I have witnessed their deep concernfor ‘doing the right thing’ according to the trust vested inthem. They have at all times acted conscientiously andstrived to examine the vision of Fr Basil and balance thatwith the needs and resources of the present time. Fr Ciriland the Board members are men and women of integritywho have always had the best interests of the Sloveniancommunity in mind, and particularly the residents of theHome.Right from the outset of discussions about the future directionof Mother Romana Home, it has been a professionalexercise. The current Board of Trustees comprisesprofessionally skilled persons in various fields of business,some with long experience on the Board and somewith shorter experience. This Board has built upon thededication of the previous Boards who also gave generousservice. While recognizing their own abilities – andlimitations – the current Board needed to call upon theexpertise of Catholic Homes, a body under the auspicesof the Archdiocese of Melbourne for the purpose of managingCatholic Aged Care facilities. As Stan has alreadytold you, Catholic Homes had played a vital, integral andprofessional role in helping make the decision, as well asproviding resources and personnel in this difficult processof transition and eventual closure.We have also had the guidance of an independent lawyerat several meetings to guide us in a process of decisionmakingand to ensure that the rights and entitlements ofall key players, particularly the residents and employees,would be respected. Mr Don Brookes is a lawyer independentof Mother Romana Home and the Slovenian Franciscans,but someone known to the Australian Franciscansand one who understands our Franciscan values anddesire to serve the poor, the needy and the sick as theGospels ask of us.As Provincial Minister of the Australian Franciscans andtherefore the representative of the legal owners of MotherRomana Home, I take this responsibility seriously. If youhave any serious questions or concerns about what ishappening for you in the coming months, I urge you tocontact Stan as the chair of the Board of Trustees, or FrCiril, or me. With the assistance of Catholic Homes andthe management and staff of Mother Romana Home, wemisli | september - oktober 2012will do our best to make this transition as smooth as possiblefor residents and their families and the staff.In the past many months, whenever I have met with theBoard for its meeting, there has usually been a photo of FrBasil or Mother Romana on the wall, as if looking over usand urging us on to better ways. I believe that their spiritand good deeds will live on in the Slovenian communityin many ways. Already there are suggestions about howto continue the name ‘Mother Romana’ and surely therewill be more bright ideas to come. A name on a plaque, aphotograph on a wall or an award in their memory mightbe a constant reminder of their place in past history – butperhaps probably not the only way in which to rememberthem into the future. Rather, if all of us put into actionsomething of their great spirit of vision and dedication,then that will become the greatest gift that we can give tothem and their memory and to the Slovenian communityin Melbourne.I wish you well in this period of transition. For residentsmoving to a new home, I trust that you will find a friendlywelcome, fine care and new friends. For staff moving tonew places of employment, I trust that you will find jobsatisfaction, personal fulfilment and appreciation of theskills which you gained at Mother Romana Home.None of the Board, nor Fr Ciril, Fr Stane or myself, underestimatesthe sadness of this announcement and theemotional upset as people move from this Home. All of usacknowledge your sadness and loss and we keep you inour prayers and Masses. Thank you in your own specialways for making Mother Romana Home the place it is – atrue ‘home’, not just a house or a building or a aged carefacility – a Home. Mother Romana and Fr Basil would beproud. May God bless you all.Fr Paul Smith OFM, Provincial MinisterProvince of the Holy Spirit Australia,New Zealand, Singapore, MalaysiaNAGOVOR SLOVENSKEGA FRANČIŠKANSKEGAPROVINCIALNEGA MINISTRA ČLANOMVERSKEGA SREDIŠČA V DVORANI KEWKew, nedelja, 16. septembra 2012Dragi člani Slovenskega verskega središča sv. Cirila inMetoda v Kew.Besedam, s katerimi sta gospod Stanko Prosenak, predsednikodbora zaupnikov Doma matere Romane, in paterPaul Smith, provincial avstralske frančiškanske province,spregovorila o odločitvi glede Doma matere Romane, sojasno opisale razmere in razloge za odločitev o njegoviprihodnosti. Njunim pojasnilom želim dodati nekaj pojasnilz vidika vodstva Slovenske frančiškanske province.Morda se bo kdo vprašal, kakšna je moja vloga kot provincialaSlovenske frančiškanske province Svetega Križapri odločitvah o vprašanjih, ki zadevajo Slovensko verskosredišče svetih bratov Cirila in Metoda v Melbournu in stem tudi Doma matere Romane, ki je del tega verskegasredišča. Ne smemo pozabiti, da je Slovensko versko41

središče svetih bratov Cirila in Metoda tudi del njenepastoralne in prav tako personalne skrbi in odgovornosti.Pod tem naslovom je v vsem času življenja in delovanjatega središča Slovenska frančiškanska provinca spremljala,spodbujala in tudi nadzirala delovanje naših bratov,ki so delovali v tem središču. Vse svoje življenje muje praktično posvetil p. Bazilij Valentin, ki je bil s svojimnavdušenjem in zagnanostjo motor gradnje Doma matereRomane. Vendar pri delu ni bil sam. Provinca mu jev pomoč pošiljala brate, ki so skupaj z njim delovali medvami, da je zmogel delo, ki je bilo potrebno za rast in razvojverskega središča in vseh njegovih dejavnosti.Skrb za delovanje Doma matere Romane je provincapokazala tudi s tem, ko je p. Bazilija spodbudila, naj zavodenje Doma matere Romane dobi pomočnike, zaupnike,ki ga bodo razbremenili, da se bo sam lahko v večjimeri posvečal pastoralnemu in apostolskemu delovanjumed Slovenci. Na tej osnovi je bil ustanovljen odbor zaupnikov,med katerimi so bili najprej Stanko Prosenak,Simon Špacapan, Marko Zitterschlager, Tone Brne inFrancka Anžin. Potem so njihovo delo in odgovornostprevzeli Stanko Prosenak, Marko Zitterschlager, AnaMaria Cek, Simon Grilj in David Hvalica, ki to skrb nosijotudi danes. Vsi ti so darovali in darujejo svoj čas ter s svojimznanjem in sposobnostmi skrbijo za delovanje Domamatere Romane v razmerah, kakršne je narekoval in jihnarekuje čas.V zadnjih letih so se razmere in pogoji za delovanje Domamatere Romane zaostrile. Pogoji, ki jih je predpisovaladržava, so postajali vedno strožji in vedno težje jih je biloizpolniti. Zaupniki so se vprašanj in izzivov vedno lotevaliz odgovornostjo do oskrbovancev in do zaposlenih. Nisose zanašali samo na svojo pamet in znanje, ampakso se obrnili tudi na ljudi in ustanove, ki se ukvarjajo stem področjem. S pomočjo agencije Catholic Homesmelbournske nadškofije so iskali rešitev ne samo zapreživetje doma, ampak tudi za njegovo čim bolj uspešnoin učinkovito delovanje. V imenu Slovenske frančiškanskeprovince in njenega vodstva se zato iskreno zahvaljujemvsem zaupnikom Doma, avstralski frančiškanski provinciin njenemu sedanjemu provincialnemu ministru p. PauluSmithu osebno, melbournski nadškofiji in odgovornemuosebju Catholic Homes za čas in delo, ki so ga vložili viskanje najbolj primernih rešitev.Ker so vse analize in perspektive kazale, da Dom matereRomane v spremenjenih razmerah ne more preživeti, smose v vodstvu Slovenske frančiškanske province odločili,da Dom v tej obliki preneha delovati, dokler skupaj zodgovornimi še lahko poskrbimo za miren in obvladovanprehod. Vsi pogovori so namreč pripeljali do spoznanja,da Dom sicer lahko dobi akreditacijo še za eno, mordadve leti, potem pa bi ga bilo treba zapreti. Posledicaodlašanja s to odločitvijo pa bi bila, da bi podaljševanjedelovanja Doma pomenilo tudi izgubo vsega stvarnegapremoženja, ki je povezano z domom: stavbe in zemljišča.Prepričani smo, da ne vi ne p. Bazilij ne bi hoteli, da bi sekaj takega zgodilo. Zato smo tudi ob upoštevanju prizadevanjain žrtev, ki ste jih vložili v pridobitev zemljišča ingradnjo stavbe, sprejeli odločitev, da ohranimo stavbo inzemljišče, da bosta še vedno lahko služila Slovenskemuverskemu središču v Kew.Odločitev nikakor ni bila lahka, saj se zavedamo, kaj Dompomeni za slovenske vernike v Melbournu, koliko je vanjvložil p. Bazilij in ljudje, ki so mu pri tem pomagali, predvsempa, kaj to pomeni za oskrbovance, njihove svojce,sorodnike in za osebje. Ravno ti dve skupini ljudi smoimeli še posebej pred očmi. Če bi namreč z odločitvijočakali do trenutka, ko bi razmere postale neobvladljive,ne bi več mogli na dostojen način poskrbeti tako za oskrbovancekot za zaposlene. Ker nismo čakali tako daleč,mislim, da bomo lahko ob pomoči Catholic Homes za vseoskrbovance skupaj z njihovimi sorodniki našli ustreznonovo namestitev po njihovi želji, pa tudi za zaposlene botako lažje poskrbeti.Tej skrbi bodo namenjene vse dejavnosti v naslednjihmesecih. Veliko bo pogovorov z oskrbovanci in z njihovimisvojci, da bi mogli v teh spremenjenih razmerah, kijih narekuje odgovornost do vseh oskrbovancev in zaposlenih,poiskati za vsakega najbolj primerno rešitev gledena želje in potrebe, ki jih bo vsak izrazil.Stavba Doma matere Romane in zemljišče bosta torejše naprej služila slovenski skupnosti. Kakšen bo njunkonkreten namen, se bo potrebno še odločiti. Odprte sorazlične možnosti. Pri odločanju glede prihodnje namembnostibo treba upoštevati državne predpise in potrebe,ki jih ima Slovensko versko središče sv. Cirila in Metodadanes in jih bo imelo v prihodnosti. Lahko bo Dom matereRomane ostal hostel, v katerem bodo bivali tisti, kibodo lahko še skrbeli zase. Takšna je bila tudi prvotnazamisel patra Bazilija. Na žalost Dom zaradi že vsegapovedanega ne more služiti kot ‘Nursing Home’.Prepričan sem, da je prav, da smo ponosni in hvaležniza delo vseh vpletenih, od p. Bazilija do p. Cirila in vsehdrugih bratov, ki so delovali v Kew, od vseh članov odborazaupnikov Doma matere Romane, od vseh zaposlenih dovseh prostovoljcev, ki so skrbeli za to, da je Dom matereRomane mogel biti dom za tiste, ki niso mogli več skrbetisami zase. V imenu province in v svojem imenu vsemizrekam iskreno priznanje in zahvalo. Ker je prišel čas, kosmo skupaj po odgovornem iskanju in razmišljanju prišlido spoznanja, da dom ne bi mogel več varno in ustreznoskrbeti za tiste, ki so se vanj zatekli, hočemo skupaj zvsemi kompetentnimi poskrbeti za varno prihodnost vsehsedanjih oskrbovancev. To je in ostaja prva in največjaskrb vseh nas.p. Stane Zore OFM, provincialni ministerSlovenske frančiškanske province42 misli | september - oktober 2012

ZAMOLČANA ZGODOVINA – prvo nadaljevanjeJože Košorok, SydneyIzšla je zgodovinska knjiga - Od sanj do resničnosti - oslovenski osamosvojitvi. Gibanje za slovensko državonaj bi se začelo od leta 1989 naprej. K temu bi rad dodalše gibanje pred tem letom. Res je bilo rečeno, najvsak rojak, ki je bil pri tem udeležen, posreduje svojeaktivnosti gospe Dragi Gelt, avtorici te knjige. Takratres nisem poslal nobenih podatkov, saj nas je bilo več,ki smo bili aktivni v tej smeri in pisali v skoraj vse slovenskeliste v emigraciji, kateri so nam bili naklonjeni. VAvstraliji so bile Misli, Vestnik, pozneje tudi Glas Slovenije;v Nemčiji Slovenski Glas, urednik in izdajateljBranko Pistivšek, v Trstu Franc Jeza v svojih Zbornikih,v Kanadi Slovenska država, kamor sva pisala spokojnim Ivanom Kobalom, v Buenos Airesu Vestnikin Svobodna Slovenija. Nekateri bolj vplivni rojaki, katerimsem se jaz pridružil šele leta 1975, so bili poznanigospe Geltovi. Čudno, da se niso oglasili, saj bi mogliveč povedati, kakor jaz. Sem razočaran, da je zapisano,da se je zgodovina avstralskih Slovencev za slovenskosamostojnost začela šele 1989. Zato bom pačzapisal to, kar sem doživljal sam s svojimi prijatelji, čebo šlo v tisk. V Sloveniji, pa tudi tukaj, imam občutek,da je večina publikacij, tudi katoliških, vpetih v prisilnijopič – strait jacket - javnega mnenja. To pa je oblikovanopo medijih, ki ne upoštevajo duhovnih vrednot, indaje potuho hinavstvu in hudobiji. Zato ni čudno, da jetoliko tragedije v svetu. Bojimo se, kaj bodo ljudje rekli,ne kaj bo rekel Bog, da nam ne bo škodovalo. Le zakajse tako bojimo resnice?Leta 1960 je bila v Sydneyu ustanovljena Organizacijazasužnjenih narodov – Captive Nationes Organization.Začeli so Estonci, Latvijci in Litvanci. Pridružili so sejim še ostali narodi za železno zaveso – Iron Curtain.Po vietnamski vojni so se nam pridružili še Vietnamci,da nas je bilo kar lepo število. Pridružil sem se jim leta1975, ko sem spoznal Ljenka Urbančiča, ki mi je pokazalknjižico s kratko zgodovino nekaterih vzhodno-evropskihnarodov pod komunizmom. Njegov prispevekv tej knjižici je bila Slovenija pod komunizmom. Jugoslavijase je takrat smatrala za neuvrščeno, zato so joAvstralci zelo čislali in Tito je bil zanje najboljši vladar.Ko me je moj šef (foreman) v šestdesetih vprašal: ‘Joe,why did you come to Australia?’, sem mu odgovoril, da‘communism was not my piece of cake’, pa mi je rekel:‘Don’t give me that stuff. There are millions of Yugoslavsand do not escape... You must have done somethingterrible wrong. Not knowing where to go, notknowing the lingou leaving the family... But there aretwelve commanments – Thou shall not be cought, andthou shall not admit nothing’! Zadnji dve nista Božji.Ljenko je imel skupinico somišljenikov, ki se pri demonstracijahvsako leto v juniju CNO niso hoteli javno izpostaviti.To je bila Agencija za svobodno Slovenijo, aliAgency for Free Slovenia. Na teh demonstracijah poGeorge Street v Sydneyu je s slovensko zastavo sampredstavljal tisti del Slovenije, ki je trpela pod komunizmom.Z navdušenjem sem se mu pridružil kot tajnik teAgencije in večkrat smo demonstrirali z avtomobili innaše zahteve v napisih na avtomobilih, proti cilju – doSovjetskega konzulata. Občasno je z nami demonstriraltudi pokojni Jože Komidar, naše žene pa boljiz radovednosti. Takrat Ljenko in njegovi somišljenikiniso bili za samostojno Slovenijo, ampak za konfederacijojugoslovanskih narodov brez komunizma, karnaj bi takrat predstavljal Slovenski Narodni Odbor veksilu. Pokojni Vladimir Menart je bil član tega odbora.V arhivu se dobi program tega SNO.Za slovensko samostojnost smo se takrat zavzemalile pokojna Jože Komidar, Ivan Kobal in jaz. Polegpublikacij, ki so jih izdajali v Buenos Airesu, sem bilnaročen tudi na Slovensko državo, ki jo je v Kanadiizdajal Vladimir Mauko. Iz teh listov sem zvedel, da jeobstajalo Slovensko državno gibanje že od leta 1943,ki ga je ustanovil pokojni profesor Jože Kessler, bratEme Kesslerjeve, ki mi je v svojih pismih o tem pisala.Bila je ponosna, edina ženska v tem odboru, ki je izdajalglasilo Slovenska pot. Zaradi težav so se pridružiliSlovenski državi v Torontu v Kanadi. Tudi tam, kakorv Avstraliji, niso bili edini glede slovenske samostojnedržave, saj bi nas ogrožali sosednji narodi. Zato jetudi SNO temu gibanju nasprotoval. Z Ljenkom semnaredil kompromis, da sodelujemo skupno. Kar se tičeslovenske samostojnosti pa kakor bo narod odločil, jerekel Ljenko. Ker se Slovenci zelo neradi ‘vtikamo’ vpolitiko, sem vedel, da bo narod bolj malo odločal, kersmo pač odvisni od tega, kam bo veter potegnil. Z redkimisomišljeniki na treh kontinentih, verni ljudje, smoskušali z Božjo pomočjo narediti, kar je v naši moči,da bi tudi za Slovenijo ‘veter prav zapihal’. Vsako letosmo v juniju in juliju opravljali devetdnevnico v ta namen,obenem pa pridno pisali pisma na razne naslovein članke v publikacije, ki so nam bile naklonjene. IzMünchna in Trsta pa še od kje drugje so nam tihotapilineznani somišljeniki prepovedano literaturo podtalno vJugoslavijo. Včasih mi je tudi kdo očital, da razdiramoJugoslavijo. Končno smo le uspeli podati Slovenijo namapo sveta, seveda z Božjo pomočjo. Ali bo slovenskadržava obstala, bo pa odvisno od tega, kakor bo narododločil. V letu 1979 je bilo ustanovljeno Slovenskomisli | september - oktober 201243

narodno društvo, edino politično, radi pritiska iz Jugoslavije,kakor že omenjeno v avgustovi izdaji Misli, koje zmagala rdeča zvezda. Na občasnih prireditvah jebil poudarek proti jugo-komunizmu in narodna zavest.Na Mount Mileni v Blue Mountains na Urbančičevemposestvu pa smo vsako leto praznovali 29. oktoberdan slovenske zastave - slovenske osvoboditve leta1918 izpod Avstrije.Četrtega julija pa je Ljenkova žena Američanka Beverlys svojo skupino praznovala America Day in mi z njo.Na tem hribu, kjer je bil lep razgled na Sydney prekoRichmonda, so taborili tudi prvi slovenski ministrantinovo zgrajene slovenske cerkve svetega Rafaela vMerrylandsu. S pomočjo rojakov jo je zgradil, takrat šemladi pater Valerijan Jenko OFM. Ministrantom sta bilana razpolago tudi konja, Janez in Mučačo, ki sta radajedla jabolka. Z njimi so jih fantiči kar posvojili za svoja‘pets’ in jezdili po bregovih evkaliptove hoste kar nekajlet ob počitnicah. Leta 1975, ko je bil pokojni MišaLajovic senator v federalni vladi, smo bili ‘desničarji’zelo ponosni. Ljenko in Menart sta izdala revijo OB-ZORNIK za Slovence v Avstraliji. Menart je v svojemprispevku navduševal sorojake k narodni zavesti inpolitični aktivnosti, Urbančič pa zgodovino domobranstva,njih aktivnost in tragični konec vojne in domobranstva.Moj prispevek pa je bil ‘Od panzerjaegerja,partizana v svobodo’, kar je bilo pozneje objavljeno vknjigi Forgive and Forget v angleščini. Za Urbančičausodna fotografija, objavljena v Obzorniku, je bila fotografijapohoda domobranskih prostovoljcev v civilupo Šelenburgovi cesti v Ljubljani, kakih 500 po številu.Na čelu bataljona je nosil veliko slovensko zastavotakratni študent prava, Vladimir Menart, ob bataljonupa je korakal Ljenko Urbančič kot eden glavnih organizatorjev,kakor je sam opisal. To je bilo 10. oktobra1943, kar so jugo-komunisti po svoje prekrojili inobjavljali v svojih in avstralskih listih, kot Urbančičevolastno izjavo, da je med vojno sodeloval z nacisti. Taslika je bila objavljena v Telegraph s podnapisom: Onthe march ... Lyenko Urbanchich is alongside the maincolumn taken in Ljubljana 1943. The Daily Telegraphpublished the picture 1979 after state parliamentheard contested claims it was a march against Jews.UDBA je Judom ‘ odkrila’, v katerem grmu tiči zajec.Mark Aaron, Jud, se razume, je v Ljubljani dobil vseinformacije o ‘nazi colaborators’ o generalu Rupniku,škofu Rožmanu, do Ljenka Urbančiča. Napadal ga je vavstralskih medijih in tisku. Celo po Urbančičevi smrti,na dan pogreba 4. marca 2006, ga je v svojem obituaryoblatil in opljuval v vsej svoji podlosti v SydneyMorning Herald. Od leta 1979 pa skoraj deset let jebil Ljenko preganjan po medijih in tisku tudi od Judov.Celo Wiesenthala so vpregli v voz hudobnih obtožbproti Urbančiču. Jugoslavija je proti njemu izdala dosjevojnega zločinca Z360, v katerem zahteva od Avstralije,da ga vrne Jugoslaviji. Mount Milena pa je postal‘training ground ‘teroristov’ proti Jugoslaviji’, je pisalo vThe Daily Telegraph 30. novembra in decembra 1979.Ministrantje iz Merrylandsa niso več taborili na MountMileni. Ljenko je svojega vplivnega prijatelja prosil, najga brani. ‘Vojnega zločinca’ braniti je bilo takrat zelonevarno, rajši se je ločil od njega z besedami: ‘Župo, kisi jo skuhal, sam pojej!’Desetega septembra 1979 sem napisal Izjavo – Statementv njegovo obrambo, kjer sem napadel jugokomunističnirežim kot zločinski, navedel masovneumore, zažiganje škofa Vovka in drugo. Na koncu izjave:‘I regard any person, organization or institutioncollaborating with the murderous communist regimesof any description, ‘(nonalignment) in excess to the basicrequirements, as immoral and treasonable to Australia.’Signed – Jože Košorok, Secretary, Agency forFree Slovenia, PO Box...Naslednje leto so sledile še druge izjave v obrambogospoda Urbančiča. Eno od teh je napisal pilot USAAir Force, ki so ga med vojno rešili domobranci. Medrojaki sem zbiral podpise v njegovo obrambo z malouspeha, ker so bili ljudje prestrašeni. Osem izjav, podpisanihs polnimi imeni: tri iz Amerike, ena iz Anglijein štiri v Avstraliji; tisti, ki so se upali. Vse to je pokojniLjenko zbral v THE WHOLE TRUTH, zelo zanimiva,RESNIČNA zgodovina, veliko drugačna od te, ki se jodanes učijo otroci po slovenskih šolah. Na žalost jelaže živeti v prevari, kakor v Resnici. Resnica je zahtevna,prevara pa daje potuho hudobiji. Ker ni bilokonkretnih dokazov, je Ljenko vložil tožbo na višjemsodišču in tožbo dobil. Bil je očiščen vseh obtožb, v liberalnistranki, senatu in od Britanske vlade – po tolikihletih! Namesto na prvih straneh časopisov je bila kratkaobjava v notranjosti časopisov: ‘Urbanchich clearedof all allegations....’ česar nihče ni opazil, tudi jaz ne,da mi ni Beverley pokazala, tudi jaz ne bi vedel, kakose je ‘Urbančičeva afera’ končala. Kakšna HUDOBIJA!Manj sreče je imel Vinko Telič, ki je bil ugrabljen odUDBE kmalu po izidu Komidarjeve knjige – The Glimmerof Hope 1980, v kateri ga omenja Jože Komidarkot soborca pri domobrancih. Po 35-tih letih je postaltudi on ‘vojni zločinec’, ker je bil omenjen v tej knjigi.Ker je bila pisana v angleščini, je Jože Komidar svetovnijavnosti razkril grozodejstva, mučenja nedolžnegaljudstva in masovne umore pod krinko OsvobodilneFronte. Do razpada Jugoslavije je obsedel v ljubljanskihzaporih kot talec. Ker je bil Jože moj prijatelj, semskušal rešiti Vinka iz ječe preko Amnesty International,a brez uspeha.44 misli | september - oktober 2012

GENERALNI KONZULAT RS za NSWGLAS SLOVENIJEELEPOSLANIŠTVO Častni VELEPOSLANIŠTVOgeneralni REPUBLIKE konzul: Alfred SLOVENIJE Brežnik AMTelefon: »THE 02 78 Parramatta RoadREPUBLIKE 6243 VOICE 4830 OF SLOVENIA« Fax: SLOVENIJE02 6243 4827PO BOX e-mail: 191, Camperdown SYLVANIA VCA@gov.si NSW NSW 2224 2050Tel.:www.gov.si/mzz/dkp/vca/eng/02 9522Telefon:9911 Fax:(+61)02029522629099220000Telefon: 02 9517 1591 Fax: 02 9519 8889STIČIŠČEE-mail: Fax: (+61) slovcon@emona.com.au02 6290 0619ZačasniAVSTRALSKIHodpravnik poslov:PO BOX e-mail: 188, SLOVENCEVvca@gov.si dr. Zvone ŽigonCOOGEE NSW 2034Domačahttp://canberra.veleposlanistvo.si/stran na internetu:Embassy of the Republic of Sloveniawww.glasslovenije.com.auPO Veleposlanik: Box 284, Civic dr. Square Milan BalažicKonzularne CANBERRA zadeve: ACT 260 mag. Metka ČukEmbassy of the Republic of SloveniaGENERALNI26 AkameKONZULATCircuit, O’ MalleyRS zaACTNSW2606PO Box 284, Civic SquareČastni generalni CANBERRA konzul: Alfred ACT Brežnik 2608 AM78 Parramatta RoadGENERALNI Camperdown KONZULAT NSW 2050 RS za NSWČastni generalni konzul: Alfred Brežnik AMTelefon: 02 9517781591ParramattaFax: 02Road9519 8889E-mail:CAMPERDOWNslovcon@emona.com.auNSW 2050PO BOX 188, COOGEE NSW 2034 Telefon: (+61) 02 9517 1591Fax: (+61) 02 9519 8889e-mail: slovcon@emona.com.auAre your dentures more comfortable ina glass...? If so, for a free consultationcontact:KONFIDENT Pty. Ltd. STAN KRNELSTANKO KRNELdental prosthetist zobni tehnikspecialising in dentures and mouthguardsspecialist391 Canterbury Road, Vermont VIC 3133 za umetno VIKTORIJSKIM zobovje in SLOVENCEMzaščitne protezePHONE: 9873 0888 NA USLUGO V ČASU ŽALOVANJArg_misli ad misli FEB.indd | maj 1 - junij 20079/2/07 5:20:05 PM43 misli | maj - junij 2010Funeral Advice Line43 9500 0900www.tobinbrothers.com.aure your dentures more comfortable inglass...? If so, for a free consultationntact:ONFIDENT Pty. Ltd.TAN KRNELntal prosthetistecialising in dentures and mouthguardsmisli | september - oktober 2012VIKTORIJSKIM SLOVENCEMNA USLUGO V ČASU ŽALOVANJA Funeral Advice Line 9500 0900www.tobinbrothers.com.auBi radi imeli umetno zobovje v kozarcu...?Če ne, z zaupanjem pokličite za prvobrezplačno posvetovanje. 1 Canterbury Road, Vermont VIC 3133Bi radi imeli umetno zobovje v kozarcu...?Če ne, z zaupanjem pokličite za prvobrezplačno posvetovanje.STANKO KRNELzobni tehnikspecialistza umetno zobovje in zaščitne proteze45

4x1x1x5x1x2x4x 4x1x 1x1x 1x5x1x2xBliža se čas počitnic in seveda poletje v Sloveniji. Omogočamo vam:Zato vas vabimo v rodno Slovenijo na dopust, ki pa • najem manjših, srednjih družinskih , večjih inje lahko Bliža še se se se zimski lepši čas čas počitnic v čas zgodnjih 4x in s in tem in seveda tudi jesenskih božično poletje mesecih. novoletni v Sloveniji.Pri 5xOmogočamo kombi vozilvam: Avstralijavas 5x 1x1xdopusti. 5x, inBudget Zato rent vas Mnogia vabimo izmedcar-ju 1x1x v rodno vas bosteSloveniji Slovenijo obiskalismo vam na Slovenijo dopust, inpripravili ki 2x 2x pa • najemi manjših, tu – vrni srednjih tam / družinskih najem v Ljubljani , večjih vračilo in nauživali je še 3x v 2xše bolj je lahko praviugodne še lepši domačcene v zimskinajemov, zgodnjih božič jesenskih s snegom5x kot so bili mesecih. in čaromdo sedaj. Pri kombi letališču vozil ali obratno Avstralija v vseh naših poslovalnicah pobožiča, ki vam rent ga a nudi 5x le1x v Slovenija.5x/ v naBudget rent a car-ju 1x v Sloveniji smo vam pripravili 2x• najemi Sloveniji tu – vrni tam / najem v Ljubljani vračilo naBliža Budget 3xše boljse vam čas v počitnic tem času 3xin nudi seveda še posebej poletje ugodne v Sloveniji. cene 2xOmogočamo vam:v po• vračilo vozil v tujiniZa najemov še bolj ugodnedaljše avtomobilov, cene najemov, kot so bili do sedaj.letališču ali obratno v vseh naših poslovalnicah poZato vas najeme vabimo v rodno 30 Slovenijo dni obvezno na dopust, pokličite ki pa • najem Sloveniji manjših, srednjih družinskih , večjih inmožnost najema vozila s šoferjemIgorja jeZalahko na daljše +386 še lepši 4164 v zgodnjih 4626, od 30jesenskih ker dni internetne mesecih. Pri strani • kombi vračilo vozil vozil v tujiniAvstralijaVsi avtomobili so novi 5x in imajo zimsko opremo, ki vam5xmožnost najema vozila s z GPS-omBudget.si, Za daljšeIgorjarent izračunavajo anajeme+386car-ju 1x4164vodSloveniji30 dninajeme smoobveznoker največ vam do pripravilipokličite2x•30 dni.• najemi možnost tu – vrni najema tam vozila / najem s šoferjem v Ljubljani vračilo nazagotavlja varno vožnjo 3x ne le po Sloveniji ampak po vsej 2x5x5xtransfer oziroma vozila prevoz z GPS-om 5xoseb z raznih lokacij ališeIgorjaBudget.si,bolj ugodnena +386 cene4164najemov,4626,3xkotkerso biliinternetnedodosedaj.strani • letališču možnost ali obratno najema vozila v vseh z naših GPS-om poslovalnicah poEvropi.3x5x5xletališč oziroma / do 8 oseb prevoz /5xoseb 4xBudget.si, izračunavajo najeme največ do 30 dni. Slovenijiz raznih lokacij ali1x2x2x5x3x5x• transfer oziroma prevoz3x letališč do oseb / 4x5xoseb z raznih lokacij aliV pričakovanju poletne 3x sezone smo se opremili1x3x 2xz• Za vračilo najem vozil vozila v tujiniZa smo Vam 2x na razpolago na spletni straninovimi Vdaljšeavtomobili, pričakovanjunajemetako poletneod 30da vam sezonedni obveznobo smo vožnja sepokličite letališč / do 8 oseb / 4x1xopremili2xz našimi• Za www.budget.si možnost najem vozila najema smo ali vozila Vam elektronskem s na šoferjem2xrazpolago naslovu spletni info@budget.straniIgorja V pričakovanjunoviminaavtomobili,+386 4164 poletnetako4626, sezonedaker smovaminternetne se opremilibo vožnja strani znašimi •Zawww.budget.si ali elektronskem naslovu info@budget.vozili še bolj brezkrbna.si, možnostnajem vozilav naših najemasmoposlovalnicah, vozilaVamz GPS-omna razpolago spletni straniki jih najdete v Ljubljani, Bledu,Kranjski naših poslovalnicah,Budget.si, novimi avtomobili,vozili še boljizračunavajo takobrezkrbna.najeme da vam največ bo vožnja do 30 z našimi dni. si,www.budget.si ali elektronskemgori, na Letališču ki jih najdetenaslovuJožeta v Ljubljani,info@budget.Pučnika Bledu,5x5x• transfer oziroma prevoz5xoseb z raznih lokacij ali Ljubljana.vozili še bolj brezkrbna. 3x3xsi, vletališč Kranjskinaših poslovalnicah,/ do gori, 8 oseb na Letališčuki jih/ 4x JožetanajdetePučnikav Ljubljani,Ljubljana.Bledu,Kranjski gori, na Letališču 2x Jožeta Pučnika Ljubljana.1x2xV pričakovanju Budget Slovenija poletne je sezone podelil smo na koncertu se opremili v z Za najem5xBudget Budget vozila rentacar smo rentacar Vam Slovenija, na Slovenija, razpolago bo v na bo času spletni v času obiska strani obiska5x5x5x Budget 9x9xnovimi Brisbanu avtomobili, 2x posebno tako da2xnagrado, vam bo vožnja en teden z našimi 3x www.budget.si Budget3xvašega Slovenija rentacar ali biseromašnika, elektronskem je Slovenija, bil sponzor4x 4x naslovu bopatra patra v koncertaValerijanainfo@budget.času Valerijana obiska verskih5x5x9x3x 3x3x3x 3xvozili brezplačnega še bolj brezkrbna. 2x3x si, vnajema avtomobila v Sloveniji.naših v Sloveniji, in vašega poslovalnicah, kulturnih biseromašnika, poskrbel središč kizajih 4xnjegove za najdete Avstralije njegove patra vvarneLjubljani, Valerijana varne v prevoze. Brisbanu Bledu,Kranjski gori, na Letališču Jožeta 3xprevoze.3x3xv Sloveniji, poskrbel za njegove PučnikaLjubljana varne Ljubljana Ljubljana. prevoze.Nagrado je prejela Kristina Korpar.Vaši poti do do cilja cilja Vam Vam Budget BudgetLetališče Ljubljana Slovenija Letališče LjubljanaSlovenija Ljubljanavaši poti do cilja vam Budget Slovenijaponuja ponujaBledNa cene, ob kuponaBled ponuja zelozeloBudget Vaši ugodne poti rentacarcene, do cilja Slovenija,ob predložitvi Vam Budget bo v času LetališčeKranjska kupona SlovenijaGorapa obiska Ljubljanaše dodaten5x5x9xBled Kranjska Gorapa ponuja še dodaten2x3xzelo ugodneNajem Najem apartmajev apartmajev Maja, Maja, + 386 + 38631 31353 353 popust.vašega ugodne cene, biseromašnika, cene, ob ob predložitvi 4x patra kupona kupona ValerijanaKranjskapa šeGorapa dodaten še dodaten popust.3x3x3xv popust. Izkoristite Sloveniji, priložnost poskrbel tudi za njegovetudi Vi…. vi! varne prevoze.Najem apartmajev Maja, + 386 31 353 845Vi…. LjubljanaNa Izkoristite Hvala Sloveniji!Vaši poti ininnasvidenje priložnost do cilja Vam tudi Sloveniji. Vi….Letališče LjubljanaHvala in nasvidenje v Sloveniji! v Sloveniji! Budget Slovenija ponujaBledzelo ugodne cene, ob predložitvi Misli kupona - AvstralijaKranjska Gorapa še dodatenpopust.Misli Misli - Avstralija - Najem apartmajev Maja, + 386 31 353 845 Izkoristite priložnost tudi Vi….Hvala in nasvidenje v Sloveniji!Misli - AvstralijaSlovenijaSlovenijaSlovenijaSlovenijaOtroci Slomškove šole iz Verskega in kulturnega središča Kew,med nastopom v Brisbanu46 misli | september - oktober 2012

V Kew po krstu Henryja Josepha Krnela, 22.09.2012.V slovenskih narodnih nošahpo maši narodov v katedrali sv.Patricka v Melbournu, 26.08.2012.Maddison Harper Serrao je bila krščena v Kew, 08.09.2012.Ob praznovanju očetovskega dnemed sveto mašo v Kew, 26.08.2012.Po krstu Wilsona Marsiča in Mikayle Zare McKenzie, 02.09.2012.Slikar Edo Surina je poklonilp. Cirilu sliko sv. Mary MacKillop.SUSAN PETELIN in GEORGE XENIKAKIS sta si obljubila večno ljubezen in zvestobo25. avgusta 2012 v naši cerkvi v Kew. Čestitamo!misli | september - oktober 201247

Romanje v Marian Valley, Queensland48 misli | september - oktober 20125. oktober 2012