Ko mačke ni doma ... - Pomurje.si

www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.siMura in partnerjivročeKomentar24. februarja 2011 | Vestnik | 3Durs molči o svojemnestrinjanjus prodajno cenoPameti je treba dodati še kapital, da se bo z Muro začelo odgovorno ravnatiZdaj že dober mesec čakajo na prodajodružba Mura in partnerji s pripadajočiminepremičninami in strojno opremo,Murine blagovne znamke in MuraZagreb, ker sklepu stečajnega sodnikaoporeka Durs, ki se ne strinja z ocenjenovrednostjo 9,6 milijona evrov.Naj spomnimo: stečajni upraviteljBranko Đorđevič je ravnal v skladu zzakonom, saj je že objavil dražbo zaprodajo celotnega premoženja, vendarni uspel. Zdaj lahko prodaja premoženjepo delih in tako je tudi storil. Nobenaskrivnost ni, da se je o ceni dogovorilz edinim zainteresiranim kupcemAHA Skupino in temu ustrezno prilagodilceno. Res pa je tudi je, da premoženjane namerava prodati neposredno,ampak na javni dražbi, kjer imajo drugizainteresirani kupci možnost dražitiin kupiti delujoče podjetje z nepremičnimin premičnim premoženjem.Javna dražba ne izključuje možnosti zanakup sedanjemu vodstvu oziroma direktorjuMilanu Mörcu. Iz zanesljivihvirov smo izvedeli, da je ta že nekajkratto možnost tudi omenil, vendar naj biimel za sabo vedno druge partnerje. Zanesljivoso bili enkrat omenjeni Rusi inenkrat Italijani. Kdo konkretno pa so,ni nikoli povedal.Naslednji ključen korak, ki opozarja,da se okrog prodaje Mure in par-Posebni davčniurad Ljubljana,zastopnik Dursa,je predlagal, dase izklicna cenadoloči najmanjv vrednosti 12,5milijona evrov,in tudi oporekasklepu stečajnegasodnika o izklicniceni Murinegapremoženja posodni poti. Kjeso razlogi zatako ravnanjedržavnega organa,nam ni uspeloizvedeti.Fotografija Natalija Juhnoftem spraševali tako Durs kot Ministrstvoza finance.Aktivna vloga države priprodaji Murinega premoženjaRavnanje Dursa lahko povežemo zmorebitno aktivno vlogo države oziromaMinistrstva za gospodarstvo priprodaji premoženja in konkretni pomočikupcu AHA Skupini pri nakupu.Ministrstvo naj bi se aktivno vključilov nakup s tremi milijoni evrov, s katerimibi pomagalo pri nakupu strojneopreme. Na ministrstvu omenjenepredpostavke ne potrjujejo in ne zanikajo,pravijo pa: »Ministrstvo za gospodarstvozaradi varovanja poslovnihskrivnosti ne daje informacij o konkretnihvlogah podjetij, dokler odločitveglede dodelitve morebitnih spodbudne potrdi Vlada RS. Glede konkretnegaprimera, za katerega nas sprašujete,Vlada RS zaenkrat ni sprejela nobeneodločitve.« O morebitni neposrednipovezavi med višino domnevne pomočiin zahtevi Dursa po toliko višji izklicniceni pa odgovarjajo: »Na vaševprašanje glede oporekanja izklicniceni premoženja Mure, d. d. v stečaju,vam na Ministrstvu za gospodarstvožal ne moremo odgovoriti, saj jepostopek glede izpodbijanja izklicneni postavki, ki postavljata pod vprašajodločitev Dursa in hkrati odpirata vprašanjena politični ravni ter postavljatapod vprašaj socialdemokratsko držonadrejenega ministra dr. Franca KrižaničaDursu. Z morebitnim uspehom nasodišču bo Durs pregnal edinega resnegakupca Mure, hkrati pa bo posledičnopritisnil na še večje siromašenje stečajnemase Mure, če bo ta še naprej pokrivalafiksne stroške Mure in partnerjev.To zatečeno stanje in njegovo ohranjanjenajbolj ustrezata »prekmurskim patriotom«,zaradi nepoznavanja realnegaozadja nasedajo velikim besedamsedanjega direktorja Mure in partnerjev,da Mura lahko preživi z domačo pametjo.Da, vendar bo k tej pameti trebadodati še kapital, da se bo z Muro začeloodgovorno ravnati. Zdi se, da smo zMuro ponovno tam, kjer smo bili preddvema ali tremi leti. Takrat so ljudje sformalnim in neformalnim vplivom termočjo slepo stali na strani Valanta oziromaNFD, ki je imel v rokah upravljanjeMure, ob tem pa se je v ozadju namestotreh ali štiri tisoč delovnih mestreševala kariera enega človeka. Očitnoje nova Mura pred podobno dilemo. Strenutnimi cenami prodane minute bov sedanjem stanju vzdržala le, če bo delstroškov proizvodnje prikrito pokrivalaiz stečajne mase, sicer se zgodba neKdo proti komuVodstvo Nafte Lendava je decembralani objavilo finančno insolventnostin kapitalsko neustreznost največjehčerinske družbe Nafte Petrochemali, z drugimi besedami, stanje, zaradikaterega je zrela za prisilno poravnavoali celo stečaj. To bi lahko tudigladko izpeljali, če ne bi s tem zaradiposlovne prepletenosti sedmih družbv skupini in danih poroštev v breznovlekli tudi poslovno uspešnih. Vodstvokrovne družbe je zato pripravilonačrt, kako priti do rešilne bilke aliizboljšanja kapitalske podhranjenostiprezadolžene Nafte Petrochem.Prvi korak je bila vloga za dokapitalizacijolastniku, torej državi, ki jo jeglede na krizne razmere pričakovanozavrnila. Druga možnost je bila konverzijaterjatev v lastniške deleže, vendarse največje upnice, torej banke, kipa jih že bičajo zgrešene naložbe, za toniso ogrele, glede na razpršenost dobaviteljevsurovin pa vlagatelja ni mogočenajti niti med slednjimi. Za to, da sedružba izogne stečaju, je ostala le enamožnost, notranje reševanje, ki so jo vNafti Lendava izpeljali prejšnji teden inzadnji trenutek. Nafto Petrochem sta sJ. VotekOpozicija je uperila ost svojega delovanja s pomočjo Velikovca protipredsedniku. Očitno je ocenila, da vlada v tem poldrugem letu, ki ji je šeostalo, nima več potenciala in ne zaupanja, da bi ji ogrozila zmago. Vladanam še naprej ponuja reformne pakete. Sindikalisti pa se ji upirajo z vsemisredstvi. Od daleč bi se celo lahko strinjali, da vlada podreja svoje delovanjeturbokapitalizmu oziroma njegovim lovkam popolne podreditve človeka. Pa jeres tako? Za primerjavo se je treba ozreti proti naši vzornici in tudi državi, odkatere je naše gospodarstvo najbolj odvisno – Nemčiji. Zanimivo je, da so vseključne reforme v povojni zgodovini te države opravile leve vlade. Tako je biloz vzpostavitvijo socialne države. Pa tudi v času debelih krav je imela Nemčijalevega kanclerja Schörderja, ki se je lotil radikalnih strukturnih reform in naprvi pogled močno zarezal v socialno državo. Ni šlo enostavno, delavci so bili nacestah, z referendumi pa ga vseeno niso sesuvali. Posledično socialdemokratiniso zmagali na volitvah in so morali v veliko koalicijo. Tudi v tej so njihoviministri dokončali reforme na trgu dela. In kje je danes Nemčija? Ravnozaradi Schörderjevih reform jo je kriza komajda oplazila in se je iz nje vsaj pokazalnikih gospodarske rasti izvila. Ob tem pa je pomembno ključno dejstvo,ohranila je visoko stopnjo zaposlenosti in ta po prvem kriznem šoku ponovnoraste. Standard nemškega delavca kljub krizi ni bistveno padel, ob tem pa tudisocialna država deluje. Zdi se, da je pri nas najhujše to, da predvsem sindikalistiz radikalnimi nasprotovanji vsemu ne ščitijo tistih, ki naj bi jih ščitili, ampakpredvsem kapital s posameznimi elitami (malo delo), ki mu ustreza, da podkrinko krize ožema ljudi do konca, prej omenjenim elitam pa zagotavlja, da so sidostop do trga dela z napotnicami zagotovili njihovi pripadniki in ne študenti indijaki iz socialno ogroženih družin.Nafta Petrochem se je izognila stečajuRešilni pas vrglidve zdravi družbiKapitalski popravek še ne rešuje prihodnostiposlovnima deležema rešili Nafta Geotermin Nafta Strojna. Slednja je poprihodkih tretja najmočnejša družbav skupini (lani 11,6 milijona evrov prihodka),ki je lani ustvarila tudi 200 tisočevrov dobička. Na to potezo so čakaletudi banke upnice, ki podjetju, kije globoko pod gladino vode, še vednodajo dihati. Kapitalski popravek v NaftiPetrochem pa še ne rešuje prihodnosti,zato bo vrženemu pasu za kapital moraloslediti še reševanje tekočega poslovanja.Uprava družbe, ki jo od januarjasestavljata Cveto Žalik kot glavni direktorin Boris Švec kot direktor, mora dosredine marca pripraviti finančni načrts prestrukturiranjem. Ena od potez borazčlenitev proizvodnih programov vstroškovna mesta z jasnim namenom,pridobiti nove vlagatelje oziroma solastnikezanje. Tovarna metanola, ki žestoji od lanskega poletja, bo verjetnozapisana dokončnemu zapiranju. Obtem, da je podjetje v preteklem letu popoti mehkega odpuščanja že zapustilodo petdeset delavcev, načrtovana sanacijavečjih rezov pri zaposlenih naj nebi naredila.Majda Horvattnerjev spletajo čudne igre, je Dursovooporekanje sklepu o ceni premoženja,ki se prodaja v paketu. Upniški odborin ločitvena upnika NLB in Abanka Vipaso podali pozitivno mnenje k prodaji,NKBM je podala mnenje po izteku zakonskegaroka v smislu, da se premoženjeproda po čim višji možni ceni. Posebnidavčni urad Ljubljana, zastopnikDursa, je predlagal, da se izklicna cenadoloči najmanj v vrednosti 12,5 milijonaevrov, in tudi oporeka sklepu stečajnegasodnika o izklicni ceni Murinegapremoženja po sodni poti. Kje so razlogiza tako ravnanje državnega organa,nam ni uspelo izvedeti, čeprav smo ocene preko državnega pravobranilstvazačel Durs.«Kje ste, socialdemokrati?Okrog Mure se je dogajalo in se še dogajapreveč obrobnih in usodnih zgodbz veliko neformalne moči, ki so oviraza mirno pot v prihodnost brez strateškegalastnika. Uspešnost Mure in partnerjevje še vedno navidezna, saj je bilnjen uspešen zagon vezan na dva ključnavzvoda, državni denar za nove zaposlitvein pokrivanje velikega dela fiksnihproizvodnih stroškov, razen dela,iz Mure, d. d. v stečaju. To sta dve ključ-bo izšla. Zato je čas, da minister Križaničpokaže nekaj socialnodemokratskedrže in preseka gordijski vozel, ki ga jezakuhal z Dursom. Navsezadnje se Murinopremoženje prodaja skupini, kiima za sabo kapitalsko moč in resnenačrte z Muro, kar je dovolj, da se zavarujemorebiten dodaten vložek države.Sedanja Mura potrebuje lastnika inupravo, ki jo bosta postavila na noge inzagotovila delo, da se bo minuta prodajalapo 32 namesto po 16 ali 17 centov, intega se morajo zavedati tudi zaposleni,če ne želijo, da doživijo še eno kalvarijo,podobno tisti izpred dveh let.J. VotekNafto Petrochemsta s poslovnimadeležema rešiliNafta Geoterm inNafta Strojna.Fotografija Majda HorvatIzdaja: Podjetje za informiranje Murska Sobota, d. o. o. Izhaja ob četrtkih. Uredništvo: Majda Horvat (odgovorna urednica), Janez Votek (namestnik odgovorne urednice), A. Nana Rituper Rodež, Andrej Bedek, Bernarda Balažic Peček, LudvikKovač, Milan Jerše, Vida Toš, Timotej Milanov, Jože Gabor, Ciril Kosednar (novinarji), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šömen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Direktor: Dejan Fujs. Naslovuredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 538 17 20 (naročniška služba), n. c. 538 17 10, 538 17 40 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 538 17 10, št. telefaksa 538 17 11. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Letna naročnina za fizičneosebe je 91 evrov, za pravne osebe 135 evrov, za naročnike v tujini 205 evrov, letna naročnina za on-line Vestnik je 58,50 evra. Naročniki tiskane izdaje imajo on-line dostop brezplačen. Izvod časopisa za naročnika je 1,75 evra. IBAN pri Raiffeisen banki SI56 2490 0900 0247884, SWIFT koda banke; KREKSI22. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Za kona o davku na dodano vrednost, Uradni list 30. 12. 1998, št. 89, in Zakonomo izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2002 in 2003, Uradni list 17. 12. 2001, št. 103. Naklada: 13.300 izvodov. Elektronska pošta: Vestnik: vestnik@p-inf.si, Venera: venera@p-inf.si, naročniška služba: oglasi.vestnik@p-inf.si, www-stran: http://www.vestnik.si.

4 | Vestnik | 24. februarja 2011 gospodarstvowww.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.siNekoč hotel, nato stara pošta, danes hostelV Križevcih pri Ljutomeru prvislovenski ekohostel Stara pošta120 let stara, spomeniško zaščitena meščanska stavba obnovljena po sodobnih smernicah učinkovite rabe energije»Zgodovina se ponavlja,« je dejal MarijanFrlin, eden od lastnikov družbe Munera,d. o. o, ki je pred štirimi leti kupilastaro, že razpadajočo meščansko stavboiz zadnje četrtine 19. stoletja. V njej stanamreč nekoč že delovala hotel in pošta,nato je bila v denacionalizacijskem postopkuvrnjena lastnikom. Pred štirimileti sta jo kupila Marijan Frlin in BrigitaFrlin Novak. »Prvi lastnik, ki je to mogočnostavbo zgradil, je imel tukaj trgovino,gostilno in hotel. Nedaleč je bilanamreč železniška postaja, goste so natosem pripeljali s kočijo in konji,« razlagaMarijan Frlin in dodaja, da je bil sicer tonekoč hotel za bogate, danes pa bo cenovnodostopen najširšim množicam. Zaposteljo v skupni sobi, kjer je prostora za52 ležišč, bo tako treba odšteti 12 evrovna noč. Najvišje so še tri počitniška stanovanja,velika od 65 do 105 kvadratnihmetrov. So popolnoma opremljena, s kuhinjo,masažnimi kadmi, televizorjem ininternetom, v njih pa lahko preživi dopustod štiri do osem ljudi. Restavracija vkleti sprejme 54 gostov, terasa še 60. NaMarijan Frlin v največjem od treh počitniških stanovanj na podstrešju hostla Starapoštadvorišču imajo urejeno tudi parkiriščein igrala za otroke. V stavbi je še majhnapekarna, prostore zanjo pa sta dala lastnikav najem.Urejen po ekoloških standardihV skladu s sodobnimi smernicamiučinkovite rabe energije in zmanjšanjavplivov na okolje ogrevajo stavbos talnim gretjem s pomočjo toplotnečrpalke. Ta kot vir uporablja toplotoiz podtalnice. Tudi zračenje je urejenocentralno, in sicer z vračanjem toplote.Poleti pa se celotna zgradba hladiz uporabo kombinacije hlajenja in nenehnegacentralnega prezračevanja zizkoriščanjem naravnega hlada podtalnice.Takšno pasivno hlajenje je najboljekološko, saj nima škodljivih vplivovna okolje in potrebuje najmanjšimožni vložek energije. Odpadna toplota,ki nastaja pri hlajenju prostorov,pa se uporablja za ogrevanje sanitarnevode za restavracijo in kopalnice. Takobodo za ogrevanje, hlajenje in razsvetljavocelotne stavbe, velike tisoč kvadratnihmetrov, porabili le štiri tisočevrov letno, razlaga Frlin. Z ženo stav zgradbo za nakup in obnovo vložilamilijon evrov. »Seveda imava v načrtuše izrabo sončne in še kakšne energije,a ker imava mikropodjetje in sva le dvazaposlena, je zmanjkalo denarja,« dodajata.Na začetku bosta v hostlu zaposlilaše dve osebi, nato gotovo še več.Hostli niso samo za mladein tiste brez denarja»Ciljna skupina so predvsem gostje,ki prihajajo organizirano, kot so šolskamladina, študenti, člani športnih inkulturnih društev. Pa tudi posamezniki,ki ne marajo velikih, brezosebnih hotelov,«pravi Marijan Frlin, ki poudarja,da hostli niso le za mlade, ampak zavse, ki imajo radi cenovno ugodne, a ševedno udobne počitniške nastanitve.S »Staro pošto« kot prvim okolju prijaznimhostlom je Popotniško združenjeSlovenije podpisalo tudi pogodbo ovstopu v mrežo Youth hostlov v Sloveniji,Marijan Frlin pa se je povezal tudi znekaterimi turističnimi organizacijami,društvi in razvojnimi agencijami. Pravipa, da so Križevci pri Ljutomeru tudina odlični lokaciji – na križišču med Jeruzalemskimigoricami in pomurskimitermami, pa tudi avtocesta ni daleč.Vida TošNekoč propadajoča stavba danes spet v vsej svoji lepoti in z originalnimi vrati iz19. stoletjaKako primerno in donosno varčevati?Kaj konkretno vam naložba prinese?080 30 30, www.kd-zivljenje.siMurski vestnik_279,5x200.indd 1 22.2.2011 11:41:39

8 | Vestnik | 24. februarja 2011 kulturawww.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.siNiti, ki tkejo preprogo človeštvaOd leta 1999 naprej je Unesco, Organizacija združenih narodov za izobraževanje,znanost in kulturo, 21. februar razglasil za mednarodni dan maternegajezika. S tem želijo opozoriti na potrebo po ohranjanju kulturne in jezikovneraznolikosti po vsem svetu, letos pa je v znamenju rabe informacijskih inkomunikacijskih tehnologij. V svojem nagovoru je generalna direktorica IrinaBokova zapisala, da tehnologije lahko predstavljajo novo promocijo maternegajezika in jezikovne raznolikosti. Jeziki so niti, ki tkejo preprogo človeštva.Lutharja odlikoval avstrijski predsednikDr. Ota Lutharja, rojenega v Murski Soboti, direktorja Znanstvenoraziskovalnegacentra Slovenske znanstvene unije, je avstrijski predsednik HeinzFischer odlikoval z avstrijskim častnim križem za znanost in umetnost.Luthar raziskuje zgodovino idej ter socialno in kulturno zgodovino 19. in20. stoletja ter javnosti pojasnjuje slovensko-avstrijske odnose 20. stoletja.Na podlagi različnih medkulturnih študij sodeluje z avstrijskimi univerzamiin je soustanovitelj Avstrijsko-slovenske znanstvene knjižnice.Banfi v Novem mestuAkademski slikar in Prekmurec IgorBanfi razstavlja slike v Jakčevemdomu Dolenjskega muzeja Novomesto. Muzejska kustosinja JasnaKocuvan piše, da sta mu prekmurskakrajina in barvna uglašenost pridelu pustili globoke sledi.KomentarMed množično kulturoin vaškimi odriCiril KosednarČeprav amaterska oz. ljubiteljska kulturna dejavnost največkrat niv čislih umetniške kritike, pa tudi ta izraža tisto, kar ljudje smo. Jepač preprosta, neposredna in na enostaven način govori o človeškihrazmerjih, v katerih se lahko prepoznajo določene skupine ljudi. Šezdaleč ne velja, vsaj kolikor poznam ljubiteljske kulturnike, da ne bi znalizaigrati ali opisati bolj kompleksnih čustev, človeških odnosov in psihološkihstanj, če bi temu posvetili dovolj časa. Toda zakaj, če gledalci in bralci neželimo vedno tega.Zdi se, da nastaja ta posplošena ocena ljubiteljske kulture zaradi metanjate v isti koš z množično kulturo, nad katero pa se včasih radi zmrdujemo.Z ocenjevanjem celotne skupine množične kulture namreč prehajamo vobmočje relativizma oz. subjektivizma, kjer je lahko isto umetniško delo zanekoga lepo, za drugega pa ne.Umetniški kritiki se tega območja izogibajo, saj v primeru, ko je razsodnikzgolj široka množica, ni lahko dati objektivne ocene umetniškega dela. Zatoposplošeno množična kultura ne dosega objektivnih meril umetniškegaocenjevanja. Toda, tudi znotraj množične kulture lahko najdemo razlike.Vsako umetniško delo mora imeti nekaj, kot so originalnost, aktualnost,pomen, globino, kazati mora na posebne sposobnosti avtorja in še drugeelemente, ki se ocenjujejo po določenih kriterijih in prispevajo k skupni ocenitega dela. Eden bistvenih elementov pa je tudi intenca ali namen nekegaumetniškega ustvarjanja, ki pa ga lahko zaznamo tudi neuki kritiki. Če jeta dobronamerna, ne moremo mimo tega, da je vsaj nekaj v tem ustvarjanjudobrega. Naj poenostavim.Primerjamo pesem popularne glasbene skupine in igro neke ljubiteljskeigralske skupine. Recimo, da kritiki ocenijo, da nobeno delo ne zadostujeobjektivnim kriterijem, zazna pa se razlika v namenu tega početja, ta paje, da prvi to počnejo zgolj zaradi zaslužka, drugi pa zaradi veselja in željevzbuditi pri ljudeh kanček kulturnega zanimanja, potem že imamo nekikriterij, ki vsaj v osnovi loči na videz isto umetniško delo in ustvarjanje.In kolikor poznam ljubitelje kulture z gasilskih odrov in iz vaških dvoran,ti največkrat počnejo ravno to, ustvarjajo skoraj zastonj, iz čistegazanesenjaštva in veselja do kulture same.V Centru DUO bo ekomuzejCenter DUO Veržej je regijski rokodelskicenter, ki skrbi za izobraževanjein strokovno pomoč rokodelcem Pomurja.Skrbi pa tudi za promocijo rokodelstvain kulturne dediščine pokrajineob Muri nasploh. Ob tem bodo vokviru centra uredili ekomuzej, v katerembo zbirka različnih predmetovprleške in prekmurske rokodelske obrti.Zbirko bodo pripravili ob strokovnipomoči Pokrajinskega muzeja MurskaSobota. V njej bodo eksponati orodij inizdelkov rokodelcev, pa tudi izdelki, kibodo nastali na delavnicah, ki jih bodoorganizirali. Ob izdelkih bo tudi literatura,v kateri bodo predstavljene posameznerokodelske panoge.J. G.V radgonskem Špitalu Štefan Kardoš predstavil nov romanO romanu in zgodbiPobočje sončnega gričaZgodba o tem, kako lahko pobegneš iz svojega kraja, ne moreš pa pred seboj –Predstavil svoj tretji roman, tudi ta govori o paranojiO novemromanu Pobočjesončnega gričase je z avtorjemŠtefanomKardošempogovarjal RobertTitan - Feliks.Fotografija A. Nana Rituper RodežV radgonskem Špitalu je kresnikov nagrajenecŠtefan Kardoš predstavil svojnovi roman Pobočje sončnega griča, kije izšel konec lanskega leta pri ZaložbiLitera. To je bil četrti literarni večer vokviru prireditve Špitalske besede, kiga skupaj pripravljajo Zavod za promocijo,turizem in kulturo Gornja Radgona,Založba Litera in gornjeradgonskaknjižnica. O nastajanju romana inozadju zgodbe se je z avtorjem pogovarjalRobert Titan - Feliks, s katerim jeKardoš leta 2002 skupaj z Normo Baleustvaril roman Sekstant.Pobočje sončnega griča, tretji romanŠtefana Kardoša in drugi samostojni (zaroman Rizling polko je prejel kresnika),je po mnenju kritikov njegovo najboljnasičeno pisanje doslej. Gre za izpovedneimenovanega pripovedovalca, kakoje skušal pobegniti pred rodnim krajemin kako ugotovi, da mu sploh ni uspelopobegniti. Njegov človek hodi po svetu,išče drugačnost, ampak ko ugotovi,da mu je spodletelo v točki, iz katere jebežal, se v obupu vrne z mislijo, da bos tem premagal to, pred čemer ves časbeži. Ob spoznanju, da mu ni uspelo, semu svet začne rušiti, zateče se v paranojo,v blodnje. Skozi zgodbo spoznavamo,da beg ni rešitev, saj lahko pobegnešiz rojstnega kraja, sam pred sabopa ne moreš pobegniti, če se prej ne soočišsam s sabo.Avtor ob tem izpostavi tudi vlogomočne matere in probleme njegovegaliterarnega lika z ženskami ter neprestanstrah, da mu drugi želijo vzetižensko. Te paranoje avtor ne dojemakot klinično, ampak bolj kot družbenoparanojo, s katero želi poudariti,da živimo v okolju, ki nima pozitivneidentifikacije, ampak daje občutek,da nam nekdo venomer hoče nekajvzeti.V pogovoru pa se Titan in Kardošdotakneta tudi družbene vloge oziromamoči moškega in ženske danes.Mislim, da je ženska danes močnejšispol kot moški, ne seveda v fizičnemsmislu, zato pa bolj v mentalnem, psihološkemin intelektualnem, in da sose moški nekako izgubili, razmišljaKardoš, katerega moški lik je pravtako negotov vase in izgubljen v resničnemsvetu.Na vprašanje, koliko ga pri pisanjuzaznamuje okolje, Kardoš odgovarja,da snov jemlje iz okolja, kjer živi, delain ga tudi najbolje pozna. To ni virtualensvet, ampak Sobota z okolico, taprekmurska, panonska krajina. Vseenopa gre za fabulo, zato ne moremoiskati povezave z resničnimi kraji inljudmi, kot je običaj v majhnih mestih,kjer se vsi poznamo, na socialnetrende sodobne družbe pa nas avtorskozi pisanje vendarle opozori.A. Nana Rituper RodežPokrajinski muzej Murska Sobota raziskuje pravljiceIzdali Janezkove pravljiceSto pravljic o dobrem in zlem, ena je tudi erotična – Franc Senekovič jih je zapisal pred sto letiV Pokrajinskem muzeju Murska Sobotaso izdali in predstavili publikacijo Janezkovepravljice. Pravljice za odrasle.Zbranih je sto pravljic, legend in prilik,ki jih je pred več kot sto leti zapisovalFranc Senekovič iz Zgornje Ščavnicepri Sveti Ani. Dva zvezka, prvi je izleta 1898, drugi iz leta 1908, je hranilavnukinja Elizabeta Ajtnik in jih predalamuzeju, da bi jih dokumentirali.Tam pa jih niso le prepisali, temvečso jih strokovno obdelali in nastala jedrugačna knjiga pravljic, saj na več kot200 straneh pravljice niso le prepisane,ampak tudi strokovno obdelane.Etnologinja Jelka Pšajd je predstavilaavtorja in orisala čas na prehodu iz19. v 20. stoletje, Marija Stanonik, ZRCSAZU, je pravljice analizirala ter ugotavljalaizvor v izročilu ali literaturi,Natalija Ulčnik z mariborske Filozofskefakultete se je ukvarjala z jezikovnimiposebnostmi teh pravljic, LidijaLičen pa jih je lektorirala in jih priredilaza današnji čas tako, da je čimmanj posegala v besedilo. Ilustracijeso prispevali učenci pod mentorstvomlikovnih pedagogov iz I., II. inIV. osnovne šole iz Murske Sobote teriz šol na Razkrižju in pri Sveti Ani.Naslov dela Janezkove pravljice jesimboličen v več pomenih, je povedalaetnologinja Pšajd. Srečni Janezek je naslovprve pravljice v knjigi, simbolno Janezpooseblja Slovenca, poleg tega pa jeavtor živel na Hansovi, kar pomeni Janezovidomačiji, kjer so si te pravljice pripovedovaliin jih zapisovali. Izvirajo odSvete Ane v Slovenskih Goricah iz konca19. in začetka 20. stoletja, iz časa, ko je bilnemški gospodarski, kulturni in političnivpliv zelo močan. Avtor je z zapisovanjempokazal, da se je imel za Slovenca.Ker je to čas nastajanja bralnih društev,zapis kaže tudi na bralno kulturo.Zbrane pravljice so razdeljene v pettematskih sklopov Žival in človek,Mož in žena, Socialne, Kristus in svetiPeter ter Človek in Bog. Govorijo osiroticah, vilah, luciferjih, dobrem inzlem, ena od pravljic pa je celo erotična.Pravljice so bile pisane za odraslein prinašajo kak nauk ali poanto. Velikegapomena pri pravljicah pa je, kotdodaja Pšajdova, da se lahko ob pripovedovanjuzgodb ponovno vzpostavljamedgeneracijsko sodelovanje, da pravljicevzpostavijo stik med starejšo inmlajšo generacijo.A. Nana Rituper RodežNa podlagi pravljic je nastala tudilutkovna igrica, v kateri so zaigraliotroci iz Osnovne šole Sveta Ana.

www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.siZa večjo varnost pri prehodih čez železniške tirekronikaUstavite se. Vlak se ne more!Med najbolj nevarnimi deli je tudi odsek Ljutomer–BeltinciPrav med preventivno akcijo je v torek nekaj minut po trinajsti uri na nezavarovanem prehodu čez železniške tire vKljučarovcih prišlo do trčenja tovornega vlaka in avtomobila, v katerem se je ena oseba poškodovala.Do konca meseca bo še potekala akcijaza večjo varnost na nivojskih prehodihceste čez železniško progo, kijo v sodelovanju s policijo pripravljaJavna agencija za varnost prometa.Cilj akcije je, zmanjšati število pro-Andrejev križ = znak stopVlak ali drugo tirno vozilo, ki sepremika po tirih, ima na nivojskemprehodu prednost pred vsemiudeleženci cestnega prometa.Zakon o varnosti v železniškemprometu določa, da ima pri križanjihceste in železnice vlak vednoprednost. Andrejev križ paima enako vlogo kot znak ustavioziroma stop na cesti. Zato semorajo vsi udeleženci v cestnemprometu prepričati, ali lahkovarno prečkajo progo. Mimogrede:pri vlaku, ki je tehta 1000 tonali več, je zavorna pot lahko dolgatudi en kilometer. Prometnenesreče se ne dogajajo le zaradinezavarovanih prehodov. Vsakatretja nesreča se namreč zgodina prehodih, ki so zavarovani zzapornicami, polzapornicami alis svetlobnimi znaki. Vozniki papovprečno na leto polomijo kar169 zapornic.okc poročaTerensko vozilo v lagunoNa cesti med Vančo vasjo in Veščicopri križišču proti Kupšincem je vponedeljek prišlo do prometne nesreče,v kateri so se poškodovali trije ljudje.Policisti poročajo, da se je nesrečazgodila zaradi nepravilne strani vožnje.Z ogledom kraja in zbiranjem obvestilso namreč ugotovili, da je 46-letni voznikvozil Chevroletovo terensko voziloCaptiva na spolzkem in mokrem cestiščuv smeri Murske Sobote, ko je vblagem in preglednem desnem ovinkuzapeljal na nasprotno stran in trčil v renaultlaguno, ki jo je pravilno po svojemvoznem pasu iz nasprotne smeri vozila32-letna voznica. Po trčenju je terenskovozilo obstalo na cestišču, avtomobilpa je odbilo v obcestni jarek, kjer seje prevrnil in končal na strehi. Vsi ponesrečenci,ki so jih iz zverižene pločevinemorali reševati murskosoboški gasilci,so bili zaradi poškodb z rešilnimi vozilinujne medicinske pomoči odpeljani vrakičansko bolnišnico.Za varno smukoSmučanje je med najpopularnejšimizimskimi športi, vendar se v nesrečahna smučiščih in zunaj njih vsako letoFotografija Jure Zaunekermetnih nesreč na prehodih ceste čezželezniško progo. V Sloveniji je po podatkihz začetka letošnjega leta skupno888 nivojskih prehodov ceste čezželezniško progo, od tega 549 pasivnozavarovanih, 339 pa je aktivno zavarovanihnivojskih prehodov, torej takšnih,ki so zavarovani z zapornicami,s polzapornicami ali z zapornimibruni ter svetlobnim in zvočnim znakom.Med najbolj nevarnimi deli slovenskegaželezniškega omrežja je tudiodsek Ljutomer–Beltinci. »Problematikavarnosti cestnega prometa na nivojskihprehodih ceste čez železniškoprogo je povezana predvsem z neupoštevanjemprometnih pravil in v nekaterihprimerih z nizko kulturo inpredrznostjo udeležencev v cestnemprometu. Dosledno upoštevanje prometnesignalizacije je ključen in najučinkovitejšivarnostni ukrep vsakegaposameznika pri prečkanju nivojskihprehodov ceste čez železniško progo,«je dejal Robert Strah iz Agencijeza varnost prometa.Čeprav to ni predpisano, vlaki 24 urna dan vozijo s prižganimi žarometi,strojevodje pa pred nivojskimi prehodiin drugimi potencialno problematičnimitočkami z zvočnim signalomopozarjajo na prihod vlaka. Da se približujeprehodu, strojevodjo v lokomotiviopozarja signalizacija ob progi,strojevodja pa tudi ves čas uporabljazvočne signale. »Vsako progo, kjer voziš,imaš dobesedno naučeno na pamet.Natančno veš, kje so prehodi inkje te lahko kaj čaka. Če nekaj časa nevoziš po progi, si jo moraš prej ponovnoogledati, preden pelješ po njej,«pravi Dušan Erjavec, ki je pred 13 letistopil v čevlje strojevodje.Sogovornik je pred časom vozil poprogi v Radencih, ko je predenj na nezavarovanemprehodu zapeljal osebniavto. »Voznik je kar otrpnil. Trobilsem mu, naj se umakne, kazal z roko,pa nič. Na srečo ni bilo človeških žrtev,le razbita pločevina.« Na podobnemprehodu pri Markišavcih se je vnjegov vlak bočno zaletel avto. »Kasnejesem izvedel, da sta voznik innjegova sopotnica opazovala, kako jetoča uničila poljščine, ko sta bila namorju.« Erjavčev sodelavec pa je naprehodu že trčil v traktor. Srečujejose tudi z objestneži: »Neki fant v cliuje na prehodu tik pred menoj obvozilpolzapornice in mi pri tem pokazalsredinec.« Seveda je trobil zaman.Spremljajo jih tudi samomorilci: »Namostu čez Dravo na Ptuju se je moškikakšnih petnajst metrov pred vlakomulegel na progo. Ni mi preostalo ničdrugega, kot da sem uporabil zavoro vnevarnosti in se obrnil vstran.« StrojevodjaDušan Erjavec še pravi, da morašto pač vzeti v zakup: »Nekdo gre vpokoj, pa ni doživel nobene nesreče,spet drugi jih doživijo več.«Andrej Bedekponesreči veliko smučarjev, nekatericelo smrtno. Razlog? Precenjevanjesposobnosti, utrujenost, objestnost, neupoštevanjepravil smuke in še bi lahkonaštevali. Policisti opozarjajo, da se morajosmučarji in druge osebe na smučiščuravnati skladno z mednarodnimiFIS-pravili in navodili o varnosti nasmučišču, opozorilnimi in obvestilnimiznaki, znaki za prepoved in znaki za obveznostter po navodilih in opozorilihnadzornikov. Ravnati morajo po načeluvzajemnega spoštovanja in razumevanja.Smučišče morajo uporabljati tako,da ne ogrožajo ali ne poškodujejo sebe,drugih oseb ali naprav na smučišču.Fotografija Andrej Bedek24. februarja 2011 | Vestnik | 9Pomurka in Pomurec meseca februarjaZačenjamo izbor Pomurkein Pomurca meseca februarjaIzmed treh kandidatk in treh kandidatovste poslušalke in poslušalci Radia Murskival »v živo« oddali prvih 20 glasov, s pošiljanjemSMS-sporočil in z glasovanjem z glasovnico,objavljeno v tej številki Vestnika,pa bomo izbrali kandidatko in kandidataza Pomurko in Pomurca leta.In kako ste se odločili prejšnji mesec? PoslušalciMurskega vala in bralci Vestnikaste odločili, da je Pomurka meseca januarjapsihologinja Saška Roškar, Pomurecpa zdravnik specialist srčne kirurgije DenisBerdajs.Predlogi za Pomurkomeseca februarjaMija Lorbek iz Ljutomera,direktoricamladega inovativnegapodjetja,nastalega v univerzitetnempodjetniškeminkubatorjuv Ljubljani,ki se ukvarja predvsemz razvojem inteligentnih medijev ininovativnih rešitev za marketing. S skupinomladih zanesenjakov že odpirajo poslovnoenoto podjetja UNIKI v Londonu. Bilaje tudi uspešna vodja ljubljanskega klubaK4, za svojo diplomsko nalogo na Fakultetiza družbene vede je dobila Prešernovonagrado, zdaj pa ob zahtevnem delu, razpetemmed Ljubljano in Londonom, pripravljamagistrsko nalogo, povezano z menedžmentominovativnosti.Tjaša Šimonka,mlada in obetavnaglasbenica izLendave, dobitnicaobčinskega priznanjaza posebnedosežke v kulturi.Nadarjena pevkaje študentka tretjegaletnika mariborske pedagoške fakultete,ki se po študiju namerava vrniti v domačeokolje kot glasbena učiteljica. Obenem ježe prepoznavna solistka, ki prepeva tudi vpevskih zborih Vita in Belcanto ter pri skupiniEtnotrip. Vztrajno se izpopolnjuje v solopetju,zato je njena ambicija tudi vpis naakademijo za solopetje. Najljubše ji je opernopetje in želi postati operna pevka.Lea Števanec izRankovec, šahistka,ki je na letošnjemprvenstvuŠahovskega društvaRadenska Pomgradv počasnemšahu premagalavseh trinajstkonkurentov in zmagala. Nepremagljivimojstrici FIDE, najboljši pomurski šahistki,uspeva premagovati tudi uspešneslovenske šahiste, njen največji mednarodniuspeh pa je sodelovanje v slovenskiženski reprezentanci na blejski šahovskiolimpiadi leta 2002, ko je premagala takratnoevropsko mladinsko prvakinjo, angleškovelemojstrico Hauska. Po aktualnihrezultatih sodeč magistra matematike, kiuči na osnovni šoli Bogojina, še ni rekla zadnješahovske besede.Predlogi za Pomurcameseca februarjaMiro Flisar, lastnik in direktor družbeOSEM, ki je zbral pogum za najem obra-ta za proizvodnjokonzerv v Pomurkimesni industriji vstečaju, v kateremso te dni ponovnozabrneli stroji. Meddrugim bodo začeliproizvodnjo nekočpriljubljene pašteteKekec, ob njej pa so v proizvodnemprogramu še lastna blagovna znamka Premiumter izdelki več trgovskih blagovnihznamk. V posodobitev obrata je lastnik vložil300 tisoč evrov lastnih sredstev, saj nepovratnihsredstev ni uspel pridobiti. Načrtuje,da bi v prihodnje obrat odkupil in naruševinah propadle Pomurke nadaljeval inrazvijal proizvodnjo, ki si zasluži prostor vkmetijskem okolju.Anton Marinič sCvena, dobitnikletošnje Miklošičevenagrade vObčini Ljutomer.Začetki njegovegakulturnega delovanjasegajo vleto 1963, ko se je vProsvetnem društvu Cven začel ukvarjati spetjem in folkloro. Pozneje se je pridružilLjutomerskemu oktetu ter z njim delil veseljeob številnih uspešnih nastopih in izdanihploščah. Po najaktivnejšem obdobjukulturnega ljubiteljskega dela zdaj pevskokondicijo znova vzdržuje v Kulturnem društvuCven. Njegova statistika pravi, da je vzborih in na odrih opravil za šest let delovnedobe prostovoljnega dela.Dejan Zečević izMurske Sobote, lastnik,vodja, trenerin plesalec Plesnegakluba Zeko, dobitnikkulturnegapriznanja Mestneobčine Murska Sobota.S plesalci inplesalkami je dosegel v zadnjem letu zavidanjavredne mednarodne uvrstitve, ki sebleščijo z 84 medalj, med njimi sta tudi dvezlati z evropskih in svetovnih prvenstev. Jeizjemen motivator, ki mlade zna privabitiin tudi, to pa je še zahtevnejše, prepričati,da vztrajajo. Ob trdih treningih skrbi za čimveč nastopov in sodelovanja plesalcev natekmovanjih, da pokažejo svoj napredek.Ob vrhunskem plesu namerava namenitiposebno pozornost še dobri koreografijiin se predstaviti z gledališko predstavo zmodernimi plesi.Izpolnjene glasovnice, objavljene v Vestniku, pošljitenajkasneje do petka, 18. marca 2010, na naslov:Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 MurskaSobota, s pripisom Za Pomurko in Pomurca leta.SMS-sporočila prav tako lahko pošiljate do petka,18. marca. Uporabniki Mobitela in Debitela lahkoglasujete tako, da pošljete SMS na 2929. Cenapovratnega sporočila je 0,417 EUR.Za Mijo Lorbek glasujete tako, da pošljete na 2929SMS-sporočilo: RMV P A. Za Tjašo Šimonka RMV PB, za Leo Števanec pa RMV P C. Za Mira Flisarjaglasujete tako, da pošljete na 2929 SMS-sporočiloRMV P D, za Antona Mariniča RMV P E in za DejanaZečeviča RMV P F.Pomurka in Pomurec meseca februarjaPomurka meseca:Pomurec meseca:Ime in priimek, naslov:#

10 | Vestnik | 24. februarja 2011 kmetijstvowww.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.siPrleški rejci o razmerah v prašičerejiPremajhen nakupplemenskegamaterialaKončno novela zakona o kmetijskih zemljiščihOdgovornejši odnosdo rodovitne zemljeS sedanjimi odkupnimi cenami prašičev pokrivajo le65 odstotkov stroškov pitanjaSpremembe so nujne, saj se je s kmetijsko zemljo ravnalo preveč neodgovornoKriza v prašičereji ni obšla tudi pomurskihprašičerejcev, posledice paso še toliko večje, saj na tem območjuspitajo dobro polovico vseh slovenskihprašičev. Kriza pa traja že predlogo,so na občnem zboru ugotavljaličlani Prleškega združenja rejcev kvalitetnihprašičev – prleški prašič, ki deluježe od leta 1994. Neekonomičnostprireje traja že pet let, zato vedno večrejcev opušča proizvodnjo, s tem pase zmanjšuje tudi število članov v društvu,ki trenutno šteje 67 rejcev iz vsePrlekije.Število zaklanih prašičev v Slovenijise je s 409 tisoč v letu 2006 lani zmanjšalona 250 tisoč, zmanjševanje pa senadaljuje. Prašičerejci zatrjujejo, da ssedanjimi odkupnimi cenami prašičevpokrivajo le 65 odstotkov stroškov pitanja,zato je sanacija na tem področjunujna. Eno od možnosti za povečanjegospodarnosti reje vidijo v večjikoncentraciji pitanja, kar je težko izvedljivo,svoj del pa lahko prispevajotudi rejci sami. Ugotavljajo namreč,da mnogi še vedno premalo pozornostiposvečajo rejskemu delu, brez dobregaplemenskega materiala pa ni dobrihrezultatov. Za nakup plemenskegamateriala, ki je kakovosten, saj je rejskodelo spremljano in sistematično,Število prašičev se tudi v Pomurju zmanjšuje.izobraževanje kmetovalcev25. 2. 2011: dvorana KGZS v M. S. ob9.00, predavanje KOP – IVR, Paradižnikovmolj (Tuta absoluta), Pomen mikro- inmakroelementov v integrirani pridelavi vrtninin poljščin ter pomen sredstev za krepitevodpornosti rastlin in način njihove uporabe26. 2. 2011: Vargov vinograd, Dobrovnik310 a, ob 9.00, predavanje in prikaz KOP –IVG, Prikaz rezi in 6. tekmovanje za prvakaPrekmurja1. 3. 2011: dvorana Občine Turniščeob 9.00, predavanje KOP – navzkrižnaskladnost, Preverjanje izpolnjevanja zahtevstandardov za ohranjanje živalskih vrst inhabitatov, za identifikacijo in registracijo živaliter za zdravstveno varstvo ljudi in živali napraktičnih primerih, Predstavitev spremembUredbe o predpisanih zahtevah ravnanja terdobrih kmetijskih in okoljskih pogojev prikmetovanju1. 3. 2011: kulturni dom pri Gradu,občinska dvorana, ob 10.00, predavanje KOP– OSN, Ukrepi kmetijske politike 20111. 3. 2011: dvorana KGZS v M. S. ob 9.00,predavanje KOP – OSN, Ukrepi kmetijskese odloča malo rejcev, zato so rezultatislabi. Ti rejci dosegajo v povprečjule 18 pujskov in 1,8 obrata na leto, dosegatipa bi morali vsaj 22 pujskov in2,2 obrata letno. Zaradi manjšega zanimanjaza nakup rejci plemenskih živaliopozarjajo, da je sistem prodaje tehživali že na meji razpada. S podobnimitežavami se srečujejo tudi tisti, ki prodajajopujske za nadaljnje pitanje, sajje na slovenskem trgu vedno več uvoženihpujskov.Kljub slabim časom pa prašičerejcivendarle ostajajo optimistični. Pravijo,da se bo prašičereja v Pomurjuohranila, saj ima tradicijo, razmere pase bodo prej ali slej morale izboljšati.Čeprav na tem območju deluje večprašičerejskih društev, je sodelovanjemed njimi dobro, saj so problemi povsodpodobni in le z združenimi močmijih bodo lahko uspešneje reševali.Tudi v prleškem združenju rejcevkakovostnih prašičev se bodo še naprejaktivno vključevali v prizadevanjaza reševanje problemov, sodelovalibodo s strokovnimi ustanovami terstrokovne izkušnje prenašali v svojereje, posebna skrb pa bo veljala tudiohranitvi in celo povečanju številasvojih članov.Ludvik Kovačpolitike 20112. 3. 2011: Gostilna Pri Zlatici, GornjiPetrovci 91 a, ob 9.00, predavanje KOP –MET, Ekološko pomembna območja, Natura2000 in ohranjanje travniških habitatovmetuljev, Prilagajanje tehnologije kmetovanjana območjih travniških habitatov metuljev2. 3. 2011: dvorana KGZS v M. S. ob16.00, ne velja za KOP, Obnovitveni tečajzdravstvenega varstva rastlin2. 3. 2011: Peka kruha Vegi, Marija Vegi,Žitkovci 23, ob 10.00, ne velja za KOP,Dom, družina, dopolnilne dejavnosti –Tradicionalna peka – peka polnovrednihkruhov, peciva in pic3. 3. 2011: Sadjarska kmetija Šipoš,Krašči 37, ob 10.00, predavanje KOP – IPS,Tehnologija pridelave koščičarjev (breskev,češnja, sliva, marelica)3. 3. 2011: vaško-gasilski dom v Bodoncihob 10.00, predavanje KOP – OSN, Ukrepikmetijske politike 20113. 3. 2011: kulturna dvorana v Križevcih priLjutomeru ob 9.00, predavanje KOP – OSN,Ukrepi kmetijske politike 2011Fotografija fotoarhiv VestnikaV parlamentarno proceduro končnoprihaja dolgo pričakovan predlog novelezakona o kmetijskih zemljiščih. Poopravljeni javni razpravi v lanskem letuso v kmetijskem ministrstvu pripravilibesedilo omenjene novele, vlada paga je že sprejela in ga poslala v sprejemparlamentu. Kolegij predsednika Državnegazbora je v začetku tega tednasklenil, da se Predlog zakona o spremembahin dopolnitvah Zakona o kmetijskihzemljiščih obravnava po rednempostopku. Besedilo novele zakona soposlali tudi županom in občinskim svetom,njihovo mnenje pa pričakujejo do7. marca. Dopolnitve in spremembe sonamenjene predvsem področju načrtovanjain varovanja kmetijskih zemljiščter področju agrarnih operacij. Cilji zakonaso ohranjanje in izboljševanje pridelovalnegapotenciala ter povečevanjeobsega kmetijskih zemljišč za pridelavohrane, trajnostno ravnanje z rodovitnozemljo in ohranjanje krajine ter ohranjanjein razvoj podeželja.S kmetijskimi zemljišči se je v preteklostiravnalo preveč neodgovorno,zato so spremembe zakonodaje nujne.Po podatkih Eurostata je Slovenija poobsegu kmetijskih obdelovalnih površinmed članicami Evropske unije na24. mestu, saj imamo le dobrih osemarov obdelovalne zemlje na prebivalca.Veliko kmetijskih površin smo v preteklostipozidali ali jim spremenili namembnost,močno prisotno pa je tudizaraščanje, ki je posledica opuščanjakmetijske pridelave.Spremembe bodo prispevale kusmerjanju gradnje na območja nekmetijskihzemljišč, na obstoječa stavbnazemljišča, gozdna zemljišča ter nadegradirana območja. Velik poudarekje tudi na ohranjanju obstoječih obdelovalnihzemljišč, lastnike kmetijskihzemljišč pa želijo z nekaterimi ukrepispodbuditi, da bi začeli obdelovati zdajneobdelana kmetijska zemljišča.Za uresničitev zastavljenih ciljev sepredvideva vrsta ukrepov za ponovnousposobitev zemljišč za kmetijskorabo, odpravljanje zaraščanja in izvajanjeagrarnih operacij. Navedene aktivnostise bodo financirale iz podračunajavnofinančnih prihodkov, na kateremse bodo zbirala finančna sredstva, zbranaz odškodnino zaradi spremembe na-Kmetijske subvencije 2011Strožje kazni za namerne kršiteljeUkinjeni postopki za ukrepe SKOP in zahtevki za dodelitevdodatkov k plačilnim pravicamZ zemljo je treba ravnati gospodarno.membnosti kmetijskega zemljišča, ki jobo plačal investitor v postopku izdajedovoljenja za gradnjo.Ta odškodnina, ki je nekaj časa nibilo treba plačevati, se zdaj ponovnouvaja. Ocenjujejo, da bo povprečna odškodninazaradi spremembe namembnostikmetijskega zemljišča deset evrovza kvadratni meter, letni prihodek iznaslova teh odškodnin pa bo okoli 20milijonov evrov. Strokovne podlage spodročja kmetijstva bodo osnova, dase bo ministrstvo, pristojno za kmetijstvo,lahko aktivno vključevalo v postopkeprostorskega načrtovanja.Spremenjena zakonodaja je namenjenatrajnemu varovanju kmetijskihzemljišč, ki so za slovensko kmetijstvoposebnega pomena. Vlada bo določilaobmočja za kmetijstvo in pridelavo hrane,ki so strateškega pomena za Slovenijozaradi pridelovalnega potencialakmetijskih zemljišč, njihovega obsega,zaokroženosti, zagotavljanja pridelavehrane ali ohranjanja in razvoja podeželjater ohranjanja krajine. Na novo bododoločena in razvrščena območja kmetijskihzemljišč po namenski rabi, in sicerna območja trajno varovanih in območjadrugih kmetijskih zemljišč. Ta sebodo v skladu s postopki iz zakona, kiureja prostorsko načrtovanje, določila vprostorskih aktih lokalnih skupnosti.Predlagane spremembe zakona urejajotudi problematiko zaraščanja kmetijskihzemljišč, saj določajo ukrepekmetijskega inšpektorja, če lastnik, zakupnikali drug uporabnik kmetijskegazemljišča ne preprečuje oziroma ne odpravljazaraščanja kmetijskih zemljišč.Zato so spremenjena in dopolnjenapooblastila in pristojnosti kmetijskihinšpektorjev, spremenjene pa so tudikazenske določbe. Skladno z Zakonomo prekrških so globe določene v evrihin so bistveno višje. Po veljavnem zakonuznašajo kazni za prekrške pravnihoseb od 150.000 do 1.200.000 tolarjev(od 626 do 5.008 evra), z novelo pabodo kazni v višini od 5.000 do 100.000evrov. Za prekrške posameznikov je kazentrenutno od 15.000 do 120.000 tolarjev(od 63 do 501 evro), z novelo pabo od 500 do 5.000 evrov.S spremenjeno zakonodajo se urejatudi sklepanje darilnih pogodb, sajbo lastnik lahko sklenil to pogodbo lez omejenim krogom upravičencev, insicer s sorodniki, z državo in občino.Odpravljajo pa se tudi določene administrativneovire na področju agrarnihoperacij, saj se znižuje odstotek soglasij,potrebnih za uvedbo komasacijskih postopkov.Po novem bo namesto 80 zadoščalosoglasje lastnikov, ki imajo nakomasacijskem območju 67 odstotkovkmetijskih zemljišč.Ludvik KovačLetošnja kampanja za oddajanje zahtevkovza kmetijske subvencije se bozačela 1. marca in bo trajala do 6. maja2011. Tako je odločila vlada z Uredbo oizvedbi ukrepov kmetijske politike zaleto 2011. Uredba določa enotno ureditevpostopkov za uveljavljanje neposrednihplačil in plačil za ukrepe osi 2Programa razvoja podeželja RS za obdobje2007–2013, smiselno pa se uporabljatudi za uveljavljanje ukrepov 1., 3. in4. osi tega programa, državnih pomoči spodročja kmetijstva in ukrepov kmetijskepolitike ob nepredvidenih dogodkihv kmetijstvu ter podpor za prestrukturiranjevinogradniških površin, za zelenotrgatev in izkrčitev vinogradov.Uredba za leto 2011 vključuje prilagoditvespremembam predpisov, ki določajoukrepe kmetijske politike. Opredeljenje način za uveljavljanje ukrepovza vrtni mak, spremenjen je način zauveljavljanje ukrepov za konopljo, ukinjeniso postopki za ukrepe Slovenskegakmetijsko-okoljskega programa inzahtevki za dodelitev dodatkov k plačilnimpravicam. Zaradi finančne racionalizacijeje obseg predtiska, ki ga pošiljajonosilcem kmetijskih gospodarstevv fizični obliki, bistveno zmanjšan, takoda ti v teh dneh v fizični obliki dobivajole podatke iz registra kmetijskihgospodarstev z opozorilom o morebitnineusklajenosti podatkov. Ti podatkiso že na voljo tudi na spletni straniAgencije RS za kmetijske trge in razvojpodeželja. Ob tem naj opozorimo, dajih morajo, če imajo nosilci kmetijskihgospodarstev neusklajene podatkev registru kmetijskih gospodarstev,urediti na upravni enoti najpozneje endan pred elektronskim izpolnjevanjemzbirne vloge.Tudi letos se vloge vlagajo elektronsko,lahko jih vlaga nosilec kmetijskegagospodarstva sam ali pa za elektronskovložitev koga pooblasti. Novost je,da pooblastil za elektronsko vložitevvlog letos ni treba pošiljati na agencijo,pač pa jih pooblastitelj hrani doma šenajmanj pet let od dneva, ko je pridobilsredstva. Med vsebinskimi spremembamije v primerjavi z lani spremenjenotudi določilo za opredelitev pogojev zanamerno čezmerno prijavo, ki se najstrožjesankcionira.L. KovačFotografija Natalija Juhnov

www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.siZveza društev Moja MuraturizemUstaviti kapital, ki ogrožareko in njeno okolicoNasprotujejo načrtom Dravskih elektrarn, ki bi ogrožali Muro in njeno okolicoZveza društev Moja Mura je bila ustanovljenakonec leta 2009 z namenom,da bi povezovala društva, ki delujejoob reki in je njihova aktivnost povezanaz reko, pa tudi, da bi se skupaj lažjeuprli interesom po gradnji hidroelektrarnna Muri.Za predsednika zveze so ob ustanovitviizvolili Stojana Habjaniča, vupravnem odboru in med strokovnimisodelavci zveze pa so ekologi terstrokovnjaki za ohranjanje naravnein kulturne dediščine, dr. BernardGoršak, Emil Šmid, Simon Balažic, dr.Ivan Rihtarič in drugi.Predsednik Zveze društev MojaMura Stojan Habjanič je povedal, daso se v letu in pol, odkar zveza deluje,vključevali v aktivnosti društev, kiZveza društevMoja Murase vključujev aktivnostidruštev, ki siprizadevajo zaobvarovanje rekein sonaravnirazvoj ob Muri.Fotografiji Jože Gaborsi prizadevajo za obvarovanje reke insonaravni razvoj ob Muri tako z izobraževanjemkot tudi s pohodi, spustipo reki in različnimi prireditvami. »Nazadnji skupščini zveze društev MojaMura smo sklenili, da bomo v zvezovključili še druga društva, ki želijo sodelovati.Naš namen ni, da bi društvaob Muri z zvezo dobila nekoga, ki bi jihvodil, ampak nekoga, ki jih povezuje,jih ves čas podpira pri njihovih aktivnostihin jih spodbuja. Trudimo se, dabi dobila dejavnost teh društev večjotežo v javnosti. Naš namen je skupajz društvi osmisliti skupno življenje obMuri, torej razmisliti o tem, kaj bi se šedalo narediti, da bi bilo še boljše in dabi preprečili ukrepe kapitala, ki bi rekoin njeno okolico ogrožali.«Zveza je sodelovala na turističnih,rekreativnih in športnih prireditvah,bila je soorganizator izobraževanj instrokovnih srečanj, skrbela za informiranjeo dejavnosti društev v javnosti,sodelovala pri snemanju izobraževalnegafilma o reki Muri in še kaj. »Vkrajih ob Muri je veliko društev, ki bise lahko pri svojih aktivnostih še boljepovezovala, da bi domačinom in tudiobiskovalcem teh krajev lahko ponudiliše več.Ob tem opažamo, da se tudi s pomočjoteh društev med ljudmi krepizavest o ohranjanju naravnega okoljain da nas pri naših prizadevanjihpodpirajo.«Zveza je nastala tudi kot odziv namočno promocijsko aktivnost Dra-Stojan Habjanič: »Pri naših prizadevanjihnam godi tudi dejstvo, da je hrvaškavlada sprejela uredbo o razglasitviRegijskega parka Mura-Drava.«vskih elektrarn, zato so takoj po ustanovitvivključili strokovnjake in začelioblikovati strokovne argumente protihidroelektrarnam na Muri, ki so jihtudi predstavili javnosti. »Čeprav se jelani medijska promocija gradnje hidroelektrarnna reki Muri nekolikozmanjšala v primerjavi z letom prej,so se njihove aktivnosti nadaljevale.V tem času so pripravljali presojovpliva na okolje, da bi pokazali upravičenostnjihovih načrtov. Tudi saminismo počivali in smo ob že predstavljenihdobili še dodatne argumente,ki jih bomo predstavili javnosti ins katerimi bomo še dodatno potrdiliškodljivost posegov v naravo, ki jihnačrtujejo.Pri tem nam godi tudi dejstvo, daje hrvaška vlada sprejela uredbo orazglasitvi Regijskega parka Mura-Drava. Tudi v okviru razvojnih programovPomurja je bil predvidenregijski park, pri čemer so nas oniprehiteli.«Jože Gabor24. februarja 2011 | Vestnik | 11turističneprireditveMurska Sobota – V četrtek, 24. februarja,ob 17. uri bo v Pokrajinski in študijskiknjižnici predavanje o zdravilnih gobah.Predaval bo Milan Kelhar, na ogled pabo tudi fotorazstava gob.Murska Sobota – V Hiši Sadeži družbe(Ul. Štefana Kovača 20) bo v okviruMedgeneracijskih delavnic v petek, 25.februarja, ob 16. uri potopisno predavanjeHrvaška (M. Lenarčič).Radenci – V petek, 25. februarja, ob 17.uri bo v prostorih Dijaškega doma SŠGTredni letni občni zbor Turističnega društvaRadenci.Veržej – V soboto, 26. februarja, ob 19.uri bo v domu kulture območno srečanjepevcev ljudskih pesmi in godcevljudskih viž Prleki smo veseli lidje, kiga organizira območna izpostava JSKDLjutomer.Središče – V soboto, 26. februarja, bo vgasilskem domu prireditev Česanje perjain lüjpanje semena, ki je namenjenaohranjanju starih običajev, ki jo organiziraKD Antal Ferenc Središče.Čakovec - V razstavišču Scheierjeve hišeje na ogled fotografska razstava Mura –reka, ki nas združuje, na kateri razstavljajotudi fotografi iz Fotokluba MurskaSobota in Foto-videokluba Lendava.Razstava bo na ogled do 28. februarja.Murska Sobota - V Pokrajinski in študijskiknjižnici je na ogled fotografskarazstava Fotokluba Murska Sobota, nakateri sodeluje petnajst avtorjev s 24 fotografijami.Grad – V prostorih gradu Grad je naogled razstava keramike bolgarskegaumetnika Ivana Angelova Panova z naslovomZa zaprtimi vrati / In the back ofthe closed door. Razstavo sta pripravilaJZ Krajinski park Goričko in Kozjanskipark, na ogled pa bo do 31. marca 2011.Pomurje - Društvo Joga v vsakdanjemživljenju Maribor je začelo vadbo v Pomurju,ki bo potekala do 17. junija: MurskaSobota, gasilski dom (prva stopnja– sreda 19.30, joga za starejše – sreda15.30, joga za otroke – torek 16.00);Ljutomer, Gimnazija Franca Miklošiča(prva stopnja – četrtek 18.30); Gornja Bistrica,Osnovna šola Prežihovega Voranca(prva stopnja – sreda 18.00); Lendava,Zavod za kulturo madžarske narodnosti(prva stopnja – ponedeljek 17.15); GornjaRadgona, osnovna šola (prva stopnja –ponedeljek 17.00).Fotografije Mirana Dominka v Route 66V petek so v lendavskem gostišču Route66 odprli razstavo fotografij MiranaDominka, ob otvoritvi pa so pripravilitudi krajši kulturni program. Avtorfotografij je član Foto-videoklubaAvtor fotografijMiran Dominko(levo) je obotvoritvispregovorilo nastankurazstavljenihfotografij.Lendava, ki je skupaj z drugimi fotografiiz kluba že sodeloval na skupinskihrazstavah v Lendavi in drugod.Ob otvoritvi je sam predstavil razstavljenefotografije, s katerimi se lotevatako naravnega okolja kakor tudiportretov ljudi, ki so mu blizu. Nekajfotografij je nastalo tudi z višine obpoletu z letalom.J. G.V nedeljo bo v Bodoncihborovo gostüvanjePred vaško-gasilskim domom v Bodoncihse bodo zbrali v nedeljo, 27.februarja, ob osmih udeleženci borovegagostüvanja, na »šteron ta se zdavalaBorovnjak Semenko in SmolenkarŠküfka«.Doslej so imeli v Bodoncih štiri borovagostüvanja, leta 1958, 1968, 1981in 1989. Na letošnjem bo nastopilookrog 187 našemljenih likov, številkapa ne vključuje okrog 250 vaščanov, kisodelujejo pri organizaciji prireditvein vabijo: »Prite fsi, šteri ste od gležnjavekši, s punimi mošnjami in hitrimipetami. Na tešče, ka de za gut pa želodecpreskrbleno.«Prireditelji so PGD Bodonci, ŠD Bodonciin DKŽ Klas Bodonci. Udeležencise bodo po uvodnem delu odpraviliv gozd Kralešček, kjer bodo pustnenorčije nastopajočih likov, slüženjedenarja obrtnikov – likov, pripravena sekanje bora (iskanje, malica za drvarje,podiranje), pridige fararja, nalaganjebora na voz in trikratni oklicifararja. Sledil bo odhod iz gozda in vrnitevv vas, kjer bo pred vaško-gasilskimdomom zdavanje (poroka), potempa veselica v domu.J. G.Izdali letni koledar prireditevObčine BeltinciFotografija Jože GaborZavod za turizem in kulturo Beltinci jeizdal v nakladi tri tisoč izvodov v besediin sliki letni koledar prireditev vObčini Beltinci. Vanj so vključili okrogdevetdeset pomembnejših in tradicionalnihprireditev, ki jih bodo čez letov občini organizirala različna društva,organizacije in ustanove. Tako bo meddrugim aprila prireditev Majoš v Gančanih,maja bo 9. reli starodobnih koles,julija bodo organizirali Mednarodnifolklorni festival, avgusta pa Büjraškedni. Prireditve so predstavljene tudi nanjihovih spletnih straneh www.beltinci.net. Občane in druge, ki bi želeli obiskatiprireditve v njihovi občini, bodomed letom po posameznih letnih časiho njih obveščali še s periodičnimi koledarjiprireditev. V njih bodo dodatnopredstavili prireditve, ki za zdaj še nisodatumsko natančno določene.J. G.

12 | Vestnik | 24. februarja 2011 (iz)branowww.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.sibarometerNa terenu lahko delajo le zastopniki z dovoljenjem Agencije za zavarovalni nadzorLesene barvice otroku pretvezaza prodajanje zavarovanjDr. Ota Lutharja, direktorja ZRCSAZU, je avstrijski predsednikHeinz Fischer odlikoval zavstrijskim častnim križem zaznanost in umetnost. Prejel ga jeza izredne zasluge za medsebojnorazumevanje in poglobitevodnosov med Slovenijo in Avstrijo.Saša Žuman je opravil tečaj zašportnega plezalca. Skupaj s pravtako izšolanim plezalcem JoštomSlavičem bosta prva v Pomurjumlade učila, kako priti čim višjena enajstmetrski plezalni steniv ljutomerski športni dvorani.Tomislav Ternar, 20-letniigralec tenisa iz Beltinec, kinastopa za TK Branik Maribor,je letos prvič postal dvoranskidržavni prvak. Čeprav nisosodelovali najboljši slovenskiteniški igralci, je to vseeno lepuspeh v njegovi športni karieri.Podjetje Elektromaterial izLendave, ki ga vodi direktorBranko Fijok, je od nemšketrgovske verige Bauhausprejelo priznanje za najboljšegadobavitelja v letu 2010.Kriteriji za podelitev priznanjaso bili kakovost izdelkov,izpolnjevanje dobavnih rokov,spoštovanje pogodbenihobveznosti in korektnost vmedsebojnih odnosih.Policist Andrej Sobočan je rešilživljenje tovornjakarju, ki je nabencinskem servisu v Dolgi vasidoživel epileptični napad, kar pani edino policistovo požrtvovalnodejanje v njegovi karieri.Izkoriščajo naivnost ljudi za pridobivanje novih zavarovancev – Na terenu vse več »črnih« zastopnikov»Odslovite prodajalce zavarovanj, kise ne predstavijo z ustreznimi dovoljenji,že pri vratih … predhodno vamni treba podpisovati nobenih pogodb… tudi če pristanete na predstavitev,vam ni treba ničesar podpisati …« Toje le nekaj nasvetov, ki so nam jih posredovaliz Agencije za zavarovalninadzor, ko smo jih seznanili z vse pogostejšimipritožbami ljudi, ki jih nadlegujejozavarovalni zastopniki večzavarovalnic. Vsaj predstavljajo setako, najverjetneje pa sploh nimajolicence, saj se strankam ne predstavijone s polnim imenom in ne z vizitkami.Ljudi tudi prepričujejo, naj odpovedodosedanje zavarovanje in sezavarujejo prek njih, češ da zastopajovse večje zavarovalnice in zato lahkoza stranko izberejo najboljše zavarovanje,če ta seveda predstavi že sklenjenezavarovalne pogodbe. Vsiljivcipridejo kar na dom. Ker pa je v hišooziroma dom nekoga zelo težko priti,se lotevajo različnih prijemov, tudinajbolj podlih, saj izkoriščajo imenaotrok. Na primer staršem po telefonusporočijo, da je otrok dobil nagradoza neko risbico, in prosijo, ali lahkopridejo domov, da mu izročijo darilo.Potem pa se izkaže, da jih otrok splohne zanima, saj mu pozabijo »čestitati«,darilo, zaradi katerega so prišli vhišo, pa so lesene barvice in majhenkarirast zvezek. Njihov glavni namenje prepričevanje staršev, da zamenjajozavarovalnico. In če niste človek, ki bikar tako spustil akviziterja ali prodajalcav hišo, niti se ne odločate za zavarovanjena hitro in na mah, in kervam ni vseeno, kako se počutijo vašiotroci, vas takšna potegavščina tolikobolj prizadene.Mirko Kaluža, direktor Slovenskegazavarovalnega združenja, predlaga,da vsako tako nepravilnost na terenutakoj prijavite Agenciji za zavarovalniV samozaložbi je nedavno izšla zanimivapublikacija Zgode in nezgode napočitnicah z mladimi, ki jo je napisalaDragica Juteršnik, upokojena ravnateljicaOsnovne šole I v Murski Soboti.Popisala je spomine z letovanj intaborjenj mladih Pomurcev v letih od1952 do 1985. Njena knjiga nima zgodovinskihali literarnih ambicij, želi lezapisati drobna pričevanja o dragocenemčasu, ki je bil tako lep, da ga nemoreš pozabiti, kar je v spremni besedizapisala Bea Baboš Logar.V letih po vojni, po letu 1952 so sezačela po Sloveniji ustanavljati društvaprijateljev mladine, ki so prevzelaskrb za delo z mladimi in tudi širšoskrb za vzgojna in socialna vprašanjamladine. Mladim so na različne načinezagotavljali boljše razmere za doživljanjeotroštva s široko paleto možnostiza igro, pri tem pa so sodelovaliin se vključevali različni strokovnjaki,ki so se tudi sicer v svojem poklicnemdelu ukvarjali z otroki in mladimi.Prizadevali so si za gradnjo otroškihigrišč in tudi v Murski Soboti so prišlina idejo, da bi začeli organizirati letovanjaza otroke v obmorskih krajihin planinah. Tako so v letu 1952 začeliNihče nima pravice vstopiti v vaš dom nepovabljen ali izkoriščati otrok v komercialne namene.nadzor. V združenju imajo 21 članovin pri njih zastopniki opravijo izpite,toda licence izdaja Agencija. V Slovenijije že okrog 5500 zavarovalnihagentov, ki so opravili izpit, kandidatpa pridobi licenco, če ima poleg izpitaše eno leto prakse. Dogaja pa se, da ses pridobivanjem zavarovanj ukvarjajozastopniške hiše, kjer ima licenco leeden, ne pa vsi zaposleni. Toda zastopnik,ki nima licence, ne sme samostojnodelati na terenu – tudi če pokažeizkaznico, je to le dokazilo za izpit,ni pa licenca, ki jo izdaja Agencija. Zastopnikabrez licence mora obveznoDragica Juteršnik: Zgode in nezgode na počitnicah z mladimiOtroci, navajeni ravnice, so iz vlakavideli Boč in vpili, da je Mount EverestHudomušne zgodbice iz časov, ko otroci niso imeli računalnikov, imeli pa so kolonije in drug drugegaorganizirati kolonije v Banjolah in Verudipri Pulju, leta 1958 pa je začel delovatiotroški počitniški dom v Baški,kjer letovanja za otroke pripravljajoše danes.Te zgodbe, nagajive in poučne, kijih je Dragica Juteršnik v 30 letih doživelaz otroki in mladimi, vodniki, pedagoškimidelavci in drugimi, je popisalav drobni knjižici. To je bil čas, kootroci niso veliko potovali, ko drugihpokrajin in mest niso poznali in tudikopanje v morju je bil pravi praznik.Izvemo tudi o tem, kako so prekmurskiotroci, navajeni ravnice, iz vlakavideli Boč in vpili, da je Mount Everest,kako je koga od otrok ponoči nosilaluna, kako so fantom ponagajalemorske kumare, kako so se prvič srečaliz oslom, kako so poleg kopanja inletovanja znali pripraviti tudi zabavnein kulturne nepozabne večere.Je zbirka prijetnih in hudomušnihzgodbic iz časov, ko otroci še nisoimeli računalnikov, PSP-jev, ko morjeni bilo nekaj običajnega in samoumevnega,ampak so bile kolonije, vkaterih so počitnice preživljali otroci,pod skrbnim varstvom odraslih, pravadoživetja. Tedaj so bili otroci dru-spremljati oseba z licenco. In ker jenagrajevanje zavarovalniških akviziterjevodvisno od premij, si pri pridobivanjunovih zavarovancev pomagajona različne načine, tudi na nedovoljennačin. Zato v Sloveniji in tudi v Evropipripravljajo različne ukrepe, s katerimibodo poostrili nadzor nad dogajanjemna zavarovalniškem terenu.Dr. Mihael Perman, direktor Agencijeza zavarovalni nadzor, pa svetuje:»Če vas obiščejo zavarovalni zastopnikioziroma zavarovalni posredniki,od njih zahtevajte, da se izkažejo z vizitkoali drugo listino, ki bo vsebovalaDragica Juteršnik je napisala knjigo o zanimivih dogodivščinah z letovanj intaborjenj mladih Pomurcev v letih od 1952 do 1985.gačni. In možnosti, ki so jih imeli zaizkoriščanje svojega časa, tudi. Čas inpozornost, ki so ju nekoč nameniliotrokom, prav tako. So danes sploh šetovrstne organizacije, ki bi se pristnoin zavzeto ukvarjale z otroki? Razenosebne podatke in ime družbe ali zavarovalnice,ki jo zastopajo. Prav takozahtevajte, da se izkažejo z ustreznimdovoljenjem Agencije, da lahko 'prodajajo'zavarovanja. Če tega nočejo storiti,je najbolje, da jih odslovite.« Tudi česte sprejeli zavarovalnega zastopnika vhišo in vam je predstavil zavarovanje,se morate zavedati, da vas prav nič neobvezuje, da morate skleniti ponujenozavarovanje. Če ste zainteresiraniza sklenitev zavarovanja, pa ga nikarne sklenite takoj, ampak si vzemite nekajčasa za premislek.Bernarda B. Pečekseveda, če starši tega dobro ne plačajo.Časi so drugačni. Otroštva so drugačna.In tudi mi. Knjiga pa je prijetenspomin na čas, ko otroci niso imeli računalnika,imeli pa so drug drugega.A. Nana Rituper RodežFotografija Nataša JuhnovFotografija Natalija Juhnov

www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.siSpolno nadlegovanje po svetovnem spletu(iz)brano24. februarja 2011 | Vestnik | 13barometerInternetni prijatelji mordaniso to, za kar se izdajajoV priporu je končal moški, ki je od najmanj štirih najstnic pridobil fotografije, na katerih so razgaljene, vzameno zanje pa jim je pošiljal SMS-sporočila s kodami za polnjenje mobiračunovTukajšnji kriminalisti so priskočilina pomoč svojim kolegom iz Kranja,ki so izsledili 36-letnega Jeseničana,ki je pred nekaj meseci navezal stikez mladoletnimi dekleti po spletnihomrežjih Messenger, Facebookin Netlog. Pri tem je z različnimi izgovoriod najstnic pridobival fotografije,na katerih so gole, in se obnjih tudi spolno samozadovoljeval.Tako je navezal stik z najmanj štiri-mi dekleti, starimi med 13 in 15 let, vzameno za posnetke pa je deklicampošiljal SMS-sporočila s kodami zapolnjenje mobiračunov v vrednostimed pet in 20 evrov. Ena od njegovihžrtev je bila tudi iz pokrajine ob rekiMuri. Kako otroka zavarovati prednevarnostmi na internetu, na kakšennačin internet uporabljajo storilcitovrstnih kaznivih dejanj in zakajso starši lahko ključen dejavnik,ke ali posnetke, ki jih označujemoz izrazom pornografsko gradivo, kijih zbirajo ali z njimi trgujejo, lahkopa so to le pripravljalna dejanja zaneposredno srečanje z otrokom,« jepojasnil Roudi.Vsi so simpatični mišičnjakiPovsem verjetno je torej, da ljudje,s katerimi se pogovarjate po sple-dejanje po 176. členu Kazenskega zakonika,ki predvideva tudi večletnezaporne kazni.S prepovedjo tisto,česar ne želite»Na voljo je ogromno informacijin nasvetov, ki so lahko v pomoč privzgoji otrok o načinih varne uporabeinterneta in mobilnih telefonov,«Pomursko društvo za krepitevsocialnega dela, v katerem sozdruženi študenti socialnega dela,in Zavod LU sta začela akcijozbiranja igrač Od otrok za otroke,pri kateri zavzeto sodeluje tudičlan društva Nejc Perhavec.Prostore za zbrane igrače bozagotovila Pokrajinska in študijskaknjižnica Murska Sobota.Starši, boditepozorni, kovaši otrocikomunicirajo pospletnih portalih,kot so Messenger,Facebook inNetlog. Navodilao varni uporabiinterneta ino tem, kakoprepoznati, da jeotrok postal žrteviztirjenca, in kajpotem storiti, sotudi na spletnistrani Policija.si.Robert Grah, direktor Pomurskegospodarske zbornice, žedve leti opozarja na nizkododano vrednost v pomurskemgospodarstvu. O tem, da podjetja,združena v PGZ, ne vlagajo vkadre in razvoj, razen redkihizjem, pa odkrito ne spregovori.Fotografija Nataša JuhnovPolicist Boštjan Bačič ježe drugič v svoji karieri spožrtvovalnim in prisebnimravnanjem pomagal človeku,ki se je znašel na robupreživetja, in dokazal, daso policisti v službi ljudi.Žgečkljiv posnetekna spletKot pravi kriminalistični inšpektorRobert Roudi, so že obravnavaliprimer, ko je odrasel moškipo enem od socialnih omrežij dekleprisilil, da mu je poslala posnetek,na katerem se je samozadovoljevala.»Najprej mu je žrtevposlala več svojih golih fotografij,tudi intimnih delov telesa. Kojo je storilec nagovarjal, da mupošlje posnetek samozadovoljevanja,je dekle želelo z njim prekinitidopisovanje, vendar ji je zagrozil,da bo vse njene fotografije,ki mu jih je do takrat poslala, objavilna internetu.«In kako prepoznati, da je otrokžrtev spolnega nadlegovanja posvetovnem spletu? »Posebej boditepozorni, če ima vaš otrok namobilnem telefonu dobroimetje,za katerega veste, da mu ga nistesami plačali ali mu dali denarja.Prav tako bodite pozorni, če bootrok sedel pred računalnikom vspodnjem perilu. To sta le dva izmedznakov, ki vam lahko vzbuditasum, da je otrok žrtev spolneganadlegovanja po internetu,«je pojasnil kriminalist Roudi.da otrok ne postane žrtev zlorabepo internetu? O tem Robert Roudi,kriminalistični inšpektor v sektorjukriminalistične policije murskosoboškepolicijske uprave.Potrpežljivi podleži z dariliOsebni računalniki, internet inmobilni telefoni so v današnjemčasu del vsakdanjika. Internet otrokomponuja številne zabavne, uporabnein koristne vsebine. Otrociin najstniki ga najraje uporabljajoza klepetanje, dostop do filmov inglasbe ter kot vir informacij, ki jihpotrebujejo za šolo. Po drugi stranipa jih izpostavlja novim nevarnostim.Svetovni splet uporabljajonamreč tudi ljudje, ki imajo slabenamene oziroma lahko po internetuotroka tudi zlorabijo. »Nekateriposamezniki iščejo svoje tarče pointernetu in jih potrpežljivo zavajajos pozornostjo in prijaznostjo, patudi z obljubami in darili. Ti ljudjeso pripravljeni porabiti veliko časa,denarja in energije, da bi doseglisvoj cilj. Otroka poslušajo, ga razumejoin mu pomagajo reševati težave.Pridobijo si otrokovo zaupanje inpotem ga počasi zvabijo v pogovores spolno vsebino. Nekateri se zadovoljujejos pogovori o spolnosti,drugi to počnejo, da bi pridobili sli-tu, v resnici sploh niso to, za kar sepredstavljajo. »Nekdo, ki se predstavljakot desetletna deklica, je lahkov resnici starejši moški. Spolni napadalci,ki uporabljajo internet, solahko katere koli starosti, moški aliženske, in nikakor ne drži stereotip,da so storilci spolnih deliktov zanemarjeniin hudobni stari moški.« Pokriminalistovih besedah se storilcitovrstnih kaznivih dejanj skrivajo zafotografijami simpatičnih mladeničevz izklesanim mišičastim telesom,ki pritegnejo dekleta. Po prvemstiku zlikovci nastopajo prefinjeno,korak za korakom. »Najprej si recimoizmenjujejo fotografije praznovanjali izletov, potem pa že pridejona vrsto kakšne romantične, osebnein intimne fotografije. Žrtev pošiljalastne fotografije, storilec pa predvsemfotografije, ki jih najde na internetu.Pomembno je, da se otroci,prav tako kot njihovi starši, zavedajo,da lahko postanejo neposredneali posredne žrtve spolne zlorabe,ne da bi se tega zavedali,« je še poudarilsogovornik. Prikazovanje, izdelava,posest in posredovanje pornografskegagradiva je sicer kaznivoje razložil Robert Roudi, vendar je visti sapi dodal, da nikakor ne prepovedujmorabe interneta, saj bi s temdosegli ravno tisto, česar si ne želite.Prvi korak je vsekakor pogovor odobrih in slabih straneh deskanja posvetovnem spletu. »Preživljajte časz otrokom na internetu. Naj vas kajnauči o svojih najljubših spletnihstraneh, ob tem pa mu razložite oseksualni viktimizaciji in potencialninevarnosti na spletu.« Zelo doberje lahko dogovor, da otrok brez dovoljenjain vedenja nikomur ne smepovedati svojega imena, priimka,naslova, telefonske številke, v katerošolo hodi ali kje delajo starši. Rešitevje tudi, da je računalnik, ki gaotrok uporablja, zaščiten s filtrom,ki blokira neprimerne vsebine, ali paje računalnik v sobi, v katero imajovstop vsi družinski člani. »Nikomurne sme pošiljati svojih fotografij, neda bi prej o tem povedal vam. Naj senikoli ne dogovori za srečanje z nekom,ki ga je spoznal po internetu,ne da bi vam o tem povedal oziromadobil vaše dovoljenje. Če že dovolitesrečanje, pa naj bo to na varnemin javnem kraju pod pogojem, da gananj spremljate vi ali druga oseba,ki ji zaupate,« je še opozoril kriminalističniinšpektor.Andrej BedekLjutomerska županja OlgaKarba pravi, da propadajočastara šola pri Mali Nedeljiza občino ni odprta zadeva,čeprav je kupec objekt odlokalne skupnosti kupil predšestimi leti za simbolni evro inz zavezujočim namenom, daga uredi v turistične namene.Vera Markoja je nova članicanadzornega sveta v NaftiLendava. V štiričlanskem svetubo zastopala zaposlene, sajje dosedanjemu predstavnikuJožetu Kopinji mandatpotekel 2. februarja letos.

www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.siGornji Črnci, vas v dolini potoka Črneciz naših krajev24. februarja 2011 | Vestnik | 15na kratkoVeč kot osemsto let star kraj,kjer ljudje radi ostajajoPri oskrbi s pitno vodo delijo usodo z drugimi prebivalci Goričkega – V vasi sta dve kapelici,ena je stara več kot sto let in stoji v romskem naselju – Travniki okrog vasi so bili nekoč polni narcisGornji Črnci so vas v dolini potoka Črnec,stisnjeni v kot med regionalno cestoCankova–Kuzma in odsekom protiGerlincem. Čeprav je kraj na Goričkem,se komaj tam teren začne dvigati in pojavljajose prve »gorice«, po katerih jeta pokrajina tudi dobila ime. Z okrog40 hišnimi številkami je ena manjših,vendar ena najstarejših vasi v cankovskiobčini.Stara vasPrekmurski zgodovinar Ivan Zelko vsvoji knjigi Zgodovina Prekmurja piše,da se je naselje na tem mestu omenjalože leta 1208, in sicer z imenom Konradfalva.Ime vasi se je skozi zgodovinovečkrat spreminjalo, podobnodanašnjemu, ki ga je dobilo po potokuČrnec, ki teče skozi središče vasi, pa seprvič omenja leta 1499.Sogovorniki Alojz Hari, cankovski občinskisvetnik, Karel Jauk, vaški predsednik,in Branko Stražišar, gasilski predsednik,so povedali, da vas nikoli ni bilaštevilčna. Največ prebivalcev je imelav šestdesetih letih prejšnjega stoletja(okrog 190), nato pa je število upadlo.Velikega izseljevanja po besedah sogovornikovnikoli ni bilo, manjše številoprebivalcev, danes jih je okrog 170, pagre pripisati manjšemu število rojstev.Eden izmed razlogov, zakaj so ljudjeostajali v vasi, je po mnenju Jauka tudibližina Avstrije, kamor si še danes nekaterivaščani hodijo služit kruh. Prav takovelja omeniti bližino regionalne cestein ugodno lego kmetijskih površin.Kot smo že omenili, se komaj tu začnejoprvi hribi, zato obdelovanje polj nitako težavno kot drugod na Goričkem.Kljub temu je danes v vasi le še nekajkmetij, ki se ukvarjajo s to dejavnostjo,nihče pa ne živi zgolj od kmetovanja.Zato pa je v vasi kar nekaj obrtnikov, kise ukvarjajo s tesarstvom, zidarstvom,montažo ogrevalnih naprav in gostinstvom.Posebej velja omeniti izdelovalcaharmonik Simona Benka, ki se s todejavnostjo ukvarja šele nekaj let, nanjegove diatonične harmonike pa žeigrajo na več koncih Slovenije.Čakajoči na vodovodVas pri oskrbi s pitno vodo deli usodoz goričkimi vasmi. Kot pravi Hari, imajogospodinjstva lastna zajetja, v vodije veliko železa, in ko je suša, vode ponekodtudi zmanjka. Gradnja vodovodaje bila načrtovana za letos. Ker državanima denarja, Občina Cankova pa samatega ne zmore, so gradnjo prestavili. Šenekaj časa bodo morali čakati tudi naširokopasovno telekomunikacijskoomrežje in kanalizacijo.Vaščani pa so odločni, da bodo letosobnovili že skoraj štirideset let star gasilskidom. Gasilsko društvo, trenutnoedino dejavno društvo v vasi, je biloustanovljeno leta 1974. Leto za tem sozačeli graditi gasilski dom, denar zanjpa so zbrali s krajevnim samoprispevkomin nabiralno akcijo. Člani društvaredno sodelujejo na različnih gasilskihtekmovanjih v občini in okolici ter tudina tujem. Prav tako člani društva skupajz vaščani organizirajo različne družabneprireditve.RomiK vasi se prištevata tudi dva romskazaselka, kjer prebiva okrog 30 Romov.Eden od zaselkov je skoraj v središčuvasi, kar je pri nas redkost, saj so Romiponavadi potisnjeni na obrobje vasi. ZOb cesti protiGerlincem nimogoče zgrešitiobore, v katerije par nojev. Kotpravi Erik Benko,sta z leti postalahišna ljubljenčka.Zraven je šeobora z jeleni(damjaki).SogovornikiAlojz Hari, KarelJauk in BrankoStražišar predgasilskim domomv Gornjih ČrncihRomi dobro sodelujejo, nekateri pa sovključeni tudi v gasilsko društvo, pravRomi pa so pred leti ustanovili prvo nogometnodruštvo v vasi. V Gornjih Črncihsta dve kapelici, ena je stara celo večkot sto let in stoji ravno v romskem naselju.Ob biserni poroki Vilme in VincencaBaranje leta 1989 so jo romskiV vasi so nanekaterihspominskih inverskih znamenjihše stari zapisi.Eden izmed takihje citat iz Svetegapisma v stariprekmurščini nakrižu na vaškempokopališču.Fotografije Ciril Kosednarverniki obnovili, od takrat pa imajo prinjej vsako leto maja »proščenje«, na kateremse zberejo vsi vaščani. Druga kapelicastoji na zemljišču družine Ficko,ob regionalni cesti Cankova–Kuzma, inje tako zelo opazno versko znamenje.To kapelico je dal zgraditi Mihael Jaukleta 1922 v zahvalo za srečno vrnitev izruske vojske. Tudi ta je bila pred leti obnovljena,saj se je vanjo zaletel avtomobilin jo porušil. Pri tej kapelici je vsakoleto blagoslovitev velikonočnih jedi.Črnček, narcise, vidre in nojiPotok Črnec, po domače Črnček, izvirav bližnjih Gerlincih. Kot pravijo domačini,je bilo v potoku vedno velikovode, zadnja leta pa je že večkrat presahnil.To je verjetno tudi eden izmedrazlogov, da na mokrotnih travnikihokrog vasi raste vse manj narcis. PravGornji Črnci in sosednji Korovci so namrečznani po številnih rastiščih narcisin cvet narcise je kot simbol tudi vgrbu Občine Cankova. To je eden redkihpotokov, katerega struga je skoraj vceloti naravna (neregulirana), zato naobrežjih živijo tudi vidre, ki so na Goričkemredke.Redki pa so na Goričkem tudi afriškinoji. Te smo opazili v obori na Benkovikmetiji, ki je tudi ena večjih in starejšihkmetij v vasi. Kot pravi lastnik ErikBenko, je kupil par nojev čisto po naključju,zato ju ne gojijo zaradi mesa,čeprav je to zelo cenjeno. Uporabljajopa nojeva jajca, ki so zelo dobra za domačerezance. Veliko povpraševanje pojajcih je tudi ob veliki noči, saj je več kotkilogram težko jajce lepa velikonočna»remenka«.Ciril KosednarGornja RadgonaUpravni odbor Društva upokojencevGornja Radgona je na svoji seji konecminulega tedna ugotovil, da je bilodruštvo lani zelo dejavno. Tako so semed drugim spomnili 60-letnice obstojadruštva in ob tem razvili društveniprapor. V lanskem letu je društvo gospodariloz nekaj več kot 20.000 evri.Tudi letos računajo, da bodo imeli navoljo toliko sredstev. V mesecu marcuse bodo zvrstili zbori članov društva vvseh šestih pododborih. V društvo jevčlanjenih 1.552 članov, lani se jih jena novo vključilo 83, med vsemi pa stadve tretjini žensk. F. K.LucovaRedko kdaj dve vaščanki, in to v vasiz le okrog 30 hišnimi številkami, hkratipraznujeta abrahama. To se je preddnevi zgodilo v Lucovi, majhni vasicina Goričkem. Petdeseti rojstni dansta praznovali Marjana Lesic in MarjetaEöri. Marjana je zaposlena v Feldbachuv Avstriji. Kljub temu si najdečas, da skupaj z možem Francem pomagaočetu in materi na kmetiji. Marjetapa že 34 let dela kot šivilja v tovarnioblačil Mura. Tudi ona skupaj zmožem Zoltijem na domačiji, kjer živitaše hčerki in vnukinja, obdeluje nekajzemlje. E. Š.BeltinciPred dnevi so pripravili beltinski gasilci130. občni zbor društva. Med pomembnejšiminalogami, ki so jih gasilciizpeljali lansko leto, velja omenitiustanovitev ekipe gasilskih veteranov,sodelovanje na državnem mladinskemgasilskem tekmovanju v Lipovcih tersodelovanje pri reševanju in pomoči obpoplavah v Brezovici pri Ljubljani. Naoperativnem področju so na različnihintervencijah sodelovali kar petnajstkrat,od tega sedemkrat ob požarih.Kupili so kar precej gasilske opreme inprepleskali gasilski stolp. Letos jih čakanajveč dela ob praznovanju 130-letnicedelovanja društva, ki bo avgusta ob praznikuObčine Beltinci. J. Ž.SerdicaPrekmurski rod Royal Rangersov,to je skavtsko društvo, ki deluje podokriljem Binkoštne cerkve, že drugoleto prireja redna dvotedenska srečanja.Minulo soboto so pripravili letošnjetretje srečanje. Ta so v čebeljemgradiču v Serdici, kjer se vsakič zbereokrog trideset otrok skupaj z mentorjiiz različnih krajev Pomurja in različnihveroizpovedi. Na srečanjih se učijotaborniških veščin, svetopisemskihvrednot, prav tako pa se pogovarjajoo programih, ki jih nato izvajajo poleti.C. K.OrehovciNa občnem zboru PGD Orehovci sočlani društva pred dnevi ugotovili, dadruštvo že dolgo ni bilo tako dejavnokot lansko leto. Z lastnimi sredstvi tersredstvi iz evropskih skladov in ObčineGornja Radgona so obnovili ostrešjedoma, kar jih je stalo 40 tisoč evrov, terzgradili še prizidek doma, za kar je biloporabljenih skoraj 16 tisoč evrov. Letossi želijo zamenjati okna in dvoje vratter urediti pročelje doma. Posebno pozornostpa bodo namenili pripravamna praznovanje 130-letnice društva, kibo prihodnje leto. F. K.Murska SobotaPomursko društvo za krepitev socialnegadela je pripravilo skupaj z ZavodomLU akcijo zbiranja igrač, ki bopotekala do sredine marca. Igrače inšolske pripomočke bodo zbirali oburadnih urah v Pokrajinski in študijskiknjižnici Murska Sobota. Zbranepredmete bodo dobili otroci iz azilnegadoma v Ljubljani, otroci iz kriznegacentra Palčica na Grosupljem ter otrociiz nekaterih drugih zavodov in šol vSloveniji in tujini. C. K.

16 | Vestnik | 24. februarja 2011 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.siZ gumpiči se učimo tujih jezikovRobčekKo smo prehlajeni, nam teče iz nosu ali jokamo, nujno potrebujemo robčke. Nekočso bili robčki iz blaga, ki so jih oprali in znova uporabljali. Drugačni so bili zaženske in moške, otroške motive so imeli robčki za otroke, nekateri robčki pa sose uporabljali za posebne priložnosti. Danes bolj ali manj vsi uporabljajo papirnaterobčke, ki so za enkratno uporabo. Lahko imajo vzorce, kakšen vonj in soobičajno pakirani po deset kosov. So obvezna sestavina večine torbic in žepov.Z robcem lahko tudi mahamo v pozdrav. Najbolj pa se znajo razjeziti mame, kokakšen v žepu skrit papirnati robček skupaj s hlačami operejo v pralnem stroju.S tem poskusom gumpiči dokažejo, kako lahko robček razpade na prafaktorje.Angleški jezik: handkerchief (hendkrčif)Nemški jezik: das Taschentuch(das tašentuh)Madžarski jezik: zsebkendő (žebkendö)Španski jezik: panuelo (panjuelo)Italijanski jezik: il fazzolettino(il facoletino)Francoski jezik: le mouchoir (le mušoar)Esperanto: naztuko (naztuko)Prevode besed pripravljajo učitelji tujih jezikov z Ljudske univerze Murska Sobota,za esperanto skrbi Jovan Mirkovič, gumpiče pa ilustrira mag. Marjan Vaupotič.Izgovorjavi lahko prisluhnete na Murskem valu v oddaji Mali radio, kije na sporedu vsak četrtek od 18. do 19. ure.Čudežni sirupNekoč je živela bolna mama, ki je imelatri hčerke.Nekega dne je mama poslala najstarejšohčer, naj ji gre v grad po zdravilnisirup. Na poti je srečala medveda.Medved ji je svetoval, naj čudežnozdravilo poišče v prvem nadstropju.Hči je odšla v grad. Ubogala je medveda.Ko je prišla v grad, ni bilo nikogar.Hitro je smuknila v sobo z zdravili, ačudežnega sirupa ni našla. Po tihem ješla z gradu domov.Nato je mati poslala srednjo hčer.Hči je odšla. Tudi ona je srečala medveda.Dejal ji je, naj gre v tretje nadstropje.Šla je, ampak tudi ona žal ninašla sirupa.Mati je bila že vsa obupana. Poslalaje še najmlajšo hčer. Ta je odšla čistopo drugi poti iskat zdravilo. IzbralaSodoben otrokKomaj sem na svet privekal, me je atiskozi kamero pogledal. Mama od srečeje zajokala in sorodnikom sporočiloposlala. Nato ves čas sem se budil,ker mobilni telefon preveč je zvonil.Končno veseli domov smo se odpeljaliin že me v avtu radio pozdravi. Kerbila so na sporedu poročila, je moralav avtu vladati smrtna tišina.Doma v dnevno sobo so me položiliin me v negotovosti pustili. V sobi velikaškatla je strašila in ves čas samas sabo govorila. Ta škatla televizija jebila, ki me je zabavala. Kasneje mojaje daljšo pot. Hodila je in hodila terbila že vsa utrujena. Sedla je na skaloin zaspala. Mimo je prišel medved invprašal deklico, kam je namenjena.Odgovorila mu je, da gre v grad pozdravilni sirup za svojo mamo. Medvedodpelje deklico h gradu in ji veli:»Po tihem pojdi, da se ljudje v gradune zbudijo. Ko prideš v grad, pojdiv pritličje, zavij skozi prva vratalevo in v omari boš videla zdravilnisirup. Deklica je ubogala medveda inodšla. Nazaj se je vrnila z zdravilnimsirupom.Zunaj jo je videl kraljevič. Hitro jeskočila na medveda in odšla domov.Mati je popila sirup in zdrava vstalaiz postelje.Blažka Hozjan, 4. b, OŠ Franceta PrešernaČrenšovcivaruška je postala in se z mano igrala.V moji sobi se pravljica je predvajala,da je mama lahko pospravljala. Kosem malce zrasel, računalnik je postalmoj prijatelj.Ker premalo za sebe sem storil, sempreveč se zredil. Oblačila so bila pretesnain zadeva je postala resna. Načinživljenja sem spremenil in ga gibanjuposvetil. Na računalnik sevedapozabil nisem, ker je včasih lahko tudikoristen.V verzih so razmišljali učenci 4. in 5. razredaliterarne delavnice OŠ OdranciLetošnja zimaLetošnja zimaje zelo zanimiva,ne trosi snega,kot včasih ga da,namesto tegas toplimi dneviin sladoledom se igra.Otrok, le čakaj,da sneg prileti,ampak kepasladoledase ti lahko pred očmi,ko najmanjpričakuješ, zbistri.Nuša Pučko, 5. b, Osnovna šola Križevcipri LjutomeruMoje sanje in ninica v vrtcuGeneracije z roko v rokiFotografija Terezija ZamudaUčenci innjihove učiteljicepodaljšanegabivanja naDvojezičniosnovni šoliII Lendavaso bi obiskalistanovalce domastarejših občanovv Lendavi.Ponoči prespati v vrtcu brez staršev?Kdo si upa? Otroci iz Vrtca Bistrica sože tako pogumni. Nekega petka popoldanso se, namesto da bi odšli domov inbi vrtec sameval, vrnili v vrtec. V nahrbtnikein torbe so si spravili pižame, brisačke,zobne ščetke in skrili še ninice aliigrače, v rokah pa so držali vzglavnike.Otroke je v vrtcu pričakala tiha glasbain jih popeljala v igralnice. Ampak v vrtecniso prišli le spat, kje pa! Ko so staršiodšli, se je zabava šele začela, rdeča nitdruženja pa je bil ples. Najprej so izžrebalivstopnice za ples in si poiskali svojizžrebani par. V »plesni dvorani« jih ječakalo presenečenje, glasbenika in očetaAleksander Krampač in Štefan Lebar.Po plesu so otroci povečerjali in se zabavaliz didaktičnimi igrami. Sledil je ogledposnetka večera v vrtcu v priložnostnikinodvorani. Nato so se preoblekli v pižame,si umili zobke, pripravili ležišča insmuknili pod odeje. Pravljica Pepelka paje ene prej, druge pozneje zazibala v sanje.Zaspali so malo pozneje kot ponavadi,zjutraj pa so se vsi prebudili dobrevolje. Po njih so prihiteli radovedni starši,ki jih je ves čas čisto čisto malo skrbelo,ali bo njihov otrok zaspal. Otrocipa so dokazali, kaj vse zmorejo sami inkako so samostojni.A. N. R. R.Fotografija Brigita LovenjakUčenci in njihove učiteljice podaljšanegabivanja na Dvojezični osnovnišoli II Lendava so razmišljali in tuhtali,kaj dobrega bi lahko naredili obsvetovnem dnevu bolnikov. Tako sejim je porodila ideja, da bi obiskalistanovalce doma starejših občanov vLendavi. Da ne bi samo klepetali, sopripravili zanimive teme in delavniceo ljubezni.V delavnicah so se oboji lahko preizkusiliv družabnih igrah, petju obglasbeni spremljavi ter izdelovanjusrc. In tako se je prostor napolnil ssmehom, navijanjem in pesmijo. UčiteljicaBrigita Lovenjak je povedala,da je bilo druženje prijetno, vzdušjepa nepozabno tako za otroke kot starejše,da so marsikomu polepšali inpopestrili vsakdan, zato razmišljajo otem, kako bi lahko generacije med sebojvečkrat sodelovale. Vsi skupaj pase zavedajo, kako pomembno je, da segeneracije med seboj dopolnjujejo insi delajo družbo, saj se lahko drug oddrugega marsikaj naučijo.A. N. R. R.Vito Gjerkeš,3. a, OŠTurnišče:Ljubezenje v zrakuTehnologija, ki kisa možganeŽivimo v svetu tehnike, ki ima dobre lastnosti,a te dobre bodo kmalu izpodrinileslabe, saj ljudje postajamo zasvojeniz njo. Predvsem mlajši. Tehnika nasosvaja s svojimi sposobnostmi, ki jihustvarjamo sami, in po drugi strani namonemogočajo, da bi živeli brez nje.Najbolj aktualen je trenutno facebook,kjer ima svoj profil že skoraj vsak.Pravijo, da nas facebook povezuje, a semoramo vprašati, ali je to res in kakonas povezuje. Tako, da obrnemo dve,tri besede o dogajanju današnjega dne,pokomentiramo dve, tri slike prijatelja,dodamo komentar? Nas to res povezuje?Slaba stran vseh internetnih strani,kjer klepetamo, pa je, da se pogovarjamos tistimi, ki jih sploh ne poznamo.Te super osebe pa bi nas morda, če bijih srečali, razočarale.Lepa zunanjost še ne pomeni varnosti.Poleg tega internet, ki je že obsežnejšikot ocean, vsebuje strani, ki kvarijoljudi, jih silijo h kriminalu, tudi vsmrt. Ljudje bi se morali več družiti, živetibrez tehnologije, ki kisa možgane.V družbi bi človeka spoznali, se pogovarjali,urili v iznajdljivosti in spretnosti,naučili še kaj več. Ustvarjali bi si lastnamnenja.Za to je potrebno veliko volje, ki paje ni, saj vsak ve, da bo našel to in onostvar že, če jo vtipka na googlu. Prav je,da nam internet ponudi širši pogled nastvari, da nam pokaže več, a vedno boljpozabljamo, da ni edini, ki nam lahkoto omogoči. Tehnologija napreduje vskrajnost, ki bi jo morali uravnotežiti zrealnim svetom, da bi spet lahko potovalina stara pota ali zdaj začeli živeti vdružbi, ki bi jo spoznali z roko v roki.Klara Filip, OŠ Beltinci

www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.sišport24. februarja 2011 | Vestnik | 1715. Grand Prix Slovenije v rokoborbi grško-rimskega slogaJuretu Kuharjubronasta medaljaMočna svetovna konkurenca za odličja v sedmih kategorijahJure Kuhar (levo)v odločilnem bojuza medaljoFotografija Jure ZaunekerŠportna dvorana OŠ III v Murski Sobotije bila v soboto prizorišče že 15. GrandPrixa Slovenije v rokoborbi grško-rimskegasloga, na katerem je nastopilo 64tekmovalcev iz 12 držav. Po dopoldanskihkvalifikacijah in otvoritveni slovesnosti,na kateri so spregovorili tudipodpredsednik Olimpijskega komitejaSlovenije Branko Žnidarič, predstavniksvetovne rokoborske organizacije NenadLalović, predsednik RD Sobota JožefKranjec in direktor soboške mestneuprave Bojan Petrijan, so potekale odločilneborbe za uvrstitev v sklepni delturnirja. V njem so nastopili številni nosilcisvetovnih, evropskih in olimpijskihmedalj, ki so se borili za najžlahtnejšaodličja v sedmih kategorijah.Občinstvo je še posebno toplo pozdravilodomačega reprezentanta JuretaKuharja, ki je osvojil bronasto medaljov kategoriji do 84 kg. V odločilnem repasažuje po izenačeni borbi premagalHrvata Stjepana Lovrića. Pred tem je vpolfinalu izgubil z ruskim tekmovalcemAzamatom Bikbaevom, ki pa je v finalumoral priznati premoč Armenca ArturaShaninyana.V kvalifikacijah je Kuhar ugnal MadžaraLaszla Balogha. Drugi slovenskipredstavnik Žiga Pepel iz Žalca pa je vkategoriji do 66 kg izpadel že v kvalifikacijah.Od njega je bil boljši Čeh PetrJandi. Dejan Šernek zaradi poškodbe nimogel nastopiti. »Ker sem nastopil v višjikategoriji kot običajno, je tretje mestov tako močni konkurenci lep uspeh. Vvseh treh borbah sem pokazal svoj maksimum.Po zmagi nad Madžarom sempo napeti borbi izgubil z Rusom, ki je bilzelo težek nasprotnik in me je zasluženopremagal. Tudi borba za bronasto medaljoje bila težka, vendar sem bil boljši inzmagal po treh setih. Bilo je super. Zdajse bom pripravljal na Madžarskem, kjerbom imel močne tekmece, zato upam,da bom na bližnjem evropskem prvenstvuv odlični formi,« je po zmagoslavjuizjavil presrečen Jure Kuhar.Prav tako je bil zadovoljen njegovtrener Ivica Kurbus: »Mislim, da je Jureodlično opravil svoje delo, predvsemzato, ker je tekmoval v višji kategoriji inje bil njegov tekmec za medaljo za glavovišji in fizično močan. V prihodnje boJure zopet tekmoval v svoji kategoriji do74 kg.«Dobro razpoložen je bil tudi vodjatekmovanja, sekretar RZS in mednarodnisodnik Stanislav Šernek. »Smo zelozadovoljni, tudi zaradi bronaste medaljenašega tekmovalca Jureta Kuharja. Nastopiliso številni vrhunski rokoborci, kispadajo prav v svetovni vrh, zato je bilturnir na visoki kakovostni ravni. Bilapa je to tudi odlična preizkušnja predevropskim prvenstvom. Želimo si, dabo naslednji turnir leta 2012 še uspešnejšiin kakovostnejši, hkrati pa, dabi naši tekmovalci izpolnili pričakovanjaobčinstva.« Ker gre za predolimpijskoleto, je bil Grand Prix Slovenije pravgotovo dobra priprava na evropsko prvenstvo,ki bo od 29. marca do 4. aprilav Dortmundu.Še rezultati – ekipno: 1. Armenija 34točk, 2. Rusija 33, 3. ZDA 23. Slovenija jes 16 točkami zasedla peto mesto. Po kategorijah– do 55 kg: 1. Roman Amoyan(Armenija), 2. Lee Jung-Beik (Južna Koreja),3. Jan Hocko (Češka) in BekkhanMankiev (Rusija); do 60 kg: 1. Ryu Han-Su (Južna Koreja), 2. Benjamin Sokman(Hrvaška), 3. Vlad Tsaryuk (Izrael) in RustamKhuchbarov (Rusija); do 66 kg: 1.Adam Kurak (Rusija), 2. Viktor Nemeš(Srbija), 3. Petr Janda (Češka) in VahanJuharyan (Armenija); do 74 kg: 1. KongNae-Koo (Južna Koreja), 2. Petr Novak(Češka), 3. Steven Forrest (ZDA) in ArsenJulfalakyan (Armenija); do 84 kg: 1.Artur Shahinanyan (Armenija), 2. AzamatBikbaev (Rusija), 3. Jure Kuhar (Slovenija)in Petr Balo (Češka); do 96 kg: 1.Nikita Melnikov (Rusija), 2. Justin Ruiz(ZDA), 3. Robbie Smith (ZDA) in RolandBin (Hrvaška); do 120 kg: 1. Anton Đok(Hrvaška), 2. Brandon Rupp (ZDA), 3.Miloš Spasić (Srbija) in Oldrich Kučera(Češka).Milan JeršeSmučanje – veleslalomNajboljši nadržavno prvenstvoMnožično tekmovanje na Pohorju ob pomoči SKBranik MariborPrvenstvo OŠ Pomurja v VSLRezultati – deklice: 1. Larisa Čerpnjak(OŠ Grad) 0:44,07, 2. Urša Žohar (OŠKuzma) 0: 45,25, 3. Ana Čopi (OŠ II MS)0:46,14. Ml. deklice: 1. Larisa Kočar (OŠGrad) 0:48,71, 2. Špela Marzidovšek (OŠ IMS) 0:49,64, 3. Anja Zadravec (OŠ Grad)0:51,16. St. deklice: 1. Larisa Čerpnjak (OŠGrad) 0:44,07, 2. Urša Žohar (OŠ Kuzma)0:45,25, 3. Ana Čopi (OŠ II MS) 0:46,14.Dečki: 1. David Gjergjek (OŠ Grad)0:44,64, 2. Žiga Novak (OŠ III MS) 0:44.73,3. Tadej Janič (OŠ Sv. Jurij) 0:44,84. Ml.dečki: 1. David Gjergjek 0:44,64, 2. RokPotočnik (oba OŠ Grad) 0:45,24, 3. SamoRecek (OŠ Kuzma) 0:45,47. St. dečki: 1.Žiga Novak (OŠ III MS) 0:44,73, 2. TadejJanič (OŠ Sv. Jurij) 0:44,84, 3. Luka Kuhar(OŠ Kuzma) 0:46,03. Ekipno: 1. OŠGrad 349,76, 2. OŠ III MS 300,75, 3. OŠKuzma 296,79, 4. OŠ I MS 254,72, 5. OŠII MS 240,61, 6. OŠ Sv. Jurij 96,55, 7. OŠVeržej 54,74.Dijakinje: 1. Urška Juteršnik (GimnazijaMS) 0:41,69, 2. Lara Baler 0:46,56, 3.Anja Horvat (obe Gimnazija Ljutomer)0:49,40. Ml. dijakinje: 1. Urška Juteršnik0:41,69, 2. Teja Rupnik 0:43,13, 3. SandraRupnik (vse Gimnazija MS) 0:44,36.St. dijakinje: 1. Lara Baler 0:46,56, 2.Anja Horvat (obe Gimnazija Ljutomer)0:49,40.Dijaki: 1. Luka Veren (Gimnazija MS)0:40,88, 2. Tadej Bogdan (Gimnazija Ljutomer)0:42,11, 3. Rok Babič (GimnazijaMS) 0:43,09. Ml. dijaki: 1. Denis Vrbanec(Gimnazija MS) 0:43,12, 2. Luka Madon(Gimnazija Ljutomer) 0:45,36. St. dijaki:1. Luka Veren (Gimnazija MS) 0:40,88,2. Tadej Bogdan (Gimnazija Ljutomer)0:42,11, 3. Rok Babič (Gimnazija MS)0:43,09. Ekipno: 1. Gimnazija MS 267,00,2. Gimnazija Ljutomer 169,00.Milan JeršeDeveti pomurski smučarski tečajLetošnjo zimo so otroci iz Pomurja že deveto leto zapored v okviru pomurskegasmučarskega tečaja vijugali na mariborskem Pohorju. Petdnevni smučarski tečajna Arehu sta organizirali osnovni šoli Sv. Jurij in Kuzma v sodelovanju s StankomHolsedlom, vodjem tečaja, in SK Branik Maribor. Pridružilo se jim je veliko otroktudi iz drugih delov Pomurja. Tokrat je bilo 145 tečajnikov, ki so v 15 skupinahspoznavali sneg, delali prve zavoje, si nabirali novo znanje in nadgrajevali ženaučeno. Kljub slabemu vremenu in tremi so bili na tekmi vsi tečajniki odlični. Obkoncu so vsi prejeli priznanja in pokale. Prvenstvo Pomurja v veleslalomu pa bo vsoboto, 5. marca, na avstrijskem smučišču na Weinebenu. Organizacijski odborSK Prekmurje sprejema prijave v trgovini Ga-Jo v Lendavski ulici 31 v MurskiSoboti ali na e-mail: stanko.holsedl@gmail.com. A. H.Fotografija Andreja Holsedlteden v številkahNamizni tenis3. državni kadetski turnir, Zalog (119 igralcev),finale: Tom Šfiligoj (Olimpija) – PatrikSukič (Kema Puconci) 3 : 0. Tretji je bil SobočanMario Kolbl, med osmerico pa IztokDolamič. (M. U.)Občinsko prvenstvo, Ljutomer, članice: LauraPerčič; člani: Aleš Ploj (oba Cven). Finaleveteranov: Bojan Jagodič (Ključarovci) –Darko Krznar (Cven) 3 : 0. (N. Š.)16. krog rekreativne lige Puconci: Jelenovhram – Spin M. Nedelja 6 : 4, Čobi bar Beltinci– Kema veterani 3 : 7, Kema mladi –Sobota veterani 0 : 10, Sebeborci – Polana 3: 7, Animus Markišavci – Alf M. Sobota 3 : 7.Vrstni red: Sobota veterani 30, Kema veterani27, Jelenov hram 22. (M. J.)AtletikaDvoransko prvenstvo Hrvaške za veterane,Zagreb: 1. Zdravko Mauko (ŠD Radenci) vdaljino in 2. na 60 m z ovirami. (M. J.)StrelstvoRegijsko prvenstvo SV-regije, Turnišče (146tekmovalcev), puška – člani: Robi Markoja(Turnišče) 593, Dušan Ziško (Tišina) 591;članice: Saša Marija Ratnik (Tišina) 391,Maja Prejac (Ljutomer) 376; mladinci: MitjaČerni (Gančani) 591, Žiga Prajndl (Radgona)579, David Feuš (Ljutomer) 566; ekipno:Gančani. Mladinke: Bianka Vogrinčič(Črenšovci) 390, Špela Mihalič 387, NinaPertoci (obe Tišina) 381; ekipno: Tišina. Kadeti:Tadej Žalik (Turnišče) 375, Tilen Štraus(Pomurka) 372, Primož Seršen (Turnišče)371; ekipno: Turnišče. Kadetinje: MelanieHabjanič (Ormož) 386, 3. Kaja Raščan (Pomurka)382; ekipno: Tišina. Pionirji: MarkoZavec 178, Tim Špilak (oba Turnišče) 173,Žan Irgolič (Radgona) 172; ekipno: Turnišče.Pionirke: Pomurka; ml. pionirji: Črenšovci;Rok Tomažič (Ormož) 170, Jan Nagy 158,Luka Sobočan (oba Črenšovci) 154. Ml. pionirke:Črenšovci; Katja Kavaš 165, Nika Horvat148, Maja Makovec (vse Črenšovci) 134.Cicibani: Črenšovci; Robi Gal (Ormož) 155,3. Maj Holc (Radgona) 146.Člani ekipno: Bakovci 1061, Gederovci 1059,Radgona 1048; Goran Maučec (Bakovci)366, Janko Kuzma (Radgona) 359, MilanKreft (Gederovci) 357. Pištola: Miklavž 1687,Turnišče 1596; Boštjan Simonič (Miklavž),Štefan Balaško (Turnišče), oba po 566. Mladinci:Gregor Zver (Turnišče) 554, Erik Somi496, Leon Nyakaš (oba Dobrovnik) 448.8. krog regijske lige: Bakovci – Domajinci1061 : 1041, Gederovci – Cankova 1081 : 1041,Ljutomer – Andrejci 967 : 1087, Dobrovnik– Veterani MS 1049 : 1045. Vrstni red: Gederovciin Andrejci po 21, Domajinci 18; BrankoCar 2838, Denis Benko 2796, Janez Pergar(vsi Domajinci) 2762. (M. J.)Pikado5. turnir za sestavo slovenske reprezentance,Party Max M. Sobota (47 tekmovalcev):1. Sašo Vutek (Friends team Sv. Jurij), 2. AndrejGorjak (Top Gun Grlava), 3. Jože Vavtar(Ena zvezda Hoče), 4. Leon Mertuk (TopGun); ženske: 1. Viktorija Klaneček, 2. RosandaJelen, 3. Nataša Krajnc (vse Ena zvezda);dvojice: 1. Andrej Gorjak-Tomaž Žnidar(Poljčane), 2. Jože Vavtar-Janko Turnšek, 3.Mitja Habjan-Dijak Bajič (vsi Ena zvezda).Skupno: 1. Andrej Gorjak 229,5, 2. Jože Vavtar225, 3. Mitja Habjan 180,5, 4. Leon Mertukin Sašo Vutek, oba po 157; ženske: 1. ViktorijaKlaneček 164,5, 2. Jasna Bezjak (Divjemačke) 84, 3. Nataša Krajnc, 4. Iris Furjan(Divje mačke) 72,5.TenisDvoransko DP, Otočec, polfinale: TomislavTernar (Branik MB) – Saša Bende (ŽTK MB)6 : 2, 6 : 4; finale: Ternar – Marko Sabolčki(TK Krško) 7 : 5, 6 : 2. Dvojice, finale: Ternar-Martin Rmus (oba Branik) – Klemen Kovačič-DomenKorelc (Domžale, Kamnik) 6 : 1,6 : 1. (T. G.)KarateMednarodni turnir, Velenje (280 tekmovalcev),kadeti: 1. Veno Jaša Grujić (G. Radgona);kadetinje, do 54 kg: 1. Silvija Rajnar vkatah in 2. v borbah, 3. Nina Kovač; ml. deklice,nad 35 kg: 3. Kaja Casar; st. deklice,do 45 kg: 1. Melisa Novak, 3. Fiona Zečiri(vse M. Sobota), nad 50 kg: 3. Eva Klemenčič;ml. dečki, do 35 kg: 1. Sani Skotnik (obaRadenci), 3. Vid Veren Hochstetter (M. Sobota),do 40 kg: 3. Matevž Jurinec (Radenci);kadetinje, borbe, nad 54 kg: 3. Nina Kovač(M. Sobota) in Staša Kralj; veterani: 2. BorisMauko (oba G. Radgona). (M. J.)Šotokan karateMednarodni turnir, Ruše (224 tekmovalceviz petih držav), ml. dečki: 2. Boris Horvat,3. Sandi Benko, 4. Sani Horvat; st. deklice:2. Špela Kisilak; ženske: 2. Polonca Hüll (vsiTromejnik Kuzma); veterani: 4. Darjan Rošker;veteranke: 1. Jelka Rošker Trajbar (obaCankova). Kumite, ženske, nad 60 kg: 1. PoloncaHüll; moški, nad 75 kg: 2. Marko Bunderla(oba Tromejnik Kuzma). (M. J.)Rokomet18. krog poljske lige: Wisla – Piotrkowiavin33 : 24 (Boštjan Kavaš 4). Kavaš (69 nastopov,108 zadetkov) je med kandidati za kvalifikacijskotekmo EP proti Poljski v Ljubljani.(T. G.)Kegljanje14. krog 1. A-lige (m): Radenska – Triglav3 : 5 (3452 : 3454; Steržaj 613, Marinič 610,Kovačič 591). Vodi Konstruktor (26), 6. Radenska(12). 14. krog 1. B-lige (ž): Radenska– Triglav 3,5 : 4,5 (3119 : 3182). 14. krog 2. ligevzhod (ž): Ceršak – Nafta 5 : 3 (3033 : 2965).14. krog 3. lige vzhod (m): Prepolje – Nafta5 : 3 (3156 : 3123), Litija – Radenska II 5 : 3(3269 : 3261). (M. J.)Košarka16. krog 2. SKL vzhod: Terme Olimia – RadenskaCreativ 84 : 68. Prvi poraz Sobočanov,ki vodijo z 31 točkami pred TermamiOlimia in Bistrico po 29. 6. krog 1. B SKL,mladinke: Pomurje – Odeja 41 : 67 (NatalijaRebrica 11, Alja Samec 10). Zaostali tekmipomurske lige: SBK G. Radgona – Paloma71 : 77, Lindau Lendava – PŠK Ljutomer I 0: 20 b. b. (M. J.)

18 | Vestnik | 24. februarja 2011 športwww.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.siEP mešanih ekip v badmintonuUtroša in Slovenijabrez četrtfinalaDva kroga za naslov odbojkarskega prvakaNemočni proti prvakomPričakovan poraz proti udeležencu evropske lige prvakov ACH Volley BledPo porazu z Irsko konec upanja za višjo uvrstitevNa ekipnem prvenstvu Evrope v badmintonu,ki je potekalo v Amsterdamu na Nizozemskem,je slovenska reprezentancaizgubila tudi drugi dvoboj z enakim izidom1 : 4. Po porazu z Anglijo jo je enakausoda doletela v srečanju z Irsko in se jev zadnjem srečanju skupine borila protiAvstriji za tretje mesto v skupini. V tekmiza prvo mesto je bila s 4 : 1 boljša Anglija,ki se je kot zmagovalka skupine uvrstilav nadaljnje tekmovanje.V reprezentanci Slovenije je nastopiltudi Iztok Utroša, član BK Mladost Lendava.V dvoboju z Anglijo je izgubil z Ousephomz 0 : 2 (12 : 21, 15 : 21), v dvojici zUrbanom Turkom pa z navezo Adcock-Ellis z 0 : 2 (12 : 21, 16 : 21). Prav tako jeklonil proti Ircu Evansu z 1 : 2 (14 : 21, 21: 19, 14 : 21) in v dvojicah z Ircema Magre-Stephenson z 0 : 2 (21 : 23, 18 : 21). Tudi vtekmi z Avstrijci (0 : 5) je bil Iztok Utrošaneuspešen. Izgubil je namreč posamičendvoboj z Lahnsteinerjem z 0 : 2(15 : 21, 16 : 21), kakor tudi srečanje dvojicv navezi s Tino Kodrič proti avstrijskikombinaciji Zirnwald-Baldauf z 0 : 2 (13 :21, 15 : 21). S tem je Slovenija zasedla četrtomesto v skupini III in izpadla iz nadaljnjegatekmovanja.F. B., M. J.Strelski dvoboj Hrvaška–SlovenijaRobert Markoja prvi s puškoPri mladincih je slavil Mitja Černi iz GančanNa tradicionalnem že 37. srečanju reprezentancHrvaške in Slovenije v streljanjuz zračnim orožjem v vseh kategorijah,ki je potekalo v Zagrebu, je zmagalaHrvaška z rezultatom 7 : 1. Izid bi bil lahkobistveno ugodnejši za slovensko reprezentanco,saj so slovenski mladinci vstreljanju z zračno puško zaostali za hrvaškimimladinci samo za en krog, mladinciz zračno pištolo pa za dva kroga.Edino slovensko zmago so dosegli članis puško, ki so zadeli 1773 krogov, Hrvatipa 1752. Najboljši posameznik je bil RobiMarkoja (SD Štefana Kovača Turnišče) s593 krogi. Hkrati sta imela naša tekmovalcaŽeljko Moičevič in Grega Potočnikše izbirno tekmo za nastop na evropskemprvenstvu. Uspešnejši je bil Moičevič, ki botako poleg Rajmonda Debevca in RobertaMarkoje nastopil v članski puškarski ekipina EP, ki se začne 1. marca. Od Pomurcevse je izkazal tudi mladinec Mitja Černi (SDGančani), ki je bil s 588 krogi najboljši v tejkonkurenci, hkrati pa je izpolnil kriterij zanastop na evropskem prvenstvu z zračnimorožjem v Brescii v Italiji. Nastopila je šečlanica Saša Marija Ratnik (SD KolomanaFlisarja Tišina), ki je zadela 389 krogov, karje zadostovalo za šesto mesto.M. J.Dvorana Srednje gostinske šole Radovljica,100 gledalcev, sodnika: Globačnik(Topolšica) in Perčič (Kamnik).ACH Volley Bled: Flajs 4, Lewis, Šket 19,Kamnik, Vinčič 4, Kovačević 6, Fabjan,Rašić 6, Jakopin 4, Vidič 6.Panvita Galex: Ajlec, Zupanc 4, Pavlović,Mijalković 3, Kerec, Žitnik, Marič, Horvat9, Flisar 5, Novak, Tot 6, Hrastovec.Za razred boljši domačini so prišli dogladke zmage. Gostitelji so že v prvemnizu visoko povedli z 8 : 3 in 18 : 10. Druginiz je bil izenačen le do 3 : 3, nato paso sledile minute Blejcev, ki so povedli z12 : 3. Le devet točk, ki so jih v tem nizudosegli Sobočani, priča o veliki premočidomačih igralcev. Šele v tretjem nizu sose gostje otresli treme ter popravili igrov obrambi in napadu. Plod take igre jebilo njihovo vodstvo z 8 : 6. Po odmorupa so pobudo znova prevzeli domačini,ki so povedli s 16 : 10 in kmalu končaliniz, s čimer je gostiteljem ostala maksimalnazmaga s 3 : 0 (15, 10, 19). Preostalaizida: Calcit Volleyball – UKO Kropa 3 :0, Salonit Anhovo – Marchiol Vodi 1 : 3.Padel je tudi SalonitIztok Žitnik,Milan Mijalkovićin Andrej Totuspešni v blokuŠportna dvorana OŠ I v Murski Sobotije bila v soboto prizorišče zanimive odbojkarsketekme, v kateri sta se pomerilaPanvita Galex in Salonit Anhovo. Tekmecasta se v tej sezoni med seboj že srečala.To je bilo v četrtfinalu pokalnega tekmovanja,ko so po pravi drami napredovaliodbojkarji Salonita, ki nastopajo tudi vsrednjeevropski ligi. Tokrat pa so Sobočaninadvse ugodno presenetili in velikegatekmeca povsem nadigrali. Rezultat jebil kar 3 : 0 (19, 22, 25) v njihovo korist.Športna dvorana OŠ I, M. Sobota, 400gledalcev, sodnika: Plešnik (Mežica) inMerhar (MB).Panvita Galex: Ajlec, Zupanc 11, Pavlović,Mijalković 12, Kerec, Žitnik 3, Topovšek,Marič, Horvat 15, Flisar 8, Novak,Tot 13, Hrastovec.Salonit Anhovo: Kovacs 9, J. Kovačič,Bektašević, A. Kovačič 9, Paliska 3, Andel5, Savičić 1, Krivec 2, Orel 2, Mijatović,Šabec 10, Paravan.Sobočani so tokrat prišli do presenetljivogladke zmage proti favoriziranimgostom iz Kanala. Z bojevito igro inodličnim začetnim udarcem so že v prvemnizu nadigrali igralce Salonita, ki sodosegli le 19 točk. Bolj izenačeno je bilov drugem nizu (8 : 4 in 15 : 16), toda razigranidomačini so dobili tudi ta niz. Povodstvu z 8 : 5 v tretjem nizu so gostjepovedli že z 18 : 13 in 24 : 22, a gostiteljise niso predali. Najprej so izenačili na24 : 24, po točki Tomaža Horvata pa jeniz sklenil Žiga Zupanc in veselje ob pomembnizmagi se je lahko začelo.Preostala izida: UKO Kropa – MarchiolVodi 3 : 1, Calcit Volleyball – ACH Volley0 : 3. Pari 5. kroga: Panvita Galex – MarchiolVodi (sobota ob 19. uri, OŠ III MS),ACH Volley – UKO Kropa, Salonit Anhovo– Calcit Volleyball.Zmaga Sobočankpri Benediktu16. krog 2. DOL (ž): Kostak-Elmont –Kema Puconci 0 : 3 (-27, -21, -23), Benedikt– DŠR M. Sobota 1 : 3 (-21, 19, -25,-22). Vodi Kema Puconci (47), 7. DŠR M.Sobota (23). 15. krog 3. DOL vzhod (m):Beltinci Panvita Galex – Mislinja 3 : 0 (13,23, 19).Milan JeršeACH Volley 5 5 0 15 : 0 21Calcit 4 2 2 8 : 7 13Panvita G. 4 2 2 8 : 8 10Salonit 5 1 4 4 : 13 9Kropa 4 1 1 7 : 9 5Marchiol 4 2 2 5 : 10 5EP v dvoranskem hokejuTriglav za točko prekratekNa tridnevnem evropskem prvenstvuChallenge I v Lousadi na Portugalskemso hokejisti Triglava Predanovci, slovenskipodprvaki, s pomlajeno ekipo zasedli sedmomesto. S tem jim je zmanjkala le točkaza obstanek v skupini I, tako da bodo leta2012 nastopili v skupini Challenge II.Rezultati: Triglav – Whitchurch (Wales)4 : 5 (S. Černel 3, G. Fujs), Triglav –Racing (Belgija) 0 : 7, Zelina (Hrvaška)– Triglav 10 : 1 (G. Fujs). Tekmi za 5. do8. mesto: Triglav – Pembroke (Irska) 4: 3 (G. Fujs, U. Vereš, T. Panker, N. Berke),Triglav – Epitök (Madžarska) 4 : 4 (T.Panker, N. Berke, S. Černel, E. Balažic).Končni vrstni red: 1. Racing, 2. Lousada,3. Zelina, 7. Triglav, 8. Pembroke.T. G.Okrogla miza o usodi rokometaRK Pomurje ne bo zamrlFotografija Jure ZaunekerFinale DP v futsalu za ženskePomurke ubranile lanske nasloveSlavile so tudi pri članicah – Mariborčanke so bile nemočneRK Pomurje, ki ga vodi predsednik SimonKocet, je pripravil okroglo mizona temo, kako z rokometom v MurskiSoboti v prihodnje. Večina razpravljavcevje bila prepričana, da je treba začetina novo ob večji podpori rokometašev,nekdanjih igralcev in funkcionarjev.Sodelovali so tudi predstavniki Zavodaza kulturo, turizem in šport ter športnezveze. Zaradi kadrovskih težav članskaekipa ne bo tekmovala v končnici2. slovenske lige za uvrstitev od 9. do 13.mesta. Dogovorjeno je, da se bo v dvehtednih znova sestal upravni odbor inokrepil vodstvo kluba.T. G.Na Ptuju je potekal sklepni del državnegaprvenstva v futsalu. Pomurke so bilezelo uspešne, saj so osvojile kar tri odštirih državnih naslovov, le v U-17 so bileboljše Mariborčanke. V finalu U-12 je popodaljšku ekipa Pomurja Beltinci z 2 : 1premagala Dornavo. Proslavila se je vratarkaPomurk Sara Nemet, ki je ubranilavse tri strele z bele točke. Najboljši strelkista bili Špela Kolbl in Kaja Horvat.V konkurenci 14-letnih deklet je v polfinaluVelika Polana z 2 : 6 izgubila z RudarjemŠkale, v drugem srečanju pa soPomurke s 3 : 1 odpravile Velesovo. V finaluso Pomurke s 5 : 2 premagale RudarŠkale. V polfinalu U-17 so Pomurke z 2 : 0ugnale Velesovo, v finalu pa so jih s 4 : 1premagale Mariborčanke. Članska ekipaPomurja Beltinci pa je svoj pohod na vrhzačela s polfinalno zmago 2 : 1 proti neugodnemuRudarju Škale. To pa ni uspelofavoriziranim igralkam Krke, ki so z 2 : 3izgubile z Mariborom. Finalni nastop sopomurske igralke opravile s čisto desetko,saj so dobesedno pregazile Mariborčanke.Bilo je kar 9 : 2.M. J.TenisZmaga odšla v KranjČlanice ŽNKPomurje BeltinciNa teniških igriščih v Radencih je od petkado nedelje potekalo mednarodno odprtoprvenstvo Slovenije za dekleta do 14let. Prijavilo se je 45 igralk iz 11 slovenskihklubov, ki so se najprej pomerile vkvalifikacijah, nato pa najboljših 32 naglavnem turnirju. Na njem je kot povabljenaigralka sodelovala tudi domačinkaIva Gabor iz Kroga, članica TK Jakopinaiz Murske Sobote. Ta je v 1. kolu glavnegaturnirja s 6 : 2 in 6 : 2 premagala UrškoDomanjko (ŽTK Maribor), kar je lepuspeh, saj se je prvič uvrstila v 2. kolo.Tam pa je žal morala priznati premočAniki Makarovič (Maja LJ), ki je zmagala s6 : 3 in 6 : 2. V četrtfinale so se uvrstile šeHana Mraz (Triglav Kranj), Žana Lapajne(Idrija), Nika Kozar (TOPTE), Silvija Peroša(Koper), Sara Sirše (LTC), Moni Potrč(Branik MB) in Saša Klaneček (ŽTK Maribor).V finalu je slavila Hana Mraz (TKTriglav Kranj), ki je s 6 : 1 in 6 : 2 premagalaSaro Sirše (LTC Ljubljana).M. J.Fotografija iz klubskega arhiva

www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.siDobri stari derbi: Mura 05 – NaftašportRemi večnih tekmecev24. februarja 2011 | Vestnik | 19Dvoranski nogometPrvaka Nafta veterani in 100+Gneči na vrhu lendavske in križevske ligeMoštvi nastopili v novih dresih – Enkratno vzdušje na tribunahDomači vratarLuk je uspešnoposredoval predlendavskimnapadalcemVinkom.Zadnji, 9. krog zimske lige MNZ Lendava:Odigrali svoje Lendava – PP Lendava6 : 5, Nafta veterani – Lakoš 6 : 8, DrvarnicaKobilje – Hotiza 3 : 10, Team BelucciLenti – Torcida Lakoš 4 : 1, Dangrad Čentiba– ZEUS 007 Lendava 4 : 1. Končnivrstni red: 1. Nafta veterani, 2. Team BelucciLenti, oboji po 21 točk, 3. DangradČentiba 18, 4. Lakoš, 5. Odigrali svojeLendava, oboji po 17, 6. Hotiza 15, 7. DrvarnicaKobilje 9, 8. Torcida Lakoš 6, 9.ZEUS Lendava 5, 10. PP Lendava 3. Najboljšistrelec: Damir Čurin (Hotiza), 24zadetkov; najboljši igralec: Laszlo Gaal(Nafta veterani); najboljši vratar: TomislavLebar (Dangrad Čentiba).Zadnji, 9. krog zimske občinske ligeKriževci: MK Novak Bučečovci – PizzerijaMBM 0 : 5, Living Room – PekarnaRožman SNV 3 : 8, Rock'n'roll – Medicinskiprevozi Nedeljko 3 : 3, ŠD Berkovci– Montaža Vrbnjak SNV 3 : 4, MRDCoctail bar – Top Finedika 2 : 7, LO-KO– Mladi 3 : 2, MRD – 100+ 0 : 4, Kalinovjak– Bar Baza veterani 4 : 12. Končni vrstnired, 1. liga: 1. 100+ 19, 2. Top Finedika17, 3. Pizzerija MBM 16, 4. Rock'n'roll12, 5. MRD, 6. MRD Coctail bar, oba po8, 7. Bar Milena, 8. MK Novak Bučečovci,9. Medicinski prevozi Nedeljko, vsipo 7. 2. liga: 1. Cafe del Mar Vučja vas, 2.ŠD Berkovci, 3. Pekarna Rožman SNV,vsi po 18, 4. Montaža Vrbnjak SNV, 5.Bar Baza veterani, oboji po 16, 6. LivingRoom Iljaševci 12, 7. ŠD LO-KO 6, 8. Mladi3, 9. Kalinovjak 0. Najboljša strelca:Žajdela (Top Finedika), 19 zadetkov, v1. ligi, in Cvetko (Bar Baza veterani), 17zadetkov, v drugi ligi.Milan JeršeFotografija Jure ZaunekerMestni stadion Fazanerija v Murski Soboti,1.500 gledalcev, sodnik: Andrej Tratnjek(MS).Mura 05: Luk, Kous, Filipović, Ošlaj, E.Janža, Horvat, Kouter, Bohar, Sprečo, J.Janža, Lotrič. Igrali so še: Drakovič, Kek,Bencak, Gruškovnjak in Slavič.Nafta: Jozić, Korošec, Caban, Lazić, Matjašec,Lesjak, Vaš, Tomažič - Šeruga,Ibraimi, Prašnikar, Vinko. Igrali so še:Balažic, Maruško, Jovanović in Idrizi.Po dobrih dveh letih smo bili znovapriča prijateljski tekmi med moštvoma,ki sta že dolgo rivala. Lendavčanom, kiso v primerjavi z jesenskim delom prvenstva,ko so pristali na visokem četrtemmestu, nastopili v precej spremenjenipostavi, je bila to zadnja tekmapred začetkom prvenstva v 1. slovenskiligi. Med uglednimi gosti sta bilatudi selektorja mladih slovenskih reprezentancBorut Jarc in Miloš Kostič.Pred začetkom srečanja je imel eno izmedpomembnih vlog zmagovalec šovaBig Brother Jože Činč, ki je izvedel začetniudarec, k enkratnemu vzdušju pa staprispevali tudi navijaški skupini BlackGringos in Gorgone.Pred 1.500 gledalci so na spolzkemigrišču tekmo bolje začeli črno-beli.Ti so imeli že v 7. minuti izjemno priložnostza vodstvo. Po podaji Spreča seje pred vrati Nafte znašel povsem samJernej Janža, vendar je v odločilnem trenutkuzgrešil žogo. Nato je igra v glavnempotekala med obema kazenskimaprostoroma. Gostje so imeli najlepšopriložnost za zadetek v 35. minuti, ko jepo predložku z desne strani Prašnikarz glavo poslal žogo v levi kot vratarjaLuka, ki je s parado preprečil najhujše.V zadnji minuti prvega polčasa se je popredložku iz kota pri žogi znašel Ošlaj,vendar jo je poslal čez prazna vrata.Prvo resnejšo priložnost v drugempolčasu so imeli igralci Nafte. V 60. minutise je za strel s kakih 25 metrov odločilVaš, žoga pa je oplazila levo vratnico.Omenimo, da je bilo v 78. minutisrečanje za pet minut prekinjeno, ker soBlack Gringosi na igrišče zmetali trakove.»Muraši« bi lahko zadeli v polno v88. minuti. Po predložku Gruškovnjakaz desne strani Lotrič ni uspel premagatigostujočega vratarja Jozića. Minuto kasnejeje domači vratar Drakovič storilnapako, žoga je prišla do Pavla, ki pa joje poslal čez vrata. In naposled še priložnostNafte v zadnji minuti, ko je Jovanovićže preigral domačega rezervnegavratarja Drakoviča, žogo pa je z golovečrte uspel odbiti Kous.Milan JeršeNogometne aktualnostiOdvetnik Aleksander Čeferinnovi predsednik NZSŠtirje podpredsedniki NZS: Stanko Glažar, FrancKopatin, Stane Oražem in Radenko MijatovićOdvetnik Aleksander Čeferin je pričakovanopostal novi predsednik Nogometnezveze Slovenije. Na volilni skupščinije prejel 24 od 29 možnih glasov podpore.Čeferin je tako na položaju nasledilIvana Simiča, ki je 17. novembra laniodstopil, potem ko so se pojavila trenjamed njim in reprezentanti. Čeferin naBrdu pri Kranju ni imel protikandidata,saj je Tugomir Frajman kandidaturoumaknil že prej. Grosupeljčan je po RudijuZavrlu (1991–2009) in Ivanu Simiču(2009-2010) tretji predsednik. Za štiripodpredsednike so bili izvoljeni: StankoGlažar, Franc Kopatin, Stane Oražem inRadenko Mijatović.Andrej Lotrič (Mura 05) je igral v reprezentanciSlovenije do 17 let, ki je natekmi v Kopru proti Angliji dosegla neodločenizid 0 : 0.Prijateljske tekme: Nafta – Veržej 7 : 1(3 : 0; Ibraimi 2, Jovanović, Olujić, Balažic,Vaš, Tomažič-Šeruga), Čarda – Rakičan 3: 2 (Vrečič 2, Cipot; Frčko, Botjak), Grad –Tišina 8 : 0 (Prettner 2, Fujs 2, Krpič, Šiško,Sukič, Pucko), Bogojina – Tromejnik 1 : 3(Godvajs; Mihelič, Lepoša, Čontala), Hotiza– Kobilje 3 : 0 (Cigan 2, Tibaut), Odranci– Plitvice Gojanac 0 : 2, Turnišče – OlimpijaDolga vas 2 : 0 (Koren 2), Polana – Kapca0 : 0, Mura 05 mladinci – Čarda 3 : 5(Atanasov 3, Horvat, U. Pavel), Nedelica –Črenšovci 1 : 2 (Nežič; Kustec 2), Zalalovo –Dobrovnik 2 : 0, Nagykutas – ŽNK PomurjeBeltinci 2 : 4 (Vrabel 2, Zelko, Škaper).M. J., F. H. M., F. B., T. G.Začenja se prvoligaški nogometni plesNafta v boj z najmlajšo ekipoLendavčani bodo najprej igrali doma s Primorjem iz AjdovščineV soboto se bo z 20. krogom nadaljevaldrugi del prvenstva v 1. SNL. Pariso: Nafta – Primorje (ob 15. uri), Rudar– Maribor, Domžale – Luka Koper, HitGorica – Olimpija in Triglav – CM Celje.Po prvem delu vodi Maribor s 45 točkami,Nafta (25) pa je četrta.Kaj bo Lendavčanom, ki so nedavnodobili tudi novega predsednika ŠtefanaŠömna, prinesla pomlad, lahko le ugibamo,vsekakor pa bodo Robovi varovanciv drugem delu sezone največja ugankana slovenski prvoligaški sceni. Potem koso doživljali nedvomno najbolj »vročo«zimo v zgodovini najstarejšega slovenskegakluba, povezano s velikimi finančnimitežavami, so te naposled, vsaj začasno,rešili. Prihodnost kluba je še naprejnegotova, saj se je s kakršno koli pomočjoodrekel sodelovanju dosedanji glavnipokrovitelj, skupina Nafta, ki tudi poslujez negativno bilanco.Ravno neizplačane zaostale obveznostiso botrovale temu, da je NK Naftaostal brez veliko igralcev, ki so v prvemdelu sezone lendavskega prvoligašapripeljali na visoko četrto mesto. Takoje odšlo kar deset nogometašev, mednjimi lepo število nosilcev igre. To so:Jože Benko, Rok Buzeti, Tomaž Murko(Aluminij), Konstantin Vassiljev (LukaKoper), Jernej Repina, Aleš Čeh (LabodDrava), Peter Gerenčer, Miha Kokol (LabodDrava), Erdžan Bečiri (Vienna) inLeon Horvat (Mura 05).Kljub vsem težavam je prvemu možuna lendavski klopi Damirju Robu, ki brezplačnoopravlja tudi funkcijo športnegadirektorja, uspelo pripeljati nekaj zanimivihigralcev. Z mlajšimi silami – povprečjeekipe je manj kot 23 let – so verjetnopridobili pri drugih pomembnihprvinah, kot so kolektivni duh, volja inambicioznost. »Če tekmeci za nami napovedujejoboj za Evropo, ne vem, zakajbi se mi bojevali za obstanek. Nismo seodpovedali še višji uvrstitvi. V seštevkugremo v bitke z najmlajšo in najcenejšoekipo doslej. Igro in postavitev bom prilagodiligralcem, ki jih imam na voljo. Odvseh bom zahteval enako kot od sebe, damoramo doseči še več in še boljše. Zmagovalnemiselnosti se igralci morajo oprijetiin se zavedati, da ni vse v denarju,« jeodločen lendavski strateg Damir Rob.Dejstvo je, da bo kombinacija izkušenostiin mladosti v spomladanskem delusezone lahko prinesla marsikaj. AgimIbraimi je nedvomno najbolj odmevnaokrepitev lendavske ekipe, svojevrstendelež pa lahko dodajo še drugi novinci.Luka Prašnikar, ki se je pri Olimpiji znašelna stranskem tiru, je na pripravljalnihsrečanjih že dokazal, da je odličnaokrepitev. Svoje sposobnosti bodo skušalidokazati še David Tomažič - Šeruga,Sait Idrizi, Dejan Komljenović, NemanjaJozić, Rade Jovanović, Miha Korošec, NikolaOlujić in izkušen Igor Lazič.Milan JeršeZimsko državno prvenstvo v plavanjuKaja Leopold dvakratnapodprvakinjaNov uspeh mlade tekmovalke PK Zdravilišče RadenciKaja Leopold (druga z leve) v družbi soboških plavalkFotografija Jože ŠkrilecVESTNIK lahko kupite tudi na večinipošt v Pomurju, bencinskih servisihter skoraj v vseh trgovinah in trafikah.www.pomurje.siPonedeljek, 28. februarja: Smučanje zolimpijsko kartico na Rogli. 50-odstotnipopust pri nakupu dnevnih vozovnic. Dodatneinformacije: Luka Kermelj, 051 376 290 aliwww.luka.kermelj@olympic.si.Več informacij o prireditvah in vadbina www.migajznami.si, kjer lahko tudivpišete svojo prireditev ali vadbo.Plavalke soboškega PK Zdravilišče Radenciso se udeležile zimskega državnegaprvenstva v plavanju za dekleta v25-metrskem bazenu. Na tekmovanjuv Ljubljani so spet ugodno presenetilez nekaj odličnimi uvrstitvami. Dvakratnapodprvakinja pri dekletih je postalaKaja Leopold, in sicer v disciplinah 50m kravl s časom 30.86 in na 50 m delfin(32.90). Poleg tega je bila na 50 m prsnošesta, na 200 m mešano pa sedma. KarinKisilak je dosegla najboljša rezultata vprsnem plavanju. Na 50-metrski progi jezasedla v malem finalu 12. mesto, na 200m pa je bila 16. V mali finale se je uvrstilatudi Megy Tinev, ki je bila na 200 mprosto 14., na 400 prosto pa 17.M. J.

20 | Vestnik | 24. februarja 2011 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.sioglasi@vestnik.sitel.: 02 538 17 20motorna vozilaOPEL VECTRO KARAVAN, letnik 2000,prodam. Tel.: 031 251 633. m018955živaliNESNICE, rjave, grahaste, črne, prednesnostjo. Vzreja nesnic Tibaot, Babinci49, tel.: 582 14 01. m018967NESNICE, MLADE, začetek nesnosti,cepljene, rjave, sive, črne. Naročite:Nemčavci, tel.: 528 11 90, Petanjci, tel.:546 15 05, Beznovci, tel.: 549 10 25, Grad,tel.: 553 11 48. m018796NESNICE, rjave, grahaste, črne in belosive, stare 13 tednov, prodam za 3,70evra. Dostava na dom. Tel.: 792 35 71.m019004MLADIČE NEMŠKIH OVČARJEV ugodnoprodam. Tel.: 031 595 527. m019020SVINJO, 180 kg, krmljeno z domačoSanitetni prevozi v vse zdravstvene ustanove po SlovenijiZ vami pri reševanju problema prevoza!Rešilna, nenujni reševalni prevozi, d. o. o., Tišina 1informacije - naročila: GSM: 041 674 467 – Janko Vrbančičhrano, prodam. Tel.: 545 11 67. m019021posestiGOZD, 65 arov, v k. o. Prosenjakovci,prodam. Tel.: 523 11 29. m01896020 AROV MEŠANEGA GOZDA za posek vSelu prodam za 500 evrov. Tel.: 031 232275. m018991ODKUPUJEM ALI VZAMEM V NAJEMkmetijska zemljišča na območju Pomurja.Cena za odkup je 4.000 do 7.000 EUR/1ha. Tel.: 051 360 871. m019003ENOSOBNO STANOVANJE v M. Soboti, zmožnostjo odkupa, oddamo. Tel.: 031 741036. m019008VINOGRAD V LENDAVSKIH GORICAHoddam v brezplačni najem. Tel.: 031 868410. m019014DVOSOBNO STANOVANJE V LENDAVI,Tomšičeva ulica 10, površina 58,5 m 2 , zgaražo, obnovljeno 2010, vpisano v ZK,prodam. Tel.: 031 213 915. m019023STANOVANJE V BAKOVCIH damo vnajem. Tel.: 041 334 581. m019027V neposredni okolici Ljubljaneoddamo dve garsonjeri v velikosti 32m 2 , komfortno opremljeni z lastnimvhodom, kopalnico, kuhinjo, parkirnimmestom. Vozi mestni avtobus št. 6 B.Hiša je novogradnja. Stanovanje bi oddalimlajšemu paru ali študentkama. Vseljivotakoj, plačilo sprotno. Pokličite po tel.:030 293 644. m19007kmetijska mehanizacijaROTOBRANO in nakladalnik za lesV Andrejcih prodamo hišoobnovljeno leta 2007,veliko 230 m 2 , cena 85.000,00 €.Livprofi ugodno prodam. Tel.: 031 825 147.m018957TRAKTORSKI VILIČAR, višina dvigaod 3 do 6 m, prodam. Tel.: 041 812 237.m019001KMETJE, POZOR! KUPIMO TRAKTORJEIN VSO DRUGO KMETIJSKOMEHANIZACIJO. Plačilo takoj. Tel.: 031416 412. m019006KUPIM TRAKTOR IMT ali URSUS. Tel.:041 206 013. m018911KUPIM KMETIJSKE PRIKLJUČKE INTRAKTORJE. Plačilo takoj. Tel.: 041 679937. m018548KUPIM TRAKTOR URSUS. Tel.: 051 639777. m018742KUPIM TRAKTOR URSUS, ZETOR ali IMT.Tel.: 070 521 564. m018900TRAKTOR IMT 560 s priključki prodam.Tel.: 031 542 680 ali 540 14 11. m018953KUPIM TRAKTOR, sadilnik krompirja,obračalnik, plug in drugo kmetijskomehanizacijo. Tel.: 041 520 191. m019015ENOOSNI PRIKLOP ZA ZETOR 62 45prodam. Tel.: 553 10 52. m018964TRAKTORSKO GUMO Michelin,540/65R38 XM 108, prodam. Tel.: 041 772442. m018977TRAKTORSKO ŠKROPILNICO, 440 l,prodam. Tel.: 041 242 151. m018982IMT 560 in ŠKROPILNICO KŽK Kranj,600 l, z 12 m napravo, prodam. Tel.: 041867 976. m018990SEJALNICO ZA ŽITO IMT in 4 kWelektromotor prodam. Tel.: 041 921 925.m018994DVOBRAZDNI HIDRAVLIČNO-OBRAČALNI PLUG znamke Regent in dvekosi za traktor prodam. Tel.: 031 564 640.m018995TRAKTOR IMT 549, lepo ohranjen,prodam. Tel.: 070 222 668. m019011KUPIM TRAKTOR, mešalnik za gnojevkoin pajka. Tel.: 031 214 991. m019025DVOBRAZDNI OBRAČALNI PLUG,hidravlični, 14-colni, znamke Regent, in10 kW stoječi elektromotor prodam. Tel.:553 13 48. m018976kmetijski pridelkiJABOLKA – idared, breaburn, 40 centov/kg, prodam. Sadjarska kmetija Filo, Selo37, tel.: 031 235 578. m018980Nadaljevanje na 21. straniUgasnila je luč življenja, se prižgala luč spomina,ko ostaja v srcu tiha, skrita bolečina.ZAHVALAV 70. letu starosti nas je nenadoma zapustil dragimož, oče, brat in dedekViljem Meričiz Fokovec 14Nisi odšel,ker ne bi hotel med nami živeti,odšel si, da bi nehal trpeti.A vsaka pot nas h grobu peljein grenka solza pada nanj.V SPOMIN28. februarja bo minilo žalostno leto od takrat, ko nasje zapustil dragi mož, oče, dedek, brat in sorodnikŠtefan Šparašiz Vidonec 63Iskrena hvala vsem, ki z lepo mislijo in s prižgano svečo ob njegovem grobupostojite in večni mir mu zaželite.Njegovi najdražjiZAHVALAOb boleči izgubi našegaUroša Plantaričaiz Murske Sobotese iskreno zahvaljujemo osebju bolnišnice,govornikom, vsem, ki ste ga imeli radi, darovali za dobre namene in gapospremili ob slovesu.Vse do zadnjega si upal,da bolezen s trdno voljo boš ugnal,a pošle so ti močiin zatisnil si oči.Odšel si tja, kjer ni več bolečin,a nate bo ostal drag spomin.Odšel si, a v naših srcih si ostal.Za ljubezen in dobroto hvala ti.ZAHVALAVsi njegoviV 76. letu nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, dedek, brat in stricMartin Režonjaiz Dobrovnika 102Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem inznancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani in ga pospremili nanjegovi zadnji poti. Hvala za vsak stisk roke, za pomoč, izrečeno sožalje intolažbo ter darovano cvetje, sveče, svete maše in v dobre namene.Iskrena hvala tudi obema duhovnikoma za pogrebni obred in darovanosveto mašo, pevcem za odpete žalostinke, osebju Zdravstvenega domaDobrovnik, osebju kirurškega in negovalnega oddelka Splošne bolnišniceMurska Sobota in pogrebništvu Banfi.Hvala vsem, ki se ga spominjate z lepo mislijo in se ustavite ob njegovemgrobu ter mu prižgete svečko spomina.Žalujoči vsi njegovi najdražjiKURILNO OLJE,PREMOGUGODNE CENE IN MOŽNOSTIPLAČILA! Tel.: 57 88 200KURIVO - PREVOZ, Bojan Jakšič, s. p., G. Bistrica 51ODKUP IN ODVOZ RABLJENIH,POŠKODOVANIH, IZRABLJENIHIN ZAPUŠČENIH VOZILTER TRAKTORJEV INKMETIJSKE MEHANIZACIJE.Vi nimate nobenih stroškov!051 650 999vlečna služba • selitve • prevozi do 6 tAMTINI, d. o. o., Polana 19, 9000 M. SobotaZahvaljujemo se vsem,ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti ter darovali svečein druge prispevke.Hvala gospodu duhovniku Balažicu za pogrebni obred, pevkam zaodpete žalostinke in pogrebništvu Banfi.Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali obstrani, nam izrekli sožalje in pomagali.Posebno pa se zahvaljujemo družini Lainšček-Počič in družini Gorčanza vso pomoč.Žalujoči vsi njegovi najdražjiZaspala je mama zlata,zaprla je trudne oči,naj Bog ji odpre rajska vrata,to želimo ji vsi.ZAHVALAV 88. letu nas je zapustila draga mama, babica, prababica in taščaEstera Drvaričroj. Kuronjaiz Otovec 64Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom inprijateljem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nam izrekli sožaljeter darovali sveče in prispevke za vežico.Hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke inpogrebništvu Hozjan.Žalujoči vsi njeni... ko pa rože ovenijo,na oko mi leže mrak,daj, prinesi, mi prinesi,šopek plavi – spominčice.(V. Kreslin)ZAHVALAPo dolgi, težki bolezni nas je v 72. letu starostiza vedno zapustil naš dragiKarel Mačektrgovski poslovodja v pokojuiz Murske SoboteZ bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem,znancem in vsem dobrim ljudem, ki ste ga spoštovali in obiskovali medboleznijo, ter sosedom iz Cvetne in Kocljeve ulice.Posebna zahvala velja družini Flisar iz M. Sobote za nesebično pomočmed njegovo boleznijo, družini Zadravec-Fotivec iz M. Sobote tercelotnemu osebju Doma starejših Rakičan za vso prijaznost in pomoč včasu njegovega tamkajšnjega bivanja.Hvala lepa vsem za darovane vence, sveče in prispevke v humanitarnenamene ter vsem za pisno in ustno izraženo sožalje.Iskrena hvala za čuteč pogrebni obred duhovniku magistru LeonuNovaku, pevcem za odpete žalostinke, vsem, ki ste se prišli poslovit odpokojnega, in tistim, ki ste ga pospremili k večnemu počitku.Hvala tudi osebju Pogrebništva Komunale za vso pomoč v težkih dneh.Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala!Za njim žalujemo: žena Amalija, sin Igor z ženo Tatjano, vnuk Dominikin vnukinja Zala, brat Geza z družino in drugo sorodstvoMurska Sobota, 15. februarja 2011

www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si24. februarja 2011 | Vestnik | 21Kogar imaš rad,nikoli ne umre,le daleč, daleč je ...V SPOMINDanes mineva deset let žalosti od takrat, ko nas je zavedno zapustil dragi mož, oče, dedek, brat in stricŠtefan Lovenjakiz Vidonec 55Iskrena hvala vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njegovem grobu inmu prižgete svečko v spomin.Njegovi najdražjiZAHVALAV 83. letu starosti nas jezapustila mojstrica in tetaMarija Muleciz VeržejaOb boleči izgubi se iskreno zahvaljujemovsem sorodnikom, znancem, sosedom, poslovnim partnerjem inznancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani ter nam izrazilipisno in ustno sožalje, ter vsem, ki so jo v tako velikem številupospremili na njeni zadnji poti.Hvala za darovane vence, cvetje, sveče, za svete maše in darove vdobrodelne namene.Lepa hvala gospodoma župnikoma Štefanu Vinkoviču in Jožetu Krncuza pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku JanezuFerencu za lepe besede slovesa in pogrebništvu Bratuša.Žalujoči njeni najdražjiZAHVALAV 83. letu nas je po dolgi bolezni za vednozapustil naš oče, tast, dedi in pradediŠtefan Preleciz Murskih Črnec 14Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem, sovaščanomin vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izraziliustna in pisna sožalja, za darovano cvetje, sveče, svete maše in drugedobrodelne namene.Hvala osebju doma oskrbovancev v Rakičanu za večletno oskrbo innego med njegovo boleznijo.Hvala g. maestru Marjanu Potočniku za duhovno oskrbo v domu,g. kaplanu Marjanu Pučku za pogrebni obred, pevcem za odpetežalostinke, govornici Mileni za besede zahvale in pogrebništvu Banfi.Vsem Bog plačaj!Žalujoči vsi njegoviBoleče in žalostno leto je naokrog,odkar sta za vedno zapustila naš družinski krog.Zaman, vedno in povsod vaju iščejonaše oči, spoznanje, da vaju več med nami ni,nas vsak dan bolj boli.V SPOMIN25. februarja mineva leto žalosti, odkar ni večmed nami dragega očeta, dedka in tastaVilijemaRoudijaiz Kovačevec 19in prav tako na ta dan mineva leto žalosti,odkar ni več med nami drage mame, babice, sestre in taščeKristineRoudiMinile skupne so poti, ostal nam je samo spominna skupne srečne dni. Hvala vsem, ki v srcu hranitespomin na njiju, se ustavite ob njunem grobu, jimaprinašate cvetje in prižigate sveče v spomin.Vajini najdražjiOdhoda najdražjih ni moč preboleti,v sebi resnici ne da se verjeti.Celo ko resnica ti v dlani leži,jo ves čas zanikaš, ker bridko boli.V SPOMIN25. februarja mineva leto dni žalosti od takrat,ko nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in bratAlojz Martineciz Tomšičeve ul. 16 v RakičanuIskrena hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, položite cvet inprižgete svečo spomina.Tvoji najdražjiEn sončni žarek, en topel danizvabi cvet krasan.En črn oblak, en nočni mrazin strt je cvet krasan.V SPOMIN25. februarja bo minilo eno leto, odkar nas jezapustil naš dragi mož, oče, stari oče, tast in bratGeza KoložvariHvala vsem,ki ste ga ohranili v lepem spominu, postojite ob njegovem grobuin mu prižgete svečo.V SLOVOVsi njegoviV 80. letu je za vedno zaspalaMarija Molinaroiz Ulice Staneta Rozmana 6 v Murski Soboti,nazadnje je stanovala v domu starejših občanovv Gornji RadgoniHvala vsem, ki ste jo spoštovali,nam pa izrekli ob njeni izgubi besede sožalja.Vsi njeniS kamnite plošče črke nemo govorijo,da zate sveče že deset let gorijo.V naša srca si se vpisal,čas ne bo te nikoli izbrisal.Čas nazaj bi zavrteli, da lahko bi te objeli.Zdaj ostale so nam grenke solze,zdaj ostali so spomini,ki ne bodo te vrnili.V SPOMIN27. februarja bo minilo deset let od takrat, ko nas je zapustilŠtefan Žganjariz Moravskih ToplicHvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate sveče.Hčerka Marta in sin Branko z družinamaKogar imaš rad,nikoli ne umre –le daleč, daleč je ...ZAHVALAV 54. letu nas je zapustil naš dragi mož in očeIvan Cotteriz Lendavske ulice 25 av Murski SobotiV teh dneh neizmerne žalosti nas tolaži le spoznanje, da vas je veliko, kičutite z nami našo neizmerno bolečino.Hvala vsem, ki ste nam izrekli besede tolažbe in sožalja, se poslovili odnjega ali mu namenili lepo misel.V naših srcih ostajaš do konca naših dni.Žalujoči – žena Slavica, sin Simon in hčerka KarmenNadaljevanje z 21. straniraznoPRODAMO IN BREZPLAČNODOSTAVIMO kamen, skrilavec, različnihbarv in debelin. Tel.: 041 678 966.m018684BUKOVI BRIKETI in DRVA izSUŠILNICE. Tel.: 051 828 683. Fishner. Znami vam bo zares toplo! m017875HRASTOVO HLODOVINO prodam. Tel.:041 709 920. m018992UMETNO GNOJILO in mulj ali apnenecprodam. Tel.: 041 328 353. m018999storitveLIZING za vozila do vrednosti 30.000EUR s pologom že od 10 % dalje – tudibrez kaskozavarovanja! Vozilo si lahkopoiščete tudi sami. Posredujemo za večlizinških hiš. PANTA RHEI & Co, d. n.o., Industrijska ul. 9, MB, 02 228 30 21.m-reklNEMŠČINO USPEŠNO INSTRUIRAMza vse šole, pripravljam na maturoin prevajam. Prof. Tanja Huber, s. p.,Kardoševa ul. 4, M. Sobota, tel.: 040 741350, 541 14 56. m019000čestitkaZnanje je zaklad, ki venomer spremljasvojega lastnika. Na Fakulteti zazdravstvene vede Univerze v Mariboru je11. februarja magistriral Zoran Kranjec izNuskove. Ob pridobitvi naziva magisterzdravstvene nege mu iskreno čestitamoin želimo še veliko uspehov na poklicnipoti. Prav tako mu čestitamo in želimovse najboljše za 30 let – Karmen, mamaMarija, ata Marjan in sestra Tanja.m019012KOMUNALAJavno podjetje, d. o. o., Kopališka ul. 2Murska Sobota, N. C. 521 37 00DE POGREBNIŠTVO,Panonska ulica 3,Murska SobotaPOGREBNE STORITVE UREDITEVSE NA ENEM MESTUPO ZELO UGODNIH CENAH!24-URNA DEŽURNA SLUŽBA:GSM: 041 631 443POGREBNE STORITVE,OPREMA, VZDRŽEVANJEPOKOPALIŠČ IN ZELENICALEKSANDRA VUČKIČ BANFI s. p.,Veščica 17, 9000 M. SobotaV TEŽKIH TRENUTKIHVAM SVETUJEMO INPOSKRBIMO ZA CELOTNOORGANIZACIJO INIZVEDBO POGREBABrezplačni prevozi do 40 km.Plačilo na več obrokov brez obresti.24 UR NA DAN:02 534 80 60, 041 681 515KOMPLETNEPOGREBNESTORITVEUREJANJEPOKOPALIŠČIN ZELENICBrezplačni prevozi opreme na dom,brezplačni prevozi do 40 km, plačilona več obrokov brez obrestiVladimir Hozjan, s. p., Šulinci 87 a,tel.: 02 55 69 046, GSM: 041 712 586Cvetličarstvo in pogrebništvoMarija Ferenčak, s. p.,Trnje 58, 9232 ČrenšovciTelefon: (02) 570 15 60 ali031 615 535, 031 653 699- izdelava vencev in aranžmajev– dostava zastonj- pogrebne storitve in oprema- urejanje zelenic in pokopališč- prodaja vseh vrst rastlinin cvetja- konkurenčne cene

22 | Vestnik | 24. februarja 2011 družabnawww.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.siNismo muha enodnevnicaFarma Podgrad nima več nobenega razloga, da redi enako število prašičev kot prej. V poročilu Uradu zavarstvo narave, ki je osnova za določitev okoljevarstvene takse, so sicer sporočili število nekaj čez devettisoč, o čemer pa mnogi močno dvomijo. Dejstvo je, da farma že pet let zavlačuje z razselitvijo, čepravčistilna naprava ne deluje, v zadnjih letih pa je bilo menda zgrajenih skoraj dvakrat več zasebnih hlevovin pitališč, kot je potrebno, a ne le pitališč, tudi rejskih in genskih središč, s čimer naj bi se po prvotnihdogovorih ukvarjala le farma Podgrad po razselitvi prašičev. Škoda le, da so veliki načrtovalci razvojaprašičereje v obmurski krajini rejcem pozabili povedati, da bodo v prihodnje prav si »taksirani« … Vestnik,22. februarja 1996.Komentar tedna na Pomurje.siUporabnik Pompista o pomurski avtocesti: »Dragi Pomuci nihče nevpraša,kakšno pravno osnovo ima DARS obračunati cesnino po njej!«Rdeča nittokratnega tednaje – zmaga.Zmago ima vsvojih genihnovinarski kolegaTomo Köleš,ki je po našihinformacijah(preverjenih,seveda) stopil nanovo pot v svojemživljenju. Mendase je zaljubil. Vnogomet. In toameriški. Kölinjo,kot ga ljubkovalnože kličejo vnogometnihkrogih, pravi, daje bila ljubezenna prvi pogled.In da je jajčastaveliko lepša odokrogle. Žogaseveda. Želimomu – velikozmag.Fotografija Jure ZaunekerKar dvaolimpijskazmagovalca stabila v teh dnehna pomurskihtleh. MomirPetković, zlatrokoborec takratše Jugoslavijez olimpijskihiger leta 1976v Montrealu (sesmeje v brk), inVlado Lisjak, pravtako zlat še izčasa Jugoslavijein prav takorokoborec, a onna olimpijskihigrah leta 1984v Los Angelesu(smejoč se, brezbrk). Oba zdajbdita nad novimirokoborskimiupi, eden vAmeriki, drugi naHrvaškem.Da je Jože Činčzmagovalec,čivkajo že vrabci.Zato svojozmagovalnoenergijo rad širitudi na druge.Da bi se je malonalezel tudiMiro Topič innjegova vrsta, sije verjetno mislilČinč, ko ga jestisnil … Tudi mimislimo, da tone bi bilo odveč.Mogoče pabodo k zmagamprispevali tudinovi dresi.Fotografija Jure ZaunekerBliža se, bliža nori pustni čas! Če se boste maskirali (seveda, da se boste!),ne pozabite »namalati« tudi nohtkov. Tako zamaskirani boste res čistonerazpoznavni.Bliža pa se še nekaj … pomlad! Ta mraz, s katerim zdaj zima zamahuje z repom,so njeni zadnji migljaji. Kajti zunaj že vse brsti …Fotografija Erik Kavaš Fotografija Akademija Studio LepotaDa se sPröpelerjemdaleč pride?Menda da, vsedo zmage. Fanta,ki na odrih in poradiu navdušujetamlado in staro,se očitno učitaleteti tudi –lastnoročno.Videti pa je, da botreba malo boljmahati s krili, takpetelinski pristopbo premalo …Fotografija Jure ZaunekerFotografija Nataša Juhnov

www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.sinapovednik24. februarja 2011 | Vestnik | 23glasbenelestvice naradiu murski valLESTVICA OBMURSKE ZABAVNEGLASBE DOMAČA PLOŠČA1. Nekoč se boš vrnil – Blue planet2. Lepe pesmi znamo špilat – Langa3. Po jezeru – Bataljon4. Nindri indri – Stekli psi5. To pesem pokaži svoji mami –KontrabantPREDLOGAVonj tvojih las – HebiZakaj nisi – Halgato bandLESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBEGLASBA NAŠEGA SRCA1. Lepa deklica – Zdomarji2. Ljubezen in pesem – Spev3. Med iskrenimi ljudmi – Šestica4. Kdo je kolovrat – Kolovrat5. Očetov ključ – Slovenski zvokiPREDLOGANocoj bom spet sama – AnsambelBraneta KlavžarjaKadar srečam te – Igor in ZlatizvokiLESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE7 VELIČASTNIH1. To je moj dan – Kataya2. Pridejo časi – Neisha3. Punca – Jan Plestenjak4. Horizont – Flirrt5. Poj mi pesem – Vlado KreslinPREDLOGADnevu se slabo piše – Samo BudnaMalishka – SiddhartaNAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADBNA MURSKEM VALU NSTSNMV1. GIVE A LITTLE MORE – Maroon 52. COLDER – Reamonn3. GOOD LIFE – One Republic4. PYRO – Kings Of Leon5. SOME KIND OF NOTHINGNESS –Manic Street PreachersPREDLOGAHIGHER – Taio Cruz + Kylie MinogueF**KIN' PERFECT – PinkMajico Murskega vala dobi:Branko Gomboc iz Mačkovec 30.Nagrada čaka v naročniški službiPodjetja za informiranje.Kupon št. 8Glasujem za skladboDomača plošča:Glasba našega srca:7 Veličastnih:NSTSNMV:Ime in priimek, naslov:Izpolnjen kupon pošljite do torka, 1. marca2011, na naslov: Murski val, Ulica arhitektaNovaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbenelestvice.Petek, 25. februarja11.15 Zamurjenci: vse, kar nas v življenjujezi, Duško in prijatelji obrnejo tako,da se nasmejimo20.00 Zimzelenčki, oddaja z večno zelenimimelodijami in Natašo ŠpindlerSobota, 26. februarja10.30 Potepajte se z nami: prireditve vkrajih ob Muri zbira in jih poveže vpaket Bojan Rajk20.00 Propöler, Primož in Miran sta se našemilav ekipo borovega gostüvanjav BodoncihNedelja, 27. februarja10.30 Nedeljska kuhinja: Jožica Škerlak,policistka, Pomurka leta 2010, voditeljBojan Rajk18.00 Na narodni farmi: Navihanke!20.00 Urškin nedeljski večer, dobra glasba,kramljanje s poslušalci, presenetitese! In še: Javljanja s slovenskega izborapesmi za Evrovizijo (Simona)Ponedeljek, 28. februarja11.15 Oaj, kak san zlufto: Šavel in dva Giderjaspet o nogometu in drugihšportih14.15 Za zdravje: asistentka magistra TatjanaKrajnc Nikolič, dejavniki tveganjaza pomursko zdravje18.00 MV-dur: Ema, kdo nas zastopa naEvroviziji? Simona ŠpindlerTorek, 1. marca13.15 1. oseba ednine: kot vedno ob torkihNataša Brulc Šiftar20.00 Jukeboks, oddaja z žetončki, seznamomglasbe in poslušalciSreda, 2. marca10.15 Župan v studiu: Anton Kampuš, GornjaRadgona20.00 Mursko-morski val: kviz po domačipokrajini s Simono in strokovnjakomFerijem KuzmičemČetrtek, 3. marca13.15 Prva oseba ednine, tokrat se dnevnegakomentarja loteva Petra Kranjec20.00 Dan, ki se konča z Gezo, je na Murskemvalu četrtek!napovednik prireditevOtvoritevLENDAVAV petek, 25. februarja, ob 18. uri bo v avlikulturnega doma otvoritev fotografskerazstave Ladislava Šimona Projekt 365 inpredstavitev podjetja Digifoto.KoncertSREDNJA BISTRICAV nedeljo, 27. februarja, ob 16. uri bo všportni dvorani osnovne šole dobrodelnikoncert za obnovo otroškega igrišča. Nastopilibodo otroci iz Vrtca Bistrica, AnsambelMarki, Vlado Kreslin, Moški vokalnikvintet Aeternum, skupina Ethnotripin drugi.MURSKA SOBOTAV soboto, 26. februarja, ob 22.30 bo v Mikkovemklubskem prostoru koncert mesecaskupin Free moral agents (USA) in Subtitle(USA). Glasbena popestritev večeraAmeriška skupina Free moral agentsRocco & Jeremy. Organizatorja sta MIKKMurska Sobota in God Bless This Mess.GledališčeŠALAMENCIV soboto, 26. februarja, ob 19. uri bo vdvorani vaško-gasilskega doma komedijaDejmo na morje Dramske skupine Veselipajdaši iz Šalamenec. Predstava je zagledališki abonma, organizator pa Zvezakulturnih in turističnih društev ObčinePuconci.GERLINCIV soboto, 26. februarja, ob 19.30 bo v vaško-gasilskemdomu veseloigra režiserjain scenarista Andreja Lainščka Lajoš nakaravle – Življenje na karavli v Čepincihleta 1987, ki jo bodo uprizorili člani KUD-aBudinci. Organizator je Dramska sekcijaPovratniki, ki deluje v okviru PGD Gerlinci.LENDAVAV četrtek, 24. februarja, ob 19. uri bo vgledališki in koncertni dvorani komedijaMGL J. B. P. Moliere: Skopuh. Predstava jeza slovenski abonma.V torek, 1. marca, ob 8. uri bo v gledališkiin koncertni dvorani območno srečanjeotroških in mladinskih gledaliških skupinHura za gledališče, ki ga organizira lendavskaobmočna izpostava Javnega skladaRS za kulturne dejavnosti.DogodekMURSKA SOBOTAV okviru medgeneracijskih delavnic HišeSadeži družbe (Ul. Štefana Kovača 20) bov četrtek, 24. februarja, ob 16. uri šiviljskadelavnica – šivanje kuhinjske rokavice (M.Gomboc, V. Debelak). V ponedeljek, 28. februarja,ob 10. uri bo delavnica tradicionalnihobrti – izdelki iz šibja (K. Gomoc)GABERJEV petek, 25. februarja, ob 19. uri bo v LivingHarmony Centru Zvočna gong kopelz mojstroma gonga Tatjano Hudak Štefanin Franjem Štefanom.LENDAVAV petek, 25. februarja, ob 14. uri bo v CentruBanffy konferenca Narodnostne šolena Madžarskem, Slovaškem in v Sloveniji– Aktualna vprašanja prekmurskega dvojezičnegašolstva in šolskih knjižnic. Ob18. uri bo predstavitev študije dr. Judit Zagorec- Csuka Svet prekmurskih madžarskihknjig. Konferenca se bo nadaljevala vsoboto, 26. februarja, ob 9. uri. Organizatorjasta Društvo prekmurskih madžarskihznanstvenikov in raziskovalcev ter Kulturnodruštvo Muravidek Barati Kör.RAZKRIŽJEV nedeljo, 27. februarja, ob 13.30 se bo začelpred domom kulture letošnji sedmipohod v okviru programa Živimo zdravo.Smer pohoda: Gibina–Štrigova–Razkrižje.Ker bodo prešli mejo s Hrvaško, morajoimeti pohodniki s sabo osebni dokument.RADENCIDo petka, 25. februarja, vsak dan med 11.in 13. uro poteka v Športni dvorani Radenciprogram Počitniške igre z žogo z znanimiin priznanimi športnimi vaditelji znaslovom Juhuhu! Zimske počitnice so tu!Organizator je Zavod za turizem in športRadenci.LiteraturaV kongresni dvorani hotela Radin bopredstavitev pesniške zbirke ŠtefanaTitana Sprehod skozi vrt spominov.RADENCIV petek, 25. februarja, ob 18. uri bo v kongresnidvorani hotela Radin predstavitevnove pesniške zbirke Štefana TitanaSprehod skozi vrt spominov. Zbirko bo vpogovoru z avtorjem predstavil Nino Flisar,urednik založbe Pivec. Večer bosta spetjem popestrili pevski skupini Iskrice inPrekmurec, pesmi pa bodo recitirali članiKUD-a Tišina.RazstavaMURSKA SOBOTAV Galeriji je do 24. marca na ogled razstavaEvropski trienale male plastike 2010 – Deljeneidentitete: objekti na meji med umetnostjoin dizajnom.V razstavišču Pokrajinskega muzeja (II.nadstropje) je na ogled razstava Hirošima,ki jo je pripravil Spominski mirovni muzejiz Hirošime, v Sloveniji pa jo posreduje Železničarskoesperantsko društvo Maribor.V cvetličarni Park je na ogled razstava Enaslika in slikar avtorja Geze Gibičarja.LENDAVAV prostorih galerije na lendavskem graduje na ogled razstava slik, risb, grafik in plakatovvelikega češkega slikarja in grafikaAlfonsa Muche.V gostišču Route 66 je na ogled razstavafotografij Mirana Dominka.KANČEVCIV galeriji Doma duhovnosti Kančevci je dokonca februarja na ogled dobrodelna razstavalikovnih in ročnih del. S prostovoljnimiprispevki lahko postanejo razstavljenipredmeti vaša last, zbran denar pa boporabljen v humanitarne namene.GORNJA RADGONAV avli doma kulture je na ogled razstavaakademske slikarke Martine Bohar.POTRNAV Pavlovi hiši je na ogled razstava Konecspomina – koroške partizanke, koroškipartizani avtorja Ernsta Logarja.KinoStar Max MURSKA SOBOTA(od 24. 2. do 2. 3.)Romantični muzikal Burleska (20.05, v petekin soboto še 22.35)Drama Črni labod (19.40, v sredo 21.15, vpetek in soboto še 22.00)Akcijska pustolovščina Jutri, ko se je začelavojna (18.50, v petek in soboto tudi21.10)Družinska pustolovščina Mali Nikec (16.50)Komična drama Dilema (17.40)Akcijska pustolovščina Čas lova na čarovnice(17.40)Komedija Gremo mi po svoje (četrtek, petek,sobota in nedelja 12.25, 14.35)Najstniška romantična komedija HannaMontana (četrtek, petek, sobota in nedelja12.30, 14.40)Animirani družinski film Zlatolaska (sinhronizirano)– 3D (v četrtek, petek, sobotoin nedeljo ob 12.10 in 14.20)Akcijski Divja vožnja (sinhronizirano) – 3D(v sredo 19.00)GORNJA RADGONAV petek, 25. februarja, ob 18. bo sinhroniziranaanimirana družinska pustolovščinaZlatolaska.Napovedi kulturnih in turističnih prireditevpošiljajte na elektronski naslov: joze.gabor@vestnik.si.Centerza pomočžrtvamkaznivih dejanjM. Sobota, Plese 9, 9000 M. SobotaTel.: (02) 527 19 00Če si žrtev nasilja ali v stiski,pokliči! Pomoč je zaupna inbrezplačna. Na voljo smo 24 urna dan, vse dni v letu!OZARA SLOVENIJA,PISARNA ZA INFORMIRANJEIN SVETOVANJE,MIKLOŠIČEV TRG 3,9240 LJUTOMERKontaktna številkaO70 550 665Ponujamo pomoč in podporo osebams težavami v duševnem zdravju, ljudemv duševni stiski in njihovim svojcem.

24 | Vestnik | 24. februarja 2011 (ne)nazadnjewww.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.siČetrtek:pretežnooblačno-7 | 2Petek:zmernooblačno-8 | 3Sobota:pretežnooblačno-5 | 4Nedelja:oblačno,rahel dež-1 | -4Ponedeljek:pretežnooblačno0 | 6vreme Andrej Velkavrh fotografija tednaVremenska napoved v besediPred nami so zadnji februarski dnevi. Včetrtek in petek bo pretežno jasno. Meglav jutranjih urah je bolj malo verjetna.Bo pa zjutraj kar hladno, a brez snežneodeje kakšnih ekstremov seveda ne bostedoživeli. V soboto bo že bolj oblačno,a še suho vreme. Temperatura bo žemalo višja. V nedeljo bo večinoma oblačno.Proti večeru in v noči na ponedeljekbodo občasno rahle padavine, večinomakot rahel dež. V ponedeljek zjutraj bomorda kje še padla kakšna malenkost,ni pa nujno. Čez dan bo pretežno oblačno,nekaj sončnih žarkov bo lahko popoldne.Poljudno o oblakihOblakov je veliko vrst. Morda so najzanimivejšitisti kopasti, ki najpogostejenastajajo od pomladi do jeseni. Nekateriso majhni, največji pa prerastejo v ogromnenevihte. Take vrste oblaki nastajajo,kadar je dovolj toplo, da se zrak segrejein začne dvigati v stebru, kar dobro poznajoin koristijo jadralni padalci in letalci.Temu rečejo »termika«. Od razmer vozračju je odvisno, ali oblaki sploh nastanejo.Kadar je zrak preveč suh, se dviga,a oblak ne nastane.Morda pa so vam bolj všeč razpotegnjeniali lečasti oblaki, ki so pogostejšiod jeseni do pomladi. Eni vrsti rečemo»valovni oblaki«. Ozračje je namrečkot velik ocean in zato tudi valuje. Valovinajvečkrat nastanejo, kadar se premika,»teče« zrak čez gorsko pregrado, kot so,na primer, Alpe. Predstavljajte si, da pihaseverozahodni veter nad Nemčijo protiBalkanu. Zrak se na severni strani dvignena grebenih Alp in kadar razmere vozračju dovoljujejo, nastanejo na drugi,južni strani, v tem zračnem toku valovi.Plast zraka zaniha navzdol in spet navzgor,lahko enkrat, lahko večkrat. In navrhovih teh valov, če je zrak dovolj vlažen,nastanejo oblaki. Ti so značilnih lečastihoblik, podobni letečim krožnikom.Ne premikajo se, ampak vztrajajo na mestu,ker tudi zračni valovi stojijo. Valovnioblaki so včasih tako veliki, da lahkoprekrijejo polovico Slovenije. Napovedatitako oblačnost pa je zelo težko. Ne prideod nikoder, ampak nastane tu.vestnikovkoledarČ – 24. februarP – 25. februarS – 26. februarN – 27. februarP – 28. februarT – 1. marecS – 2. matecmatijasergejandrejgabrijelromanalbinjanjaV četrtek, 24. februarja, sonce vzideob 6. uri in 49 minut, zaide ob 17. uri40 minut. Tako bo dan dolg 10 ur in 51minut. V petek, 25. februarja, ob 0.26bo na nebu nastopil zadnji krajec.Tole fotografijo nam je poslal bralecMiro Matjašec in ji dal zelo zanimivnaslov »Recesija v Žuti kuči«. Greseveda za šalo (mi je pa všeč vašsmisel za humor, Miro!), saj sorecesijski časi resda ostri. Da pabi celotni redakciji Vestnika in šeMurskega vala stlačili v takole »klunjo«… si pa ne predstavljamo, vsej recesijinavkljub. Tako naša »Žuta kuča«ostaja v Ulici arhitekta Novaka, taleavtobusna postaja (le kdo ji je dalta naslov in zakaj?) pa stoji v bližiniLovrečice na Hrvaškem ob glavni cestiUmag–Novigrad. Drži pa, da v soboški»Žuti kuči« že razmišljamo o izletu v»Žuto kučo« k hrvaškim kolegom. V. T.Policista Andrej Sobočan in Boštjan Bačič sta tovornjakarju rešila življenjeKo sploh ne pomisliš, da ne bi pomagalLendavska policista sta v preteklosti s požrtvovalnimi in prisebnimi dejanjiže pomagala človeku v stiski, ko je Sobočan reševal utopljenca, Bačič pa preprečil samomorPolicista lendavske policijske postaje Boštjan Bačič in Andrej Sobočan stana dolgovaškem bencinskem servisu požrtvovalno pomagala slovaškemutovornjakarju, ki je doživel epileptični napad.Policija na sončni strani Alp se radapohvali, da je v službi ljudi in državljanov.Policista lendavske policijske postajeAndrej Sobočan in Boštjan Bačičsta konec januarja med nočno izmenoto dokazala na najboljši možen način.Slovaškemu tovornjakarju, ki je na dolgovaškembencinskem servisu doživelepileptični napad, sta namreč pomagala,da ni izgubil boja za življenje.»Ob 18. uri sva prišla v službo. Mednalogami sva imela tudi kontrolo bencinskegaservisa na nekdanjem mejnemprehodu v Dolgi vasi,« je Sobočan zavrtelčas nazaj. Nič ni kazalo, da bo razburljivvečer, dokler se po besedah Bačičani »ob vstopu na servis pred menojzgrudil moški«. Bačič je slovaškega tovornjakarjatakoj ujel, da ne bi padel inudaril ob tla. Ker je izgubil zavest, staga nemudoma obrnila na bok. Na ustihnezavestnega Slovaka se je že pojavilapena, v obraz pa je postajal vedno boljmoder. »Usta je imel tako zaprta, da jihnikakor nisva mogla odpreti,« je dejalBačič. Sobočan ni bil več prepričan, dabi mu lahko pomagala, saj »skoraj minutože ni dihal«. Naposled jima je leuspelo: Bačič je tovornjakarja prijel podušesom in spodnjo čeljustjo. Prijem jeFotografija Nataša Juhnovpomagal, saj je Slovak razprl ustnice.»Ko je zajel zrak, sem čutil veliko olajšanje,«je rekel Sobočan. Kmalu so prišlireševalci nujne medicinske pomoči,ki jih je po navodilu obeh požrtvovalnihpolicistov poklical prodajalec na servisu.»Pomagala sva jim ga odnesti v reševalniavtomobil. Povedali so nama, dasva mu najbrž rešila življenje,« je rekelBačič. Službe s tem ni bilo konec: patrulja,ki sta jo sestavljala, je imela tistonoč še veliko nalog. Naključje je hotelo,da sta čez nekaj ur šla iskat pravnesrečnega Slovaka, ki so ga oskrbeli vrakičanski bolnišnici. »Z njegovim podjetjemsmo se dogovorili, da po tovornjakpošljejo drugega šoferja, zato svamu naročila, naj prespi v tovornjaku,«je pojasnil Sobočan. »Ko je ob petih zjutrajprišel njegov delodajalec z drugimKot žena, kotmama si dalanam vse –hvaležnosti polnoje naše srce!www.zdravilisce-radenci.siFotografija Miro Matjašecšoferjem in ko sva videla, da je z njimvse v redu, se nama je odvalil kamen dosrca,« je dodal partner iz patrulje Bačič.A to ni bil prvi primer, ko sta lendavskapolicista reševala življenje. Sobočan jeleta 1999 prihitel na pomoč človeku,ko je še z dvema kolegoma potegniliz vode moškega, ki je skočil v gramoznicov Renkovcih, policist Bačič pa jepred petimi leti med opravljanjem službepreprečil samomor triindvajsetletniku.Komandir Policijske postaje LendavaTomislav Habulin je za oba policistapredlagal javno pohvalo in priznanjepolicije za požrtvovalnost. »Sploh nepomisliš, da v takih trenutkih ne bi pomagal.Niti za trenutek nisva oklevala,«pa sta Sobočan in Bačič skromno sklenilav en glas.Andrej BedekVabimo vas na ples s kulinaričnim razvajanjemob DNEVU ŽENA, ki bo v soboto, 5. 3. 2011,s pričetkom ob 19.00 v restavraciji hotela Radin.Rezervacije in informacije 031 654 380 ali v recepciji hotela Radin.Vljudno vabljeni!Za dobro vzdušje in ples bo poskrbelaNOVA LEGIJA s pevko Andrejo.Naročite svoj izvod časopisa Vestniknarocnina@vestnik.siCena izvoda časopisa za naročnika je 1,75 evra. Naročilo velja do pisnega preklica.Naročnino bom plačeval za obdobje: trimesečno, polletno, letno.Po prejemu položnice se lahko oglasite v vaši banki, kjer si uredite plačevanje z mesečnimi obremenitvami.Obvezujem se ostati naročnik časopisa vsaj eno leto. Za nagrado prejmem Vestnikovo majico.Ime in priimek:Rojstni podatki:Naselje, kraj, številka:Davčna številka:Datum:Poštna številka:Podjetje za informiranje, d. o. o., spoštujevašo zasebnost in zagotavlja visoko ravenvarovanja podatkov. Podjetje za informiranjese zavezuje, da bo vaše podatke skrbnohranilo in jih uporabljalo samo z namenomanaliziranja naročnikov, tržnih raziskav terpredstavitev izdelkov in storitev Podjetja zainformiranje, d. o. o., ter jih brez vaše privolitvene bo posredovalo tretjim osebam.Posameznik lahko po 73. členu Zakona ovarstvu osebnih podatkov kadarkoli zahteva,da Podjetje za informiranje, d. o.o., trajno ali začasno preneha uporabljatinjegove osebne podatke za namene neposrednegatrženja. Podjetje za informiranje,d. o. o., je dolžno v 15 dneh ustreznopreprečiti uporabo osebnih podatkovza namen neposrednega trženja in o temv nadaljnjih 5 dneh obvestiti registriranegauporabnika, ki je to zahteval. Stroškevseh dejanj v zvezi s tem poravna Podjetjeza informiranje, d. o. o.PUSTOVANJEOB DNEVU ŽENAV TERMAH 3000torek, 8. marec 2011restavracijahotela TermalPRIKLIČIMOPOMLADNE ŽARKESKUPAJ S KURENTIIN GLASBENOSKUPINO SKOK!BOGATE NAGRADE ZANAJBOLJ IZVIRNE MASKE:vikendpaket za dve osebi s polpenzionom v hotelu Park**** na Bleduvikendpaket za družino (2 + 2 osebi)s polpenzionom v Termah Banovcivikendpaket za dve osebi s polpenzionomv hotelu Izvir v Zdravilišču Radenci»Krof in rumof čaj« – posebna PUSTNA ponudba v slaščičarni Café PralinéPošta:Podpis:Rezervacija mize – Stanko Lipai: 031 301 437, www.terme3000.si