22ZanimivostiJadran ČehProga se kot nedokončanadvojna osmica vije iz predora vpredor in se večkrat vrača naskoraj »isto mesto«, samonaslednjič nekoliko višje oziroma nižje.Šarganska osmicaParni vlak Ćiro še sopihaVeliko zgodb, skoraj neverjetniho potovanju z ozkotirnoželeznico so pripovedovalifantje, ki so nekdaj potovalina služenje v JNA prek Beogradav osrednjo Bosno. Kosedaj povežem vse te skorajnemogoče pripovedi o tem,kako so skakali z vlaka, ganato počakali na naslednjiserpentini, pa ugotovim, daje večina pripovedovala onekdanjem parnem vlaku,imenovanem Ćiro, in o tem,kako se je vrtel v osmici in pemagovalvišino na strmi progiprek planine Šargan.Ozkotirno železnico, ki bipovezala Beograd z osrednjoSrbijo, Sarajevom in po doliniNeretve z morjem, je že leta1916 začela graditi Avstro-Ogrska, ki je takrat okupiralaSrbijo. Po prvi svetovni vojni jegradnjo nadaljevala velika srbskadelniška družba, vendar jeNa železniški postaji Mokra Goraso razstavljene lokomotive,ki so vozile po tej ozkotirni progi.Vstopna postaja Mokra Gora je urejenakot v najlepših časih obratovanja Ćira.Parna lokomotiva je izdelana po nemški licenci vtovarni Ðuro Ðakovič v Slavonskem BroduKurilnicina postajiŠargan Vitasiza oskrbolokomotive spremogomin vodo.bil zalogaj za tako obsežen projektprevelik za zasebni kapital.Gradnjo je prevzela država in joleta 1925 dokončala.Na delu proge med Užicamiv Srbiji in Višegradom v Bosni,med Taro in Šarganskim prehodomna Zlatiboru, je bila zaželeznico največja naravna oviraplanina Šargan. Tam se je železniška<strong>proga</strong> morala na zelokratki razdalji 3.500 metrovzračne linije dvigniti za tristometrov. To pa je za železnice, kipremagujejo vzpon največ do30 metrov višinske razlike nakilometer prevožene poti, praktičnonemogoče.Na petnajstih kilometrihozkotirne proge, ki se v oblikidvojne osmice dvigne za celihtristo metrov, so morali zgraditidevetnajst predorov skupnedolžine več kot 5.500 metrov.Najdaljši je Šagranski predor,ki je dolg 1660,80 metra. Zahtevnaje bila tudi gradnja petihmostov, številnih usekov in nasipov.Zanimiva je zgodba o železniškipostaji Jatare, na katerini v vseh petdesetih letih obratovanjaželeznice niti en potnikvstopil ali izstopil. Zgraditi pa sojo morali zato, da so omogočilikrižanje vlakov in tako pridobilivečjo pretočnost proge, ki bilaje pred drugo svetovno vojno inv povojnem obdobju pomembnapovezava Srbije z Bosno inJadranskim morjem.Dandanes si skorajda nemoremo predstavljati, da jepotovanje od beograjske Čukaricedo Ploč oziroma Dubrovnikatrajalo kar dva dni in dvenoči, ki so jih potniki preživeliPotniki so se na dolgih potovanjihogreli kar pri »gašperčku«.v utesnjenih vagonih počasnegaĆira. Leta 1974 so zaradinerentabilnosti ukinili vse ozkotirneželeznice v tedanji Jugoslaviji.Srbske železnice so tabiser zgodovine ozkotirnih železnicobnovile in danes je Ćiropomembna turistična znamenitostZlatibora.Na Ćiru je bilovse zelo enostavno,tudi zapiralo za okna.Ćiro je »brzel«največ s hitrostjo40 kilometrov nauro. Potovalnahitrost je bilaveliko manjša,vseeno pa je imelv vsakem vagonutudi zasilnozavoro.Kolo, s katerim so pregledovali progo.
Revija aSSlovenskih hžeželeznic eznoktober o r22010023Prosti časIzlet SŽTSNa Koroškem je »fajn«Koroška oglašuje svojo turističnoponudbo s sloganomNa Koroškem je fajn. Petinosemdesetželezničarjev, članovsindikata SŽTS, se je zato odločilo,da preveri, ali to drži. Devetegaoktobra smo se zbrali vCelju in se odpeljali na Koroško.V splavarskem pristanu naGortini, pri Dravogradu, nas jepričakalo lepo sončno vremein prijazni splavarji. Za dobrodošlicoso nam postregli sšilcem žganja, rženim kruhomin soljo, zato »da preženemostrah«, so se šalili splavarji.S splavom, ki sprejme dosto potnikov, smo se peljaliod Gortine do Vuzenice in nazaj.Med vožnjo so »flosarski«godci ob zvokih harmonikeskrbeli za dobro vzdušje innam na zanimiv in duhovit načinpredstavili, kakšno je bilonekoč splavarstvo v Dravskidolini. Postregli so nam z golažemin polento. Eden izmedizletnikov je bil celo simboličnokrščen za flosarja. Vožnja ssplavom je sicer trajala dve uri,a minili sta zelo hitro.Pot nas je nato vodila vPodklanec, na turistično kmetijoKlančnik. Od tu smo se sturističnim vlakcem popeljalina ogled muflonov in damjakov,ki se pasejo dva kilometrastran, na ograjenem travnikuna hribu. Gospodar Jože namje razkazal kmetijo, na kateripridelujejo hrano po ekološkihnačelih, in molžo krav, ki pa jeprav sodobna, saj uporabljajorobota za molžo. Postregli sonam še z domačimi dobrotami.Pred odhodom domov smose prijetno družili v znani gostilniBrančurnik na Prevaljah.Korošci so nas prepričali, da jena Koroškem res »fajn«.Berta PusarŠAHUreja: Zvonko MesojedecPrimer 17Beli kralj si je brezskrbno privoščilizlet na sredino šahovnice, todana potezi je črni, ki na zelospreten način kaznuje njegovpogum.Kotov : Bondarevski(Leningrad, 1936)Rešitev:1. … f4 2. Sf4: Df2 3. Kd3 Dd4+4. Kd4: Lc5+ 5. Kd3 Se5#Osmi šahovski turnir SŽDamjan Plesec, Leon Mazi in MetodLogarŠestnajstega oktobra smona osmem turnirju šahovskegacikla za pokal Slovenskih železnic,na katerem je nastopilo57 igralcev, dobili še sedmegazmagovalca. Lani smo na vsemciklu imeli »le« tri zmagovalce.Petkrat je to uspelo končnemuzmagovalcu, mednarodnemumojstru Leonu Maziju, ki paje letos prvič zmagal »šele« naosmem turnirju. S tem se jeponovno vključil v boj za skupnozmago in ubranitev naslova.Tokrat je zmagal po zaslugidobrega starta, ko je v prvihsedmih kolih tudi sedemkratzmagal, nato pa je v osmemkolu v razburljivi končnici izgubilproti Fide mojstru DamjanuPlescu, ki se je zaradiporazov proti Metodu Logarjuv tretjem kolu in MarjanuOberču v petem kolu moralzadovoljiti z drugim mestom.Vodilni v skupnem seštevkuDušan Zorko je doživel tri porazein osvojil »le« osmo mesto.Poleg prvo in drugo uvrščenegater Dušana Zorka je vigri za končno prvo mesto šeBoštjan Jeran, ki pa je tokratkar štirikrat izgubil in zasedelzanj »skromno« dvajseto mesto.Da na tokratnem turnirjune bi bilo neporaženih, jeposkrbel Damjan Plesec, ki jev zadnjem kolu premagal dotedaj še edinega, ki ni okusilgrenkobe poraza, VladimirjaKodriča. Naslednji turnir, nakaterem zagotovo še ne bomodobili končnega zmagovalca,bo 6. novembra.Vlastimir ÐurđevićVrstni red 8.turnirja: 1.Leon Mazi 7,5 točke, 2. DamjanPlesec, 3. Metod Logar, 4. Jan Župec, vsi 7 točk,5. Luka Šolmajer, 6. MarjanOberč, oba 6,5 točke, 7. VladimirKodrič, 8. Dušan Zorko,9. Matjaž Kodela, 10. BernardPerič, vsi 6 točk.Skupni vrstni red: 1. DušaZorko 664 točk, 2. DamjanPlesec 573, 3. Matjaž Kodela552, 4. Jože Skok 541, 5.Boštjan Jeran 526, 6. MarjanOberč 510, 7. Vladimir Kodrič505, 8. Leon Mazi 474, 9. BorisSkok 471, 10. Metod Logar465.Primer 18Črni ima sicer figuro več, todapozabil je, da v njegovi bližini niveč vojščakov, ki bi ubranili njegovprestol.Karaklajić : Nedeljković(Sombor, 1957)Rešitev:1. Th8 Lh8: 2. Dh7+ Kf8 3. Dh8+Ke7 4. Dg7+ Sf7 (4. … Kd6 5.Se4# ) 5. Df7+ Kd6 6. Se4#