Nova proga - Slovenske železnice

16ReportažaNenad PatakyEnodnevni izleti z vlakomZanimivosti ob dolenjski progiČeprav je dolenjska proganekoč videla lepše čase,še ni za staro šaro. Ob progije veliko zanimivih izletniškihtočk, krajev in znamenitosti.Dolenjska proga od Ljubljanedo Metlike je bila dokončanaleta 1914, dva meseca predzačetkom prve svetovne vojnein 21 let od odprtja proge medLjubljano in Kočevjem. Progase od Barja vzpne na Grosupeljskopolje, potem pa vijugamed hribi, kjer se sreča z rekoTemenico. Po nekaj skupnih kilometrihse spusti v Novo mesto,nato pa se začne vzpenjati.Hriba pred Semičem ni bilomogoče premagati, zato soskozenj zvrtali skoraj dva kilometradolg predor, ki je najdaljšienotirni predor v Sloveniji.Po predoru se nam odpre razgledna Belo Krajino oziromaslovensko Kalifornijo, kakor jipravijo Belokranjci. Proga senato spusti še do Črnomlja inMetlike.Magdalenska goraMed Šmarjem - Sap in Grosupljem,na Magdalenski gori,je eno najstarejših arheološkihnajdišč v Sloveniji, ki sega vželezno dobo. Izlet začnemov Grosupljem. Nekaj časahodimo po glavni cesti protiLjubljani, mimo »Stare pošte«,postojanke iz časa MarijeTerezije na poti z Dunaja vKarlovac. Nadaljujemo mimoCikave do odcepa desno za Paradišče.Prečkamo avtocesto,po 160 metrih obrnemo desnov vas, po 260 metrih zopet nadesno po makadamski cestimed hišami ter po 270 metrihna levo. Čaka nas še 670 metrovvzpona do Cerkve na Magdalenskigori. Na goro je speljanaarheološka učna pot,dolga dva kilometra, z osmimiinformacijskimi točkami. Videlibomo gomile – prazgodovinskegrobove, v katerih so našliveliko starega nakita, orožjain drugih predmetov. Nekajpredmetov je razstavljenih vmuzejih v Grosuplju, Ljubljani,na Dunaju in na Harvarduv ZDA.Vračamo se lahko skoziZgornjo Slivnico do glavneceste. Tam obrnemo levo,navzdol proti Šmarju-Sap. Doželezniške postaje je 2,1 kilometra.Vse skupaj prehodimopribližno osem kilometrovin 250 metrov nadmorskevišine.Mesto Louisa Adamičavo, najdemo ruševine gradu Boštanj(nemško Weissenstein), kiso ga zgradili Lambergi v 15.stoletju. Grad je zamenjal nekajlastnikov, leta 1901 pa so gapodedovali Lazzarinijevi. Meddrugo svetovno vojno so gradzažgali partizani, ker je bila tuutrdba italijanskih fašistov. Odgradu so danes ostali le zunanjizidovi in gospodarsko poslopje,kjer je nekoč bila grajska kovačnica.Izlet začnemo v Grosupljem,končamo pa na železniški postajiMlačevo. Prehodimo približnošest kilometrov in petdesetmetrov višinske razlike.Speča lepoticaDolina reke Mirne je bila vekomajnaravna povezava medŠtajersko in Dolenjsko. Obstajajonajdbe iz obdobja prednašim štetjem. Hribovje obSavi je bilo bogato s premogom,zato je po dolini speljanatudi železnica. Grad Mirnaima bogato in razburljivozgodovino. Večkrat je bil porušen,zadnjič v 2. svetovnivojni, vendar se je vedno dvigniliz pepela. Pravijo mu tudi»speča lepotica«. Največ zaslugza obnovo ima MirnčanMarko Marin, umetnostni zgodovinarin profesor na AGRFTv Ljubljani. Leta 1962 je odobčine Trebnje dobil pravico99 let uporabljati grad in takojga je začel obnavljati. Danesje to čudovit grad, kateregaobnova še vedno traja.V klepetu z gospodom Marinomčas hitro mine. Pohodzačnemo na železniški postajiMirna, končamo pa v Trebnjem.Med postajama je osemkilometrov, do gradu pa še1,6 kilometra. Skupaj prehodimopribližno enajst kilometrov.Grad Mirna je nahribčku, 50 metrov nad jezercem.Petnajsti poldnevnikZemlja je razdeljena v 24 časovnihpasov, vsak je širok 15stopinj. Osnovni časovni pas semeri 7,5 stopinje vzhodno inzahodno od poldnevnika 0, kiprehaja skozi Greenwich v Londonu.Poldnevnik 0 je določilSir George Airy leta 1851. Triinsedemdesetlet pozneje je vWashingtonu, ZDA, bila mednarodnakonferenca, na katerije Greenwichev poldnevnikpostal uradni svetovni osnovnipoldnevnik. Zanimivo je, daFrancozi tega niso hoteli sprejeti,pa so vse do leta 1911 pol-Cerkev na Magdalenski goriV gradu v Prapročah (Lichtenberg),nekaj več kot dva kilometraod železniške postajeGrosuplje proti vzhodu, se jeleta 1898 rodil znani slovenskiin ameriški pisatelj Louis Adamič.Kot 14-letni fant je AlojzAdamič pobegnil od doma inodšel v ZDA. Tam je kmalu začelpisati in objavljati v ameriškihčasopisih. Največ je pisal oizseljencih in njihovih težavah.V gradu je danes urejena pisateljevaspominska soba.Če se sprehodimo še slabe trikilometre do vasi Veliko Mlače-Grad Praproče rojstna hiša Louisa Adamiča