Nova proga - Slovenske železnice

Revija Slovenskih železnic oktober 20109Kadriin živi v zasebnem življenju. Pojavijose lahko celo depresivnisimptomi, ki lahko pripeljejov samomor.Ukrepi za preprečevanjeizgorelosti v delovnemokoljuStopnja izgorelosti je odvisnaod osebnosti posameznika,njegovih sposobnosti obvladovanjain premagovanja stresa,kakor tudi od družbenih okoliščinin delovnega okolja oz.organizacije. Strokovnjaki paso mnenja, da sta ključna faktorjaza preprečevanje stresa nadelovnem mestu organizacijain način vodenja. Dobro vodstvo,ki se zaveda, da vzroki zanastanek izgorelosti obstajajov okolju, ki obdajajo posameznika,mora oblikovati kulturopodjetja, ki bo dovzetna zapotrebe svojih zaposlenih, seosredotočati na probleme posameznikov,posameznih delovnihenot, kakor tudi celotneorganizacije.Za velike in birokratske organizacije/kamor lahko štejemotudi Slovenske železnice/, strokovnjaki/med drugimi Pines inAronson/ navajajo tri glavnevire tveganja za izgorelost. Prvivir tveganja je delovna preobremenjenost.To je v naši raziskavipotrdilo kar 44 odstotkov vprašanih.Drugi vir je pomanjkanjeavtonomije pri opravljanjusvojega dela. V raziskavi se jeza ta vzrok stresa izreklo 33odstotkov vprašanih. Tretji virpa je pomanjkanje stimulacije(tudi povratne informacije) innagrajevanja. To doživlja kotvir stresa na delovnem mestu36 odstotkov vprašanih vnaši raziskavi.Togost birokratskih organizacij,ki se odraža v načinuvodenja, se kaže v slabi organizacijidela, pomanjkljivih informacijah,nepoznavanju svojevloge in odgovornosti na delovnemmestu. V nedavni raziskavise je za ta vir stresa izreklo kar58 odstotkov vprašanih.Analiza raziskave potrjujepovečano tveganje za nastanekizgorelosti med vodji. Pritem je pomembno zavedanje,da izgoreli posamezniki tudinegativno vplivajo na drugezaposlene, kajti izgorelost jenalezljiva, kakor pravi DušanaFindeisen.Jasno postavljene in definiranevloge na delovnem mestupreprečujejo stres. To je skupekfunkcij in nalog, ki jih posameznikrazume in ve, kaj seod njega pričakuje ter ima tudiobčutek, da jih lahko opravi.Za delavca je pomembna tudipovratna informacija o opravljenemdelu. V ta namen lahkodelodajalec izvede anonimnoanketo o zadovoljstvu zaposlenih,kjer lahko dobi informacijein predloge o možnih ukrepihza izboljšanje zadovoljstva zaposlenihna delovnem mestu.Samo zadovoljni delavci sonamreč dobri delavci, zato jetreba zagotoviti takšne delovnerazmere in klimo v podjetju,ki bo spodbujala zdravemedsebojne odnose, pravičnoin pošteno delo ter vrednote.Za uspeh organizacije jepomembno delovno okolje,ki je spodbudno za zaposlenein pospešuje predanost ljudi delu.Kaj lahko naredimo sami,da pravočasno prepoznamoizgorelost in se ji izognemo?Izgorevanje na delovnemmestu veliko stane, največ nassame. Da bi se temu lahko izognili,moramo sami pri sebiodkriti in prepoznati dejavnike,ki vodijo v izgorelost. Tako niodveč, da smo preventivno naravnaniin se osvestimo o vzrokihin posledicah izgorevanjater ukrepih, kako se obvarovatipred izgorevanjem. Za to pa jenujno poznavanje sebe, svojihlastnosti, reakcij, kar vse je delona sebi, ki spodbuja osebnorast. To pomeni, da se človekuči biti v stiku s samim sabo,s svojimi čustvi, potrebami inželjami. S svojimi potrebamimoramo seznaniti tudi druge,s katerimi živimo in delamo. Stem, ko se zavedamo svojih potrebin želja, se znamo lažje postavitizase in drugim postavitimejo, jim včasih reči tudi ne!Zavedanje svojih potreb omogočalažje reševanje konfliktovz drugimi.Če vemo, kdo smo in kajnas osebno gradi, potem tudivemo, kaj nam je v življenju polegdela pomembno in čemubomo namenili svoj čas ter skom ga bomo preživeli in preživljali.Posledično vsega svojegačasa ne namenjamo opravljanjudela, kar strukturira naše življenje,in svojega časa tudi nezapravljamo za tisto, kat nas nezadovoljuje in kar nam jemljeenergijo. Če znamo prisluhnitisebi, lahko zaznamo sporočilasvojega telesa, ki nam sporoča,da naj se ustavimo in preverimosvojo naravnanost in smer, vkatero gremo. Ker se človek resničnospreminja samo v odnosuz drugimi, je včasih smiselnopoiskati pomoč strokovnjaka,da lažje naredimo prve korakev drugo smer.SklepKo človek zaradi posledic izgorelostine more več delovati,končno obišče osebnega zdravnika.S pomirjevali, uspavali inantidepresivi človek vzpostavljaporušeno kemično ravnovesjev organizmu. Po začetni vzpostavitvikemičnega ravnovesja vorganizmu pa je nujno poiskativire izgorelosti in odpravitinjihove vzroke. Brez strokovneterapevtske pomoči je te vzroketežko odpraviti. Najprej je potrebnaosebna odločitev, da želimoodslej nekaj narediti zase.Treba je spremeniti način življenjain si začrtati nov življenjskislog, kjer bo več ljubezni dosamega sebe in kjer bodo polegdela imeli mesto v našemživljenju tudi naši najbližji. Novživljenjski slog zahteva dovoljfizične aktivnosti, zdravo prehrano,dovolj počitka in razvedrila,skratka, uživanja v drobnihvsakdanjih stvareh, ki jihzaradi deloholizma nismo večopazili in ne znali uživati v njih.Literatura:• Bilban, M. (2007). Izgorelost. V: Delo invarnost, let. 52, str. 23-29.• Findeisen, D. (2005). Za premagovanjepoklicne izgorelosti potrebujemo izobraževanje.V: Andragoška spoznanja,let. 11 (drugi del), str. 37-51.• Maslach, C., Leiter, M.P. (2002). Resnicao izgorevanju na delovnem mestu. Educy,Ljubljana.• Tušak, M. (2009). Stres in izgorelost pridelu ter zdravje. V: Za manj negotovosti,str. 201-218.Mnenja zaposlenihOlga Vodopivec, soc. del., spec.Opravljam delo na kadrovskem področju.V 38 letih dela z ljudmi sem doživela velikolepega pa tudi grenkega. Trudim se, da bi storiladobro za sodelavca, in če noče sodelovati, imamtudi zvezane roke. Takrat pride pri meni doobčutka nemoči in najlažje je v takih trenutkihkrivdo prenesti nase. Sčasoma se zato v tebinabere toliko negativne energije, da dobišobčutek, da nisi dober in uspešen pri delu.To vse so znaki izgorelosti na delovnem mestu.Albina NovakPE InfrastrukturaZame je temelj dobrega počutja zadovoljstvo –s samo sabo in z drugimi. S tem se lahkobojujem proti stresu in dolgoročno protiizgorelosti. Če govorimo o izgorelosti nadelovnem mestu in pri sebi začnemo opažatiznake zanjo, bi bilo dobro premisliti ospremembi delovnega mesta in vrsti dela ter takozmanjšati negativne vplive, ki nas vodijo vizgorelost.