Nova proga - Slovenske železnice

8Kadridr. Zdravko LavričIzgorelost na delovnem mestuNedavna raziskava na Slovenskihželeznicah, o preobremenjenostiin stresu nadelovnem mestu pri vodjihorganizacijskih in delovnihenot, je pokazala na še en velikproblem oziroma stopnjotveganja za poklicno izgorelostna delovnem mestu.Izgorelost, zlasti še poklicnaizgorelost, kot posledica poklicnepreobremenjenosti danesprizadene namreč čedalje večljudi. Po nekaterih raziskavahima že polovica zaposlenihsimptome poklicnega izgorevanja,medtem ko je deset odstotkovže izgorelih. V razvitihzahodnih državah se že dolgozavedajo ekonomske škode,ki jo povzroča bolezen izgorelostizaposlenih. Posledicese kažejo predvsem v manjšiučinkovitosti delavcev, bolniškihodsotnostih, invalidskihobravnavah in na koncu tudi vprezgodnjem upokojevanju. Vzadnjih letih pa se, s spremembodružbenega sistema in tržnenaravnanosti ter čedalje večjekonkurenčnosti podjetij tehposledic počasi zavedamo tudipri nas.Angleški izraz »burn-out«pomeni v slovenščini izgorelost,izpraznjenost, pa tudi poklicnistres. Izraz je prvi uporabil leta1974 psiholog in psihiater HerbertFreudenberger. Od Freudenbergapa vse do danes jebilo opravljenih veliko raziskav.Maslach definira izgorelostkot: »skupek znakov telesne induševne izčrpanosti, ki zajemarazvoj negativnih predstav osebi, negativni odnos do dela,izgubo občutka zaskrbljenostiin izostajanje čustev do strank«.Pri nas se je med prvimi ukvarjalas simptomi izgorelosti A.Mikuž-Kos, ki definira: »procesizgorevanja predvsem kotdogajanje, pri katerem delaveczazna razkorak med svojim inputom/vložkom v delo/ in pričakovanimoutputom /učinkomopravljenega dela/. Ko delavecugotovi, da je pričakovani outputznatno manjši od inputa,začne zmanjševati input, da bivzpostavil ravnovesje med obema«.Sam izraz izgorelost odražapravo bistvo fenomena bolezni,saj se človek v procesu izgorevanjaspreminja, troši in izčrpava,lahko do končnega zloma,do smrti. Izgorevanje je torejproces človekovega počasnega,a vztrajnega izčrpavanja. Izgorevanjeje negativna reakcija nastres, ki ga delavec doživlja prisvojem delu v delovnem okolju.Reakcija na stres pa je v prvivrsti odvisna od posameznikovihsposobnosti za obvladovanjestresa. Izgorelost je stanjefizične, čustvene in duševneizčrpanosti, ki nastopi kot posledicadlje časa trajajoče čustvenozahtevne obremenitvena delovnem mestu, kar se šezlasti izkaže pri delu z ljudmi.Sem lahko štejemo tudi menedžerjeoziroma vodstvene invodilne delavce, torej tudi vodje,ki so sodelovali v omenjeniraziskavi.V mednarodni klasifikacijibolezni /MKB-10/ je izgorelostopredeljena kot »stanje življenjskeizčrpanosti.« Poleg depresijepostaja to ena najpomembnejšihbolezni 21. stoletja kotpravi zdravnik Marjan Bilban izZavoda za varstvo pri delu.Kateri ljudje/delavci so najboljnagnjeni k izgorelosti?Izgorelost lahko prizadenevsakega človeka. Najbolj pa soji izpostavljeni tisti, ki delajo zljudmi. Nadalje so ogroženi ljudje,ki so bolj ambiciozni, nadpovprečnouspešni, nadpovprečnoaktivni in zahtevni dosamih sebe. To so ljudje, ki imajov sebi zapoved trdega dela invelike odgovornosti, biti močanza vsako ceno v premagovanjunaporov in ovir, težnjo k popolnostiter si vedno zadajajo novein zahtevnejše naloge. Ti ljudjene poznajo počitka, ker se doživljajovredne samo ob novihin novih rezultatih svojega delain ustvarjanja. Druga skupinaso ljudje, ki so pretirano požrtvovalni,ki se razdajajo in živijoza druge ter ne znajo nikolireči ne! To so ljudje, ki imajo vsebi zapoved služiti drugim. Vpretiranem razdajanju za drugedoživljajo občutek lastne vrednosti.Svojo srečo, potrditevin priznanje doživljajo v osrečevanjudrugih. Tretja skupinaso mladi, ki so na začetku svojepoklicne kariere in imajo visokecilje ter pričakovanja. V sebiimajo zapoved biti uspešen.Mladi, ki vstopijo v novo delovnookolje se skušajo s svojimdelom izkazati in dokazati svojesposobnosti, se na ta načinuveljaviti in uresničiti vrsto zamisli,ki jih imajo. V idealističniželji po vpeljavi novih spremembv delovno okolje, ki jihvidijo v svoji zagnanosti, vlagajov delo nadpovprečne naporein znanje. Posledica nestvarnihpričakovanj pa jih lahko vodi vstres in pozneje posledično vizgorelost.Vsem trem ogroženim skupinamje skupno, da v želji povečji učinkovitosti in uspešnostiti delavci presegajo meje svojihlastnih zmogljivosti. To jihpočasi pripelje v prvo stopnjoizgorelosti, to je v izčrpanost /občutek kronične utrujenosti/.Tej sledi druga stopnja, to jepreizčrpanost /občutek ujetostiv načinu življenja, dela in odnosov/.Za tretjo stopnjo – adrenalnoizgorelost pa je značilnapopolna izguba energije, psihofizičniin nevrološki zlom. Kerse človek ne odziva na govoricotelesa – na utrujenost s počitkom,ga telo sčasoma »prisili« vpočitek z zlomom.V vsakem podjetju so zavzetidelavci, ki s svojim delom dosegajonadpovprečne rezultate,ki so nekakšni »vlečni konji«,spodbujevalci, izvor inovacijin ključni pri razvoju podjetja.Za delodajalca so to zelo pomembni– ključni delavci, saj ssvojo izjemno zavzetostjo, zanesljivostjoin odgovornostjoprispevajo pomemben deležk uspešnosti in nadaljnjemurazvoju podjetja. Delodajalecbi posebno pozornost moralnameniti navedenim delavcem,da ti pri svojem delu nebi izgoreli. Deloholiki lahko namrečkratkoročno naredijo več,dolgoročno pa ima delodajalecod njih manj, kot bi lahko imel.Delodajalec na račun preobremenjenostiin izgorelosti delavcadolgoročno izgubi več,kakor dobi.Simptomi izgorevanjaNa nastanek izgorelosti vplivarazkorak, ki nastaja med delavčevimvlaganjem /čustveneenergije, časa, znanja, fizičnemoči/ in njegovimi pričakovanji/kariera, nagrada, uspeh/ter tem, kar mu realno ponujadelovno mesto. Simptomi,ki se kažejo pri izgorelosti, sepojavijo na telesni, čustveni invedenjski ravni. Izgorelost povzročipojav telesne izčrpanosti,kronično utrujenost in številnepsihosomatske bolezni, kot so:nespečnost, želodčne in prebavnetežave, glavobol, bolečinezlasti v križu in hrbtu, zvišanali znižan krvni tlak, upad aličezmerno povečanje telesneteže. Na čustvenem področjuse pojavi osiromašenje empatijedo ljudi, žalost, čustvena neodzivnost,izoliranost in občutjenemoči. Izgoreli so razdražljivi,nezadovoljni, nerazpoloženi,polni tesnobe in bojazni. Vstanju izgorelosti se spremenicelotno posameznikovo razmišljanjein mišljenje, ki postanetogo in neustvarjalno. Pojavijose raztresenost, težave s koncentracijoin spominom. Naduhovni ravni se kaže izolacijain umik v medosebnih odnosih.Izgoreli posameznik seizolira od ljudi, s katerimi dela