12.07.2015 Views

Letno poročilo Mariborske knjižnice 2010 - Mariborska knjižnica

Letno poročilo Mariborske knjižnice 2010 - Mariborska knjižnica

Letno poročilo Mariborske knjižnice 2010 - Mariborska knjižnica

SHOW MORE
SHOW LESS
  • No tags were found...

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

<strong>Letno</strong> poročilo<strong>Mariborske</strong> knjižniceMaribor Public LibraryAnnual Report<strong>2010</strong>


Splošni podatki<strong>Mariborska</strong> knjižnica, Maribor Public LibrarySkrajšano ime: <strong>Mariborska</strong> knjižnicaRotovški trg 2, 2000 MariborMatična številka: 5055636Davčna številka: SI 99698722Velikost zavoda<strong>Mariborska</strong> knjižnica je osrednja območna knjižnica, ki deluje na območju 12 občin, sedežna občinaje Mestna občina Maribor. Ustanoviteljice knjižnice so poleg sedežne občine še občine Duplek, Hoče– Slivnica, Miklavž na Dravskem polju, Rače – Fram in Starše. Za ostale občine na območju izvaja<strong>Mariborska</strong> knjižnica dejavnost pogodbeno: Kungota, Lovrenc na Pohorju, Pesnica, Ruše, Selnica inŠentilj.Kot osrednja območna knjižnica izvaja posebne naloge za širše območje občinskih knjižnic v Lenartuin Slovenski Bistrici.Število krajevnih knjižnic: 15 (osrednja in lokacije v mestu imajo ločene oddelke za otroke in odrasle),Potujoča knjižnica (bibliobus in premične zbirke), Izposoja v bolnišnico, Izposoja na dom.Posebne zbirke: Študijska zbirka mladinske književnosti, Igroteka – zbirka igrač, Glasbena zbirka –Cedeteka, Filmski center, AV zbirka – zbirka neknjižnega gradivaŠtevilo redno zaposlenih (nedoločen in določen čas): 92Javna dela: 6Pogodba – prostovoljno delo: 1Podjemna pogodba: 1Študentsko delo: 1Zakonske in druge pravne podlage, ki pojasnjujejo delovno področje:``Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK), URL RS 96/02``Zakon o knjižničarstvu, URL RS 87/01``Zakon o varstvu osebnih podatkov, URL RS 86/04 in spremembe: 51/07, 67/07,94/07``Uredba o osnovnih storitvah knjižnic, URL RS 29/03``Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe, URL RS 73/03, 70/08``Pravilnik o osrednjih območnih knjižnicah, URL RS 88/03``Pravilnik o razvidu knjižnic, URL RS 105/03``Pravilnik o načinu določanja skupnih stroškov osrednjih knjižnic, ki zagotavljajo knjižnično dejavnostv več občinah, in stroškov krajevnih knjižnic, URL RS 19/034


General information<strong>Mariborska</strong> knjižnica, Maribor Public LibraryRotovški trg 2, 2000 MariborIdentification number: 5055636Tax ID number: SI 99698722Size of the institutionThe Maribor Public Library is the central regional library covering the area of 12 municipalities, with the Municipalityof Maribor being its domicile municipality. Apart from the Municipality of Maribor, the foundersof the library are the municipalities of Duplek, Hoče – Slivnica, Miklavž na Dravskem polju, Rače – Fram andStarše. For other municipalities in the area (Kungota, Lovrenc na Pohorju, Pesnica, Ruše, Selnica and Šentilj) thelibrary services are carried out by the Maribor Public Library on the basis of multilateral agreements.Being the central regional library, the Maribor Public Library performs special tasks for the wider area coveredby the local libraries in Lenart and Slovenska Bistrica municipalities.Number of local libraries: 15 (in the central library and branches located in the city of Maribor there are specialdepartments for adults and children), Mobile library (bibliobus and mobile collections), Personal serviceto the Hospital, Personal service to the Home.Special collections: Study collection of juvenile literature, »Toyteque« – toy collection, Music CD collection,Film centre, A/V collection – non-book material collectionNumber of employees (full-time and part-time): 92Public works: 6Contractual work, volunteer: 1Contractual work: 1Student work: 1Acts and other legal bases for the library services:``Act on Enforcing Public Interest in the Field of Culture (ZUJIK), Official Gazette No. 96/2002``Libraries Act, Official Gazette No. 87/2001```Order on Core Library Services, Official Gazette No. 29/2003```Rules on Central Regional Libraries, Official Gazette No. 88/2003``Rules on Library Database, Official Gazette RS No. 105/2003`` Personal Data Protection Act, Official Gazette No. 86/04 and amendments: No. 51/2007, 67/2007, 94/2007` Rules on Conditions for Providing Library Services as a Public Service, Official Gazette No. 73/2003, 70/2008` Rules on Determining Common Expenses of Central Libraries Providing Library Services in Several Municipalitiesand Expenses of Local Libraries, Official Gazette No. 19/20036<strong>Letno</strong> poročilo <strong>Mariborske</strong> knjižnice <strong>2010</strong>


<strong>Mariborska</strong> knjižnica v letu <strong>2010</strong>– uvod direktoriceV splošnih knjižnicah se vse bolj srečujemo s pričakovanji okolja, da smo pripravljeni na spremembe. Knjižnicev najbolj razvitih deželah te spremembe že uresničujejo, pri nas smo začeli razmišljati in govoriti o njih. V letu<strong>2010</strong> je bilo nekaj priložnosti za razmislek o potrebnih spremembah – posveti in praznovanje Dneva slovenskihsplošnih knjižnic, ob katerem smo prvič dobili lično predstavitveno brošuro s prikazom rezultatov in delovanjaslovenskih splošnih knjižnic.Razmisleki o tem, kakšna bo prihodnost knjižnic, segajo od ekstremnih, ki že vidijo ukinitev in konec splošnihknjižnic, pa do zelo optimističnih, ki napovedujejo razcvet knjižnic kot »tretjih prostorov« – prostorov vseživljenjskegaučenja, informacijskih središč, predvsem pa prostorov socialnega mreženja. Vsekakor pa moramo bitina spremembe pripravljeni. Združenje splošnih knjižnic načrtuje pripravo strategije razvoja splošnih knjižnic inizdelavo kazalnikov za merjenje učinkov knjižnic na okolje, vse bolj nas okoliščine silijo v izdelavo lastnih novihstrategij razvoja ter v pripravo dokumentov nabavne politike pa tudi dokumentov, ki bodo pomagali uresničevativarnostno informacijsko politiko in varovanje osebnih podatkov. Čakajo nas spremembe v postavljanju pravilposlovanja z našimi člani in uporabniki. Ob vsem tem pa mora ostati naše glavno vodilo, da naj bo knjižnicaprostor, kjer bo vsak posameznik našel zase to, kar potrebuje.Žal pa se ob vseh razvojnih razmišljanjih v realnosti srečujemo z nič kaj optimistično situacijo. Recesija in splošnagospodarska kriza sta pokazali zobe tudi javnemu sektorju. Oklestili sta občinske in državni proračun terupočasnili ali celo ustavili že začete projekte. Tako so bila v knjižnici tudi v letu <strong>2010</strong> v ospredju vprašanja, kakopokrivati tekoče stroške, kako znižati tiste, na katere imamo vpliv, in katera izobraževanja lahko brez večje škodepreložimo na kasnejši, boljši čas. Tudi razvojne naloge in prizadevanja za kadrovske popolnitve čakajo na ugodnejšitrenutek.Investicija v novo osrednjo knjižnico se približuje realizaciji, a še vedno stvari potekajo prepočasi, da bi si lahkonovo knjižnico obetali do kulturne prestolnice leta 2012. Arhitekturni natečaj je bil zaključen že v letu 2008, vletu 2009 kljub velikim pričakovanjem nadaljevanja ni bilo, v letu <strong>2010</strong> pa so priprave za izdelavo projektnedokumentacije vendarle stekle, koordinacije v občinski projektni pisarni so potekale redno, ogledali smo si večprimerov sodobnih knjigomatov, sortirnih in transportnih sistemov gradiva, ki bi morali biti tudi del nove knjižnice,potekala so intenzivna lobiranja za zagotovitev sofinanciranja države. Izdelana je bila projektna naloga,na njeni podlagi pa idejni projekt, predinvesticijska zasnova projekta, potrebna kozervatorska soglasja in načrti,konec leta pa še investicijski program, ki sedaj čaka na zeleno luč v Mestnem svetu. Vlada se je šele januarja 2011zavezala za prispevek 10 milijonov EUR, realna vrednost investicije pa se je od prvotnega, zagotovo podcenjenega,dokumenta identifikacije investicije dvignila s 17 na bolj realnih 28 milijonov EUR. To pa pomeni večji deležinvesticije v mestnem proračunu. Toda poti nazaj ne bi smelo biti. Posebej ob dejstvu, da postaja normalno invarno delo v sedanjih prostorih že skoraj nemogoče. Na slabih 300 m 2 velik prostor izposojevalnice pride tudi1.200 obiskovalcev dnevno, gradiva sploh več ni mogoče pregledno postaviti, da ne omenjamo dotrajanih na-8


peljav, pomanjkanja prostora za sodobno informacijsko tehnologijo in prostora za delo zaposlenih in normalnokomunikacijo z bralci! Ob tem se deklariramo za družbo, prijazno invalidom, z invalidskim vozičkom pa je skorajnemogoče prečkati Rotovški trg, in med police knjižnice invalid nikakor ne more. Knjižnica pomeni osnovnokulturno infrastrukturo in daleč najbolj obiskano, z zagotavljanjem brezplačne dostopnosti do njenih storitevpa tudi najbolj demokratično. To bi morali biti dovolj prepričljivi argumenti, da občani tudi v Mariboru končnodobijo primerno osrednjo knjižnico.Neprimernost prostorov je zagotovo eden od razlogov za rahel upad kazalnikov uporabe knjižnice glede na letoprej, k stagnaciji pa je zagotovo dodatno prispevala zaprtost Pionirske knjižnice Nova vas in Knjižnice Duplekzaradi prenove, svoje je naredila tudi zaprtost vseh enot v času stavke javnega sektorja. Ne glede na negativnekazalce pa je anketa javnega mnenja o zadovoljstvu s knjižnico, ki smo jo izvedli v letu <strong>2010</strong>, kljub temu dalapozitivne rezultate. Večina naših uporabnikov nas ocenjuje zelo dobro, žal pa trenutno nimamo pogojev, da bipritegnili tiste potencialne uporabnike, ki naših storitev še ne poznajo ali ne uporabljajo. To je izziv, ki se ga bomolahko lotili šele z novo knjižnico.V nasprotju z nekoliko manjšim fizičnim obiskom knjižnice, ki je pogojen z ustreznimi prostori, pa izjemno naraščaoddaljen dostop preko spleta (kar za dobrih 15 %), še posebej se je povečala uporaba servisa Moja knjižnica– rezervacije in naročanje gradiva preko spleta (za 21,4 %). To pomeni občutno povečano obremenitev že takopremajhnega števila knjižničarjev. Ker smo zelo aktivni tudi v internetnem servisu Vprašaj knjižničarja v sistemuCOBISS.SI (sodelujemo v povprečju več kot ostale slovenske knjižnice), beležimo tudi pri tej storitvi v splošnemskoraj 27 % povečanje, število odgovorov iz naše knjižnice pa je v primerjavi z letom prej naraslo kar za 69 %. Izleta v leto narašča tudi število digitaliziranih vsebin, s katerimi sodelujemo na slovenskih portalih Kamra in dLib.V letu <strong>2010</strong> se je delež digitaliziranega gradiva povečal za več kot 100 %.Z uspešno izvedeno notranjo in zunanjo presojo sistema vodenja kakovosti, že peto po vrsti, saj smo kot prvaknjižnica v Sloveniji nosilci certifikata kakovosti ISO 9001 že od leta 2005, smo ponovno potrdili svojo zavezanostk nenehnim izboljšavam. Vodenje kakovosti je način razmišljanja zaposlenih in vpeto v vse procese našega dela.Merjenje organizacijske klime, ki smo ga ponovno izvedli kot primerjalno anketo med zaposlenimi v slovenskiorganizacijski klimi SiOK, je pri posameznih kategorijah sicer odrazila rahlo odstopanje navzdol, vendar le primerjalnoznotraj knjižnice. Delno je to zagotovo posledica slabih delovnih pogojev, uveljavitve nove plačne zakonodajein načina ocenjevanja uspešnosti, s katero vsi nikakor niso bili zadovoljni, in je dejansko pomenil koraknazaj v primerjavi s pri nas že prej vzpostavljenim modelom ključnih kompetenc. Delno pa nam je to tudi signal,da ne smemo niti za trenutek zanemariti notranje komunikacije in skrbi za identifikacijo vsakega posameznegazaposlenega s skupnimi cilji knjižnice.Ne glede na vse, kar je vodilo našo knjižnico k zavzetemu izpolnjevanju poslanstva in družbene odgovornostido okolja, je dejstvo, da nas občani potrebujejo tako po klasični poti kot preko oddaljenega dostopa do gradiva,informacij in storitev knjižnice. Navsezadnje naše delo odseva v vseh porah – od mestnega do podeželskegaokolja, pa vse do brezposelnih preko svetovalnega servisa Borza dela, do bolnikov v Univerzitetnem kliničnemcentru, ki jim na posteljo prinesemo knjigo, pravljico in prijazno besedo, v domove ljudi, ki sami ne zmorejo večdo knjižnice, pa hvaležno sprejmejo našo knjižničarko, ko pride k njim s polnim kovčkom dobrega branja. In tu ješe naša potujoča knjižnica, nepogrešljiva obiskovalka oddaljenih krajev in dobre knjige željnih otrok in odraslih.Naša prizadevanja po dvigu bralne kulture s pomočjo cele vrste aktivnosti, ki jih namenjamo otrokom in odraslim,pomagajo promovirati predvsem dobro slovensko knjigo in slovenske avtorje. Pa ne le znotraj knjižnice inmed našimi uporabniki – svoja znanja in izkušnje smo prelili v uspešna povezovanja povsod po Sloveniji in tudidaleč zunaj meja. Povezovanja v skupnih projektih, povezovanja v izmenjavi strokovnih znanj in dobre prakse,pa tudi povezovanja s strokovnimi nastopi in prispevki sodelavcev. Na vse to smo lahko ponosni, hkrati pa naszavezuje k nadaljevanjem in novim ciljem.In za zaključek tega uvodnega razmišljanja k letnemu poročilu za <strong>2010</strong> naj zapišem spodbudne besede starostemariborskega in slovenskega knjižničarstva, spoštovanega dr. Bruna Hartmana, ki smo jih pred kratkim brali vpogovoru z njim, beseda pa je tekla o načrtovanih in pričakovanih investicijah v Mariboru v sklopu evropskekulturne prestolnice: »… Ali pa če pogledate Mariborsko knjižnico, ki s svojim delovanjem ne sodi samo v srednjeevropski,marveč evropski vrh, pa se tega Mariborčani ne zavedajo … Galerija in knjižnica sta tako vitalen elementkulture v Mariboru, da si lepšega zamisliti ne morete.« Dnevnikov objektiv, 5.2.2011.Dragica Turjak, direktorica9


Maribor Public Library in <strong>2010</strong>Introduction by the DirectorPublic libraries have to increasingly meet expectations of their environment that they are prepared to changes. Librariesin the most developed countries have already begun implementing these changes, while in Slovenia we have onlystarted reflecting and discussing them. In <strong>2010</strong>, there were a few opportunities to contemplate the necessary changes– conferences and celebration of the Public Libraries Day, when for the first time a neat brochure presenting resultsand activities of Slovenian public libraries was published.Reflections on the future of libraries range from the extreme opinions, according to which the closure and end of publiclibraries are foreseen, to the very optimistic that forecast a boom of libraries as »third spaces« – spaces of life-longlearning, information centres, and especially networking. It is clear that we have to be ready for changes. The PublicLibrary Association is planning preparation of public library development strategy and indicators for assessment oflibraries’ environmental impact. The ever-changing circumstances force us to produce new development strategies,prepare library collection development policies as well as other documents which will help us to implement the informationpolicy and personal data security. Ahead of us are also changes in setting the terms of business operationswith our members and users. Regardless of all this, our main guideline must remain the same: the library should be aplace where every individual can find what he or she needs.Unfortunately, while discussing possible ways of development, in reality we are faced with a situation which does notinspire optimism. The recent recession and economic crisis have taken their toll also in the public sector. Consequently,the municipal and state budgets have shrunk, several projects have slowed down or even stalled. At the library, in<strong>2010</strong> our priorities remained questions such as how to cover the running costs and reduce the expenses we can influence,as well as what forms of training could be postponed until better times without causing significant damage.Thus development tasks and efforts to employ new staff will have to wait for a more favourable moment.Investment into our new central library facilities is approaching its realisation, however, not fast enough to give ushope that the new library building will be completed by the beginning of the Capital of Culture in 2012. The architecturalcompetition was carried out already in 2008, despite great expectations in 2009 the next phase did not begin,while in <strong>2010</strong> preparation of the project documentation finally started. There were regular coordination meetings atthe municipal project office, several examples of modern automated book borrowing devices as well as library materialsorting and transport systems that should be part of the new library were studied, and lobbying to secure statefunds was intensified. Moreover, the project report was produced, followed by the conceptual project, pre-investmentproject design, all the necessary conservationists approvals and plans, and by the end of the year also the investmentprogramme, which now awaits the approval of the City Council. Only in January 2011, the government committedto contribute EUR 10 million, while the actual value of the investment has increased from the initial EUR 17 million, asproposed in the definitely underestimated investment identification document, to a far more realistic EUR 28 million.This means more investment funds will have to be allocated in the municipal budget. Nevertheless, there should beno turning back at this point. Especially not considering the fact that normal and safe work in the existing premises10<strong>Letno</strong> poročilo <strong>Mariborske</strong> knjižnice <strong>2010</strong>


has become almost impossible. The library service point area of less than 300 m 2 is visited by up to 1,200 people daily;as a consequence it is no longer possible to arrange the library material transparently, not to mention the deterioratinginstallations, lack of space for modern information technology equipment, effective work of our employees andcommunication with the library patrons! Our society claims to be friendly to people with special needs, yet it is impossibleto cross Rotovž Square by a wheelchair or to access the library book shelves. Library represents a fundamental aswell as by far the most visited and by offering free services also the most democratic cultural infrastructure. All of theabove should be sufficiently convincing arguments for the residents of Maribor to finally get a suitable central library.Unsuitable facilities have undoubtedly resulted in a slight drop in the figures indicating the library use in comparisonwith the preceding year; furthermore, closure of the Nova vas Children Library and Duplek Library due to renovationadditionally contributed to stagnation, and closure of all the units during the public sector strike took its toll. Despitethe negative indicators, the <strong>2010</strong> public opinion survey measuring satisfaction with the library showed positive results.Our services were assessed as very good by majority of users; unfortunately, the current circumstances do not allowus to attract potential users who do not know or use our services yet. We shall be able to tackle this challenge onlywhen the new library is opened.Contrary to a somewhat lower number of personal library visits, which as already mentioned depends on suitablefacilities, the share of remote (online) access has grown significantly (by more than 15 %); particularly the use of Mylibrary – bookings service and online ordering of library material has increased (by 21.4 %). This has resulted in a growingwork load for the already insufficient number of librarians. Being very active in the internet service Ask the librarianwithin the COBISS.SI system (our share has exceeded the average of other Slovenian libraries), the overall use of thisservice has also increased, by 27 %, while the number of replies from our library has grown by no less than 69 % incomparison with the year before. Every year the number of digitised contents that have been included in Slovenianwebsites Kamra in dLib has increased. In <strong>2010</strong> the share of digitised material has grown by more than 100 %.By successfully completing the fifth internal and external audit of the quality management system (ours being thefirst library in Slovenia to obtain the ISO 9001 quality certificate already back in 2005), we have again confirmed ourcommitment to continuous improvement. At the same time we have proved that quality management has becomepart of our employees’ mindset and an element of all our work processes. The work climate survey, which was againcarried out within the Slovenian Organisational Work Climate (SiOK) as a comparative questionnaire among employees,showed a slight drop in a few categories, but only within the library. To some extent this is a consequence ofunsuitable work conditions, introduction of new payment legislation and methods of performance assessment thatdid not equally please all employees and actually meant a step back in comparison with the key competencies modelalready established at the library. On the other side it is a signal that internal communication and efforts to ensureemployees’ identification with the library goals should never be neglected.Regardless of everything that led our library to fulfil its mission and social responsibility to its environment with utmostdedication, it is clear that the classic and online access is used by people who need our services, library material andinformation. Furthermore, our work is reflected in all parts of the society – ranging from the urban to rural environment,from the unemployed who use our advisory service Work exchange to the University Medical Centre patients,who eagerly await delivery of books, a fairy tale or just a kind word by our staff, or the homes of people who canno longer visit the library, but are grateful to our librarians when they visit them with a suitcase full of good readingmaterial. There is our mobile library, the indispensable guest of remote towns and villages, welcomed by children andadults who like reading. In our commitment to raise the level of reading culture we organise a number of activities forchildren and adults, and by doing so we promote especially the quality Slovenian books and authors. These activitiesare not limited to our libraries and our users only – our knowledge and experience have contributed to successful cooperationall over Slovenia as well as abroad, and have resulted in close work on several mutual projects, exchanges ofprofessional skills and good practice, presentations and articles prepared by our employees. All this makes us proud,at the same time this is an obligation to continue the existing tasks and pursue new goals.Allow me to conclude the introduction to the <strong>2010</strong> Annual Report with encouraging words of the doyen of Mariborand Slovenian library science, the respected Dr. Bruno Hartman, quoted from a recent interview in which he alsodiscussed the planned and eagerly awaited investments in Maribor in the frame of the European Capital of Culture:»…Or let us take a look at the Maribor Public Library which with its activities belongs not only among of the leadinglibraries in Central Europe, but in the whole of Europe; but Mariborians are not aware of that. The gallery and libraryare therefore vital elements of culture in Maribor, and it is impossible to imagine anything better than that.« Dnevnik,»Objektiv«, 5.2.2011.Dragica Turjak,Director11


<strong>Mariborska</strong> knjižnica v letu <strong>2010</strong>– kaj pravijo številke?Kazalci uporabe knjižnice v obdobju 2004–<strong>2010</strong>Značilnosti 2004 2005 2006 2007 2008 2009 <strong>2010</strong>Število obiskov člana v knjižnici 11,1 13,2 13,0 12,3 13,3 14,1 14,0Število izposoj na člana 28,4 35,5 35,3 36,3 40,5 43,1 42,3Število izposoj na obiskovalca 2,5 2,7 2,7 3,0 3,1 3,1 3,0Število izposoj na prebivalca 8,6 8,5 8,4 8,5 9,5 10,1 9,7Kazalci uporabe <strong>Mariborske</strong> knjižnice v letu <strong>2010</strong>Število članov na 1000 prebivalcev 228,80Delež včlanjenih prebivalcev 22,90Število obiskov na člana v knjižnici 14,00Število obiskovalcev na prebivalca 3,58Število obiskov na izposojevalca 11.727,00Število izposojenih enot na člana 42,30Število izposojenih enot na obiskovalca 3,00Število izposojenih enot na prebivalca 9,70Število izposojenih enot na izposojevalca 35.545,00Število transakcij v izposoji na izposojevalca 52.693,0012<strong>Letno</strong> poročilo <strong>Mariborske</strong> knjižnice <strong>2010</strong>


Primerjava podatkov s predhodnim letom2009 <strong>2010</strong> %Število članov 42.861 41.776 – 2,5Število obiskov 674.663 654.303 – 3,0Virtualni obiski knjižnice – domača stran 161.401 186.063 + 15,3Število izposoj knjižničnega gradiva 1.848.230 1.766.587 – 4,4Transakcije 2.750.730 2.626.390 – 4,5Prireditve 2.092 1.952 –6,7Ure odprtosti enot 31.852 30.673 – 3,7Digitalizirano gradivo – strani 516 1.270 + 146,0Število zapisov v lokalni bazi 109.083 117.455 + 7,7Število zapisov v bazi CONOR.SI 635 871 + 37,2Število enot v knjižnični zbirki 657.667 685.924 + 4,3Število enot prirasta knjižničnega gradiva 37.361 39.048 + 4,5Sredstva za nakup knjižničnega gradiva (občine in ministrstvo) 614.838 653.483 + 6,3Povprečna cena knjige 19,46 19,07 – 2,0Število naročenih elektronskih virov, dostopnih na daljavo 22 24 + 9,1Število dostopov do naročenih elektronskih virov 990 1827 + 84,5Celotni prihodek 3.826.196 3.953.812 + 3,3Prihodki občin za redno dejavnost 3.210.874 3.264.596 + 1,7Vrednost celotne dejavnosti na prebivalca 20,89 21,66 + 3,7Vsi zaposleni 31. 12.2 009(redni, določen čas, javna dela, prostovoljci,študentsko delo)100 101 + 1,0Število prebivalcev, upoštevano v izračunih za leto <strong>2010</strong>, območje 12 občin, število prebivalcev skupaj: 182.563 (stanje na dan 1. 1. <strong>2010</strong>).Pridobljeno 13. 1. 2011 s spletne strani http://www.stat.si.13


Maribor Public Library in <strong>2010</strong>– what are figures telling us?Indicators of library use in the 2004–<strong>2010</strong> periodFeatures 2004 2005 2006 2007 2008 2009 <strong>2010</strong>Number of visits/per member 11.1 13.2 13.0 12.3 13.3 14.1 14.0Number of loans/per member 28.4 35.5 35.3 36.3 40.5 43.1 42.3Number of loans/per visitor 2.5 2.7 2.7 3.0 3.1 3.1 3.0Number of loans/per inhabitant 8.6 8.5 8.4 8.5 9.5 10.1 9.7Indicators of the Maribor Public Library use in <strong>2010</strong>Number of members (registered users)/ per 1000 inhabitants 228.8Share of members among inhabitants 22.9Number of member’s visits to the library 14.0Number of visits / per inhabitant 3.58Number of visits / per circulation desk librarian 11,727Number of items on loan / per member 42.3Number of items on loan / per visitor 3.0Number of items on loan / per inhabitant 9.7Number of items on loan / per circulation desk librarian 35,545Number of transactions in the library / per circulation desk librarian 52,69314<strong>Letno</strong> poročilo <strong>Mariborske</strong> knjižnice <strong>2010</strong>


Comparison with the preceding year2009 <strong>2010</strong> %Number of members 42,861 41,776 – 2.5Number of visits 674,663 654,303 – 3.0Virtual visits of the library – website 161,401 186,063 + 15.3Number of loans of library material 1.848,230 1.766,587 – 4.4Number of library transactions 2,750,730 2.626,390 – 4.5Number of events 2,092 1,952 – 6.7Total number of the hours of opening of the library units 31,852 30,673 – 3.7Digitised material – number of pages 516 1,270 + 146.0Number of records in the local database 109,083 117,455 + 7.7Number of records in the CONOR.SI database 635 871 + 37.2Number of items in the library collection 657,667 685,924 + 4.3Number of items of annual additions 37,361 39,048 + 4.5Funds allocated for collection development / purchase of librarymaterial (municipalities and the ministry)614,838 653,483 + 6.3Average price of a unit of library material 19.46 19.07 – 2.0Number of subscribed electronic sources available via remote access 22 24 + 9.1Number of usage of subscribed electronic sources 990 1,827 + 84.5Total income 3.826,196 3.953,812 + 3.3Municipalities’ funding for regular operations 3.210,874 3.264,596 + 1.7Value of total services provided per inhabitant 20.89 21.66 + 3.7Total number of employees as of 31/12/<strong>2010</strong>(full time, part time, public works, volunteers and students)100 101 + 1.0Number of inhabitants taken in the account in the calculations for <strong>2010</strong>, area of 12 municipalities, total number of inhabitants: 182,563 (data as of1. 1. <strong>2010</strong>). Source: http://www.stat.si as of 13. 1. 2011.15


Mreža občinskih in krajevnihknjižnic, poti do bralcevEnote <strong>Mariborske</strong> knjižnice Naslov Kvadratura m 2 Odprta ur/letoKnjižnica Rotovž Rotovški trg 2, 2000 Maribor 832 2.690Čitalnica Rotovški trg 1, 2000 Maribor 2.538Pionirska knjižnica Rotovž Rotovški trg 6, 2000 Maribor 305 2.729Knjižnica Tabor Dvorakova 3, 2000 Maribor 350 2.507Pionirska knjižnica Tabor Dvorakova 3, 2000 Maribor 1.694Knjižnica Nova vas Cesta Proletarskih brigad 61/a, 2000 Maribor 611 2.513Pionirska knjižnica Nova vas Cesta Proletarskih brigad 63/a, 2000 Maribor 367 2.159Potujoča knjižnica – bibliobus Zagrebška 18, 2000 Maribor (skladišče) 175 1.498Knjižnica Bistrica ob Dravi Ul. 27. decembra 2, 2345 Bistrica ob Dravi 151 546Knjižnica Duplek Cesta k Dravi 8, 2241 Sp. Duplek 166 953Knjižnica Hoče Sršakova 2, 2311 Hoče 227 1.248Knjižnica Kamnica Vrbanska 97, 2351 Kamnica 230 727Knjižnica Lovrenc na Pohorju Spodnji trg 8, 2344 Lovrenc na Pohorju 90 774Knjižnica Pekre Lackova 180, 2341 Pekre 184 706Knjižnica Pesnica Pesnica pri Mariboru 42a, 2211 Pesnica 100 546Knjižnica Pobrežje Čufarjeva 5, 2000 Maribor 220 1.503Knjižnica Janka Glazerja Ruše Falska 24, 2342 Ruše 131 1.260Knjižnica Studenci Obrežna 1, 2000 Maribor 99 534Knjižnica Šentilj Maistrova ul. 2, 2212 Šentilj v Slov. Goricah 245 1.133Knjižnica Tezno Zagrebška 18, 2000 Maribor 380 1.549Izposoja na domu Rotovški trg 2, 2000 Maribor 555Izposoja v bolnišnico Dvorakova 3, 2000 Maribor 311SKUPAJ 4.649 30.67316<strong>Letno</strong> poročilo <strong>Mariborske</strong> knjižnice <strong>2010</strong>


Prostor vseživljenjskega učenjain socialnih mreženj<strong>Mariborska</strong> knjižnica je po velikosti in pomenu ternalogah, opredeljenih v zakonu, osrednja območnaknjižnica, organizirana pa je tako, da s svojo mrežokrajevnih knjižnic, potujočo knjižnico z bibliobusomin premičnimi zbirkami ter storitvami in servisi doseževse prebivalce na svojem območju: od najmlajših donajstarejših, ne glede na njihov socialni status ali izobrazbo.Predstavlja prostor vseživljenjskega učenja, informacijskosredišče, družbeno odgovornost do okolja,ki je del njenega poslanstva, pa izpolnjuje s splošnokulturno vlogo in socialno vlogo.30.000 ur na razpolagouporabnikom!Krajevne in občinske knjižnice, enote <strong>Mariborske</strong> knjižnice,so bile v letu <strong>2010</strong> odprte 30.673 ur, postajališčapremičnih zbirk pa še dodatno 2.453 ur. RazlogaČlani knjižniceza 3,7 % zmanjšanje v primerjavi z letom prej, sta bilastavka delavcev v javnem sektorju in večmesečna zaprtostPionirske knjižnice Nova vas in Knjižnice Duplekzaradi prenove.Pri delu z uporabniki so strokovni delavci v izposojiopravili 2.618.836 transakcij (izposoja, vračanje, rezervacije,itd.). Vsak izposojevalec je v povprečju opravil52.693 transakcij, izposodil 35.545 izvodov, na knjižnepolice pa vložil 20.706 enot knjižničnega gradiva. Napostajališčih premičnih zbirk je bilo opravljenih dodatnih7.554 transakcij.Pohvale, vprašanja, pritožbeuporabnikovReševali smo 53 (0,1 % uporabnikov) pisnih pritožb, kiso bile v petnajstih primerih povezane tudi s prošnjoza obročno odplačevanje zamudnin in stroškov opominov.Mnenja naših uporabnikov in članov, ne gledena to, ali so podana kot pripombe, pritožbe, pohvale,obravnavamo v sklopu celovitega sistema poslovanjaMladi Odrasli Skupajpredšolski osnovnošolski skupaj dijaki študenti zaposleni nezaposleni skupajvsi 2.540 8.615 11.155 4.085 5.635 14.684 6.217 30.621 41.776od tega 1. vpisv l. <strong>2010</strong>680 823 1.503 344 616 1.382 821 3.163 4.666Prikaz deležev mladih in odraslih članovPrikaz strukture članovmladi27 %zaposleni35 %nezaposleni15 %predšolski6 %odrasli73 %študenti13 %dijaki10 %osnovnošolski21 %Prikaz mladih in odraslih članov glede na število prebivalcev20000150001000050000Članido 15. letaPrebivalcido 15. letaOdrasličlaniOdrasliprebivalciVsičlaniVsiprebivalci17


ObiskMladi Odrasli Skupajobisk knjižnice 132.125 450.728 582.853obisk prireditev 28.426 43.024 71.450skupaj 160.551 493.752 654.303Prikaz deležev mladih in odraslih obiskovalcevmladi23 %odrasli77 %Izposoja knjižničnega gradivaStrokovne knjige Leposlovne knjige Neknjižno gradivo Serijske publikacije Skupajmladi 107.245 305.074 68.900 9.312 490.531odrasli 481.392 623.187 107.265 64.212 1.276.056skupaj 588.637 928.261 176.165 73.524 1.766.587Prikaz deležev izposoje med mladimi in odraslimimladi28 %odrasli72 %Prikaz deležev izposoje po vrstah gradiva pri mladihPrikaz deležev izposoje po vrstah gradiva pri odraslihserijske publikacijeneknjižno gradivo 2 %neknjižno gradivostrokovne knjige14 % 8 %22 %serijske publikacije5 %leposlovje62 %leposlovje49 %strokovne knjige38 %18<strong>Letno</strong> poročilo <strong>Mariborske</strong> knjižnice <strong>2010</strong>


kot priložnosti za razvoj in izboljšave. V zadnjem časuse pogosteje pojavljajo vprašanja o ravnanju z osebnimipodatki in vzdrževanju baze osebnih podatkov.Neustrezni prostori osrednjeknjižnice – razlog za upad uporabeknjižnice?V letu <strong>2010</strong> je bilo v knjižnico včlanjenih 22,9 % prebivalcevcelotnega območja in to pomeni 2,5 % upad.Glede na prevladujoč odstotek uporabnikov osrednjeknjižnice menimo, da število članov upada zaradi neustreznihprostorskih pogojev osrednje knjižnice, kiv sedanjih razmerah ne more več ustrezno opravljatisvojega poslanstva. V osrednji knjižnici se razmere drastičnoslabšajo, to pa zagotovo odvrača del obiskovalcev.Na drugi strani ugotavljamo, da narašča uporabaelektronskih možnosti dostopa do storitev knjižnice indo informacij.Medknjižnična izposojaČe gradiva, ki ga bralci potrebujejo, v naših enotah nimamo,to ni ovira – najdemo knjižnico, ki ima prostiizvod, in ga naročimo po medknjižnični izposoji.V letu <strong>2010</strong> smo medknjižnično obdelali 477 izposoj.Prejeli smo 165 zahtevkov, 173 enot pa smo mi posredovalidrugim knjižnicam. Največ našega gradiva sonaročili iz Osrednje knjižnice Srečka Vilharja v Kopru,naša naročila so bila najpogosteje usmerjena na Univerzitetnoknjižnico Maribor in Filozofsko fakulteto vLjubljani.Gradivo včasih težko najde pot nazajv knjižnicoPogosto se v knjižnici soočamo s problemom zamudnikovin ugotavljamo, da veliko gradiva celo nikoli večne najde poti nazaj v knjižnico. Kljub zamudninam inopominom moramo od trdovratnih kršiteljev pravil izposojedolgove izterjevati prek agencije za izterjavo. Taje v letu <strong>2010</strong> obravnavala 512 primerov dolžnikov, karje sicer za 13,95 % manj, kot leta 2009. Vsi evidentiranidolgovi izterjave za leto <strong>2010</strong> (izterjava, vrednost izgubljenegagradiva, strošek obdelave in opreme) so znašali12.659,00 EUR, od tega smo izterjali 6.832,33 EUR,kar predstavlja le 53,97 % uspešnost. Vzroki za tolikšendelež neizterjanih dolgov je zagotovo v poslabšanjusocialnega položaja prebivalcev, delno pa dolgovi doknjižnice izvirajo iz slabega odnosa posameznikov dojavnih dobrin.Knjižnični prostoriNaša prizadevanja pri urejanju prostorov so bila vletu <strong>2010</strong> prioritetno namenjena realizaciji natečajnerešitve za osrednjo knjižnico na Rotovškem trgu.Potem, ko je Mestna občina Maribor že v letu 2008izvedla javni arhitekturni natečaj za prenovo in razširitevosrednje <strong>Mariborske</strong> knjižnice in ureditev Rotovškegatrga z mestno hišo, je bil v letu 2009 izdelan ledokument identifikacije investicije (DIIP), vse nadaljnjeaktivnosti pa so stekle šele v letu <strong>2010</strong>. Izbranaarhitekturna rešitev je v vseh pogledih presežek in naRotovškem trgu omogoča knjižnici ustrezne površinekvalitetnega prostora. Na osnovi Programa za izvedboprojekta, ki smo ga junija pripravili v knjižnici, jeizbrana projektantska hiša Atelierarhitekti v sodelovanjus podizvajalci izdelala projektno dokumentacijoin elaborate: vodilno mapo, arhitekturni posnetek,načrt arhitekture, rekonstrukcijo in dograditev, idejniprojekt, načrt gradbenih konstrukcij, načrt električnihinštalacij in opreme, načrt strojnih inštalacij in opreme,načrt izkopov in osnovne podgradnje za podzemneobjekte, elaborat o stanju nosilnih konstrukcij,elaborat o sestavi tal s pogoji temeljenja, geodetskiposnetek objektov in komunalnih naprav, konceptzagotavljanja požarne varnosti, elaborat gradbenefizike in toplotne zaščite in načrt gospodarjenja zgradbenimi odpadki. Restavratorski center Zavod zavarstvo kulturne dediščine Slovenije je pripravil konservatorskinačrt, inženiring ZIM pa predinvesticijskozasnovo.Ob koncu leta smo skupaj z ZIM-om že začeli s pripravoinvesticijskega programa. Po njegovem sprejetju naMestnem svetu Mestne občine Maribor in po sprejemuVrnjeno, plačano in neizterjano knjižnično gradivo 2008–<strong>2010</strong>Leto 200868896417Leto 2009624121676Leto <strong>2010</strong>468676080 200 400 600 800 1000 1200 1400 1600Neizterjano gradivo Plačano gradivo Vrnjeno gradivo19


proračuna bo znano, po kakšni dinamiki bo rasla našaknjižnica. O varianti, da investicija ne bi bila realizirana,sploh ne razmišljamo, saj so obstoječi prostori osrednjeknjižnice popolnoma neustrezni in celo ne omogočajoveč varnosti za zaposlene in uporabnike.Vzporedno s pripravami na gradnjo osrednje knjižniceso tekle tudi aktivnosti za zagotavljanje nadomestnihprostorov za nemoteno delovanje knjižnice v času prenovein urejanje lastništva posameznih prostorov naRotovškem trgu, ki bi morali biti vključeni v projekt.Tečejo tudi že aktivnosti za izdelavo dokumentacijeza pridobitev gradbenega dovoljenja, ki ga moramozaradi aktiviranja sredstev iz državnega proračuna pridobitido konca marca 2011.Med junijem in septembrom smo izvedli vsa dela investicijskegavzdrževanja v Pionirski knjižnici Nova vas(pleskanje, obnova tal, nove instalacije, nove sanitarije).Knjižnica je v novi preobleki zaživela oktobra, koje s pomočjo sofinanciranja Mestne občine Maribor inMinistrstva za kulturo odprla svoja vrata z novo knjižničnoopremo. Ustreznejše in funkcionalnejše prostoreso dobili tudi zaposleni v enoti.Začeli smo z načrtovanjem nove knjižnice v občini Selnicaob Dravi. Na osnovi programske naloge, ki jo jepripravila <strong>Mariborska</strong> knjižnica, so že v pripravi načrti.Predviden začetek gradnje knjižnice v večnamenskemobjektu je v letu 2011, izdelava opreme pa v letu 2012.Velikost knjižnice bo približno 400 m 2 , kar pomeni dolgoročnorešitev in odličen pogoj za razvoj knjižničnePrenovljena Pionirska knjižnica Nova vasdejavnosti v občini Selnica ob Dravi.V občini Duplek smo utesnjene prostore knjižnice razširiliv odkupljeno enosobno stanovanje v velikosti 46m 2 . Izvedena so bila gradbena dela, urejene instalacije,položena nova tla, prostor popleskan. Celotno investicijoje financirala občina Duplek, čakamo pa še namanjkajočo opremo po projektu.V Rušah so prav tako zgrajeni predvideni novi prostoriza knjižnico v skupni izmeri 800 m 2 . Zaradi gospodarskekrize in prisilne poravnave Stavbarja, ki je lastnikprostorov, so bile vse priprave za izdelavo projektnedokumentacije ustavljene. Dokončanje prostorov knjižniceje bilo predvideno v avgustu <strong>2010</strong>, delovanjePrerez prostorov načrtovane nove osrednje knjižnice na Rotovškem trgu20<strong>Letno</strong> poročilo <strong>Mariborske</strong> knjižnice <strong>2010</strong>


Boljši pogoji tudi za zaposlene v Pionirski knjižnici Nova vasknjižnice na novi lokaciji pa oktobra <strong>2010</strong>, vendar zaradispremenjenih razmer do realizacije ni prišlo. Pričakujemo,da se bodo razmere na trgu umirile in da bomolahko nadaljevali z načrtovanimi aktivnostmi.V prihodnjih letih bi morali začeti razmišljati tudi onovih prostorih za Knjižnico Pobrežje, ki je zaradi izrednomočnega števila obiskovalcev, obširne ponudbekakovostne knjižnične zbirke in številnih storitev zauporabnike, že zelo utesnjena. Problem predstavljataše Knjižnica Studenci in Knjižnica Pekre. Vse tri knjižnicedelujejo v prostorih, ki jih imamo v najemu, karpomeni, da vlaganja v potrebna investicijska dela nisomogoča.Prostori, namenjeni za Knjižnico RušeAktivnosti na področju prostorske problematike, katerihcilj je doseči normalne in sprejemljive pogoje zakvalitetno izvajanje programov in delo z uporabniki, sodel razvojne strategije in ciljev knjižnice. Prva prioritetaje ureditev osrednje knjižnice. Vodstvo knjižnice pa seseveda nenehno aktivno odziva na vse možnosti, ki bilahko vplivale na izboljšanje prostorskih pogojev.Vhodna avla načrtovane nove osrednje <strong>Mariborske</strong> knjižnice21


The municipal and local librarynetwork, ways to our patronsSpace for life-long learning and socialnetworkingBy its size, importance and tasks, as stipulated by the law,the Maribor Public Library has the status of the central regionallibrary. Its organisation in the form of the networkof local libraries, the Mobile library with bibliobus andmobile collections as well as services allows it to reach allinhabitants of the area served by the library, regardless oftheir age, social status or education. Thus the library representsa space for life-long learning and an informationcentre; with its wide cultural and social role it fulfils its socialresponsibility towards the local environment, whichis part of its mission.Total number of opening hours of the local and municipalitylibraries, the Maribor Public Library units, was30,673.The circulation desk staff carried out 2.618,836 transactions(loans, returns, reservations). Each circulation desklibrarian carried out 52,693 transactions on average, ofthose 35,545 items were checked out and 20,706 units oflibrary material were put back on the shelves.Library membersShare of children and adult membersMembership structurezaposleni35 %študenti13 %odrasli73 %dijaki10 %nezaposleni15 %mladi27 %predšolski6 %osnovnošolski21 %Pre-schoolChildren Adults TotalPrimaryschoolTotalHigh-schoolstudentsStudents Employed Unemployed TotalAll 2,540 8,615 11,155 4,085 5,635 14,684 6,217 30,621 41,776Of these usersregistered for thefirst time in <strong>2010</strong>680 823 1,503 344 616 1,382 821 3,163 4,66622<strong>Letno</strong> poročilo <strong>Mariborske</strong> knjižnice <strong>2010</strong>


Children and adult members per number of inhabitants20000150001000050000Članido 15. letaPreb.do 15. letaOdrasličlaniOdraslipreb.VsičlaniVsipreb.VisitsChildren Adults TotalVisits to the library 132,125 450,728 582,853Event turn-out 28,426 43,024 71,450Total 160,551 493,752 654,303Share of children and adult visitorsmladi23 %odrasli77 %Loan of library materialNon-fiction Fiction Non-book materials Serial publications TotalChildren 107,245 305,074 68,900 9,312 490,531Adults 481,392 623,187 107,265 64,212 1,276,056Total 588,637 928,261 176,165 73,524 1,766,587Children loan share vs adult loan sharemladi28 %odrasli72 %Shares of loan by type of material – childrenneknjižno gradivo14 %periodika2 %strokovne knjige22 %Shares of loan by type of material – adultneknjižno gradivo8 %periodika5 %leposlovje62 %leposlovje49 %strokovne knjige38 %23


Inter-library loansIf the required material is not available at our libraries, wewill locate it and order the item by inter-library loan.In <strong>2010</strong>, 477 inter-library transactions were carried out. Wereceived 165 requests, while 173 items were supplied toother libraries.Sometimes it takes a bit longer for theborrowed material to find its way backto the library...Our library – like many other libraries – is faced with theproblem of late return of items, and unfortunately, a lot ofmaterial never finds its way back to the library despite remindersand penalties. In the case of persistent breachesof rules we resort to collection of overdue materials andfines through a collection agency. In <strong>2010</strong>, the collectionagency dealt with 512 cases, which is a drop of 13.95 %in comparison with 2009, while the success rate in debtcollection was 53.97 %.Library facilitiesPriority in our efforts with terms of space planning wasgiven to implementation of the solution, chosen with apublic tender, for the central library on Rotovž Square. Afterthe City Municipality of Maribor carried out a publicarchitectural tender in 2008 for renovation and expansionof the central Maribor Public Library and layout of RotovžSquare with the City Hall, only the investment identificationdocument was prepared in 2009, while all furtheractivities began as late as in <strong>2010</strong>. The chosen architecturalsolution is outstanding in every way and it enablesthe library to have appropriate areas of quality space onRotovž Square. Based on the Programme for Project Implementation,which was prepared by the library in June,the selected project firm Atelierarhitekti, in cooperationwith subcontractors, prepared project documents as wellas all necessary expert reports. The restoration centre ofthe Institute for Protection of Cultural Heritage of Sloveniaprepared a conservation plan, whereas the companyZIM prepared the pre-investment scheme.At the same time as the preparations for construction ofthe central library, activities to ensure substitute premisesfor undisturbed activities of the library during renovationas well as regulation of ownership of individual premiseson Rotovž Square which should be included in the projectwere also being carried out.All tasks regarding maintenance in the Nova vas ChildrenLibrary (painting of walls, floor renovation, new installations,new bathroom facilities) were carried out betweenJune and September. The renovated library opened inOctober when it, with the help of co-funding from thepart of the City Municipality of Maribor and Ministry ofCulture, opened its doors with new library equipment.The employees of the unit also obtained more appropriateand functional offices.We began designing a new library in the municipality ofSelnica ob Dravi. Based on the programme task, plansare already being prepared; beginning of the library’sconstruction in a multipurpose building is scheduled for2011, while manufacture of equipment is scheduled for2012. The library will cover approximately 400 m 2 , indicatinga long-term solution and an excellent conditionfor development of librarianship in the municipality ofSelnica ob Dravi.Confined premises of the library in the Municipality ofDuplek were expanded into a purchased one-bedroomapartment with a total area of 46 m 2 . Construction workswere carried out, installations set up, new floors putin and the walls painted. The entire investment was financedby the Municipality of Duplek, and we are waitingfor the equipment missing according to the project.All our activities in the field of spatial problems, the aimof which is to achieve normal and acceptable conditionsfor quality execution of programmes and work with users,form a part of the development strategy and objectivesof the Maribor Library Strategic Plan. Constructionof the central library remains the first priority also in thefuture. The library’s management is naturally constantlyresponsive to all possibilities, which could contribute toimprovement of spatial conditions.24<strong>Letno</strong> poročilo <strong>Mariborske</strong> knjižnice <strong>2010</strong>


Knjižnično gradivona poti do uporabnikovOddelek za nabavo in obdelavo v knjižnici izvaja procesepridobivanja, obdelave, opreme, restavratorskihposegov, inventure, prerazporeditev in odpisaknjižničnega gradiva. S pretehtanimi odločitvami priizboru knjižničnega gradiva uresničuje smernice nabavnepolitike, naravnane na naše uporabnike. V letu<strong>2010</strong> smo še intenzivneje pristopili tudi k oblikovanjudokumenta o nabavni politiki knjižnice, ki predstavljapomembno marketinško sredstvo za predstavljanjeknjižnične zbirke javnosti, po drugi strani pa pomagaknjižničarjem v nabavi oblikovati konsistentno in relevantnoknjižnično zbirko. Pri nabavi smo tudi v letu<strong>2010</strong> dajali poudarek dostopnosti slovenske izvirneleposlovne literature in subvencioniranega gradiva,ob upoštevanju razmerja, določenega v standardih zasplošne knjižnice, 60 % naslovov strokovne literaturein 40 % leposlovja ter 30 % gradiva v zbirki za mladebralce.V procesu obdelave knjižničnega gradiva smo skrbeliza informacijsko kvalitetne podatke. Ustvarili smo1.776 novih zapisov, v normativno bazo CONOR.SI pasmo prispevali 871 zapisov za osebna imena domačihin tujih avtorjev.Posebna delovna skupina se je začela ukvarjati s pripravopostavitve in združevanja fondov ter baz bralcevv novi osrednji knjižnici na Rotovškem trgu, največ delapa bo imela v letu 2011, ko je predviden začetek gradnjeknjižnice in ko bomo začeli z združevanjem knjižničnihzbirk petih knjižnic (Knjižnice Rotovž, PionirskePrirast knjižničnega gradivaNaslovi nakup dar obvezni izvod lastna izdaja skupajKnjige 4.588 496 1.408 0 6.492Neknjižno gradivo 1.968 54 247 0 2.269Serijske publikacije 313 102 588 2 1.005Skupaj 6.869 652 2.243 2 9.766Izvodi nakup dar obvezni izvod lastna izdaja skupajKnjige 29.378 984 2.150 0 32.512Neknjižno gradivo 3.609 181 322 0 4.112Serijske publikacije 1.280 317 806 21 2.424Skupaj 34.267 1.482 3.278 21 39.04825


knjižnice Rotovž, Čitalnice, Knjižnice Tabor in Pionirskeknjižnice Tabor).V drugi polovici leta smo aktivno sodelovali pri testiranjunove verzije COBISS/OPAC, V6.0., in testirali programCOBISS3/Katalogizacija.V dveh enotah smo izvedli inventuro knjižničnega gradiva,v knjigoveznici smo obnovili in na novo vezali1.985 knjig, v opremi gradiva pa pripravili za izposojo31.436 izvodov knjižničnega gradiva.Sredstva za nakup knjižničnegagradivaZa nakup knjižničnega gradiva smo v letu <strong>2010</strong> porabili653.482,82 EUR, in sicer 540.694,52 EUR za knjige,40.368,38 EUR za neknjižno gradivo in 72.419,92 EUR zaserijske publikacije.Ministrstvo za kulturo je za nakup zagotovilo265.164,00 EUR in še dodatno 22.000 EUR za povečanin zahtevnejši nakup v okviru nalog območnosti ternaročnine na informacijski sistem pravnih predpisovIUS INFO in druge elektronske baze podatkov in onlinedostopnih virov (Oxford reference online premium,Oxford English dictionary online, Grove music online,Grove art online, Who’s who & who was who in Tax--Fin-Lex).Občine so za nakup gradiva skupaj namenile366.318,00 EUR.Kako uspešni smo bili pri nabavi?Pri nabavi smo si prizadevali za enakomeren razvojposameznih enot v mreži v skladu s strokovnimi priporočiliza izgradnjo knjižnične zbirke. Spremljali smo prirastnaslovov, uravnavali razmerja med posameznimivrstami in namembnostjo gradiva in skrbno nadzorovaliporabo finančnih sredstev. Sodelovali smo s širokomrežo dobaviteljev in dosegali dobre nakupne pogojein ugodne popuste. S sredstvi za nakup knjižničnegagradiva smo gospodarno in skrbno ravnali, saj smo dosegli22,27 % povprečni popust, ki predstavlja skorajčetrtino vseh namenskih sredstev, prihranek pa smo vceloti uporabili za povečanje nakupa knjižničnega gradiva.S tem smo nekoliko uravnali posledice višanja cengradiva na trgu in večletnega stagniranja višine dotacijza nakup gradiva.Za knjižnice, ki po obsegu ne dosegajo standardov zaknjižnično zbirko, je priporočen prirast najmanj 400izvodov knjig in 40 izvodov neknjižnega gradiva na1.000 prebivalcev. Za 182.563 prebivalcev bi moralipridobiti 73.025 enot knjig in 7.303 enot neknjižnegagradiva, zaradi prenizkih letnih sredstev pa dosegamo44,52 % standarda pri nabavi knjig in 56,30 % pri neknjižnemgradivu.Odpis knjižničnega gradivaOdpisali smo 10.791 enot knjižničnega gradiva, od tega7.304 izvode knjig, 1.226 enot neknjižnega gradivain 2.261 letnikov tiskanih serijskih publikacij.OdpisIzvodiKnjige 7.304Neknjižno gradivo 1.226Serijske publikacije 2.261Skupaj 10.791Odpisano gradivo smo ponudili v izbor Narodni inuniverzitetni knjižnici, Univerzitetni knjižnici Maribor,Knjižnici Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica, KnjižniciLenart in nekaterim šolskim knjižnicam. Preostalogradivo smo po simbolični ceni prodali uporabnikomnaše knjižnice ali podarili dobrodelnim organizacijamoziroma jih vključili v akcijo zbiranja knjig Odprta knjigaza Slovence po svetu. Nobena naša odpisana knjigani končala na odpadu.Knjižnična zbirkaZbirka knjižničnega gradiva je konec leta <strong>2010</strong> štela685.924 enot, od tega 634.008 knjig, 43.956 enot ne-Prirast gradiva po letih 2005–<strong>2010</strong>Leto Prirast knjig v enotah Prirast neknjižnega gradiva v enotah Prirast serijskih publikacij v enotah2005 37.517 3.021 1.8352006 35.869 4.246 1.6792007 33.193 9.364 2.0252008 31.821 7.850 2.8312009 31.485 3.251 2.625<strong>2010</strong> 32.512 4.112 2.42426<strong>Letno</strong> poročilo <strong>Mariborske</strong> knjižnice <strong>2010</strong>


knjižnega gradiva in 7.960 letnikov tiskanih serijskihpublikacij.Standardi za zalogo priporočajo najmanj 4 knjige in0,4 enote neknjižnega gradiva na prebivalca. Zaloga<strong>Mariborske</strong> knjižnice bi glede na število prebivalcevmorala obsegati najmanj 730.252 knjig in 73.025 enotneknjižnega gradiva. Pri knjigah dosegamo 86,8 %standarda, kar pomeni 3,47 knjige na prebivalca, prineknjižnem gradivu pa 60,2 %, kar pomeni 0,24 enotena prebivalca. V primerjavi z letom 2009 se je temeljnazaloga knjig povečala za 25.208 enot, zaloga neknjižnegagradiva pa za 2.886 enot. Zaloga serijskih publikacijje večja za 163 letnikov.ZalogaIzvodiKnjige 634.008Neknjižno gradivo 43.956Serijske publikacije 7.960Skupaj 685.924Pogled v načrtovano novo osrednjo Mariborsko knjižnico27


Library material on the wayto the usersOur user-oriented collection development policy is implementedon the basis of careful decision-making whenselecting library material. A special attention was dedicatedto accessibility of original Slovenian fiction and subsidisedmaterial. At the same time provisions of the publiclibraries standards were complied with and the ratio of60 % of reference titles versus 40 % fiction and 30 % ofmaterial for young readers was mantained.Funds for collection developmentIn <strong>2010</strong>, 653,482.82 EUR were spent on collection development,of this amount EUR 540,694.52 were spent onbooks, EUR 40,368.38 on non-book material and EUR72,419.92 on serial publications.The municipalities allocated in total EUR 366,318 for collectiondevelopment. The Ministry of Culture providedEUR 265,164 and the additional EUR 22,000 for increasedand more demanding purchase in the frame of regionallibrary tasks as well as subscription fees for the IUS INFOlegislation information system, other electronic data basesand sources accessible online (Oxford reference onlinepremium, Oxford English dictionary online, Grove musiconline, Grove art online, Who’s who & who was who inTax-Fin-Lex).Annual additionsTitles Purchase Gift Legal deposit Own publication TotalBooks 4,588 496 1,408 0 6,492Non-book materials 1,968 54 247 0 2,269Serial publications 313 102 588 2 1,005Total 6,869 652 2,243 2 9,766Titles Purchase Gift Legal deposit Own publication TotalBooks 29,378 984 2,150 0 32,512Non-book materials 3,609 181 322 0 4,112Serial publications 1,280 317 806 21 2,424Total 34,267 1,482 3,278 21 39,04828<strong>Letno</strong> poročilo <strong>Mariborske</strong> knjižnice <strong>2010</strong>


How successful and efficient was ourcollection development?When purchasing new library material we made an effortto ensure a balanced development of individual networkunits according to professional guidelines for library collectiondevelopment. The annual title additions weremonitored, the ratio between certain material types andpurpose was balanced while expenditure of financialresources was closely watched. We co-operated with awide network of suppliers and negotiated good terms ofpurchase as well as considerable discounts. We treatedthe funds allocated for library material purchase with anutmost care and economy, and negotiated an averagediscount of 22.27 %, which represents almost a quarter ofall the funds allocated to this purpose. The saved fundswere spent on further collection development. Thus wepartially neutralised the effects of higher prices of librarymaterial on the market and the several-year-long stagnationin material purchase funding.Library collectionStockItemsBooks 634,008Non-book materials 43,956Serial publications 7,960Total 685,92429


Predstavitev družabne igre na igralnem dnevukovnjakom s področja mladinske književnosti, knjižničarjem,učiteljem, vzgojiteljem, študentom in vsem, kisvoje delo usmerjajo k otroku in mladostniku ter gapovezujejo s knjigo in umetnostjo. Zbirka je tudi temeljza študijske potrebe in za pripravo različnih oblikdejavnosti za mlade bralce.ilustratorjev, v obsegu kar 1.521 knjig in 235 izvodovneknjižnega gradiva.Filmoteka – filmska zbirkaFilmski center je posebna knjižnična zbirka, ki vsebujeneknjižno in knjižno gradivo, povezano s temo filma infilmske kulture. Zaradi prostorskih omejitev zbirka šeni zaživela v celoti in na enem mestu, kot je bilo predvideno,gradivo je razdeljeno na različnih lokacijah.Knjižno gradivo za odrasle bralce je v Knjižnici Novavas in predstavlja dopolnitev že obstoječemu knjižne-Otroci iz Vrtca Jadvige Golež na obisku v knjižniciObsega 7.074 izvodov knjižnega gradiva, od tega2.240 strokovnega in 4.834 leposlovnega, 504 serijskihpublikacij in 228 izvodov neknjižnega gradiva.Študijsko zbirko dopolnjujeta tudi dragoceni arhivskizbirki v Pionirski knjižnici Rotovž in Pionirski knjižniciNova vas, z izborom kakovostnih tujih in domačih slikanicenajvidnejših mladinskih pisateljev, pesnikov inZbirka filmov v Knjižnici Rotovž31


mu gradivu s področja filma. Neknjižno gradivo, zlastiDVD-ji, ki predstavljajo srce zbirke, pa je na voljo v KnjižniciRotovž. Zaradi prostorske stiske so DVD-ji z vsebino,primerno za otroke in mladino (animirani filmi,mladinski filmi), v Pionirski knjižnici Rotovž, v Študijskozbirko mladinske književnosti pa so bile začasno preusmerjenetudi knjige za mlade s področja filma. Zbirkaje pri uporabnikih zelo dobro sprejeta, v celoti pa bolahko zaživela šele, ko bo dobila ustrezen multimedijskiprostor v novih prostorih osrednje knjižnice.Filmska zbirka šteje že 6.036 filmov, 798 knjig in 6 izvodovserijskih publikacij.AV zbirka – zbirka neknjižnegagradivaAV zbirka deluje kot premična zbirka med posameznimienotami v mreži <strong>Mariborske</strong> knjižnice. Obiskovalcemknjižnice s kroženjem po enotah zagotavljapestro ponudbo neknjižnega gradiva, hkrati pa zaradimanjšega podvajanja izvodov pomeni racionalnorabo sredstev. Menjave v enotah izvedemo enkrat vletu. V zbirko uvrščamo filme različnih žanrov, risankein dokumentarne filme na DVD-jih, glasbo in pravljicena CD-jih, ponujamo pa tudi CD-ROMe z različnimistrokovnimi vsebinami. Zbirka pomeni obogatitevknjižnične ponudbe in pokriva potrebe naših uporabnikovv skladu s poslanstvom, vizijo in cilji knjižnice.Uporabnikom pomeni predvsem pestro preživljanjeprostega časa, jim omogoča osebnostni razvoj in jimpribližuje izobraževalne in kulturne vsebine v zvoku,sliki in govorjeni besedi.V letu <strong>2010</strong> smo kupili 838 naslovov oz. 1.241 izvodovneknjižnega gradiva, zbirka pa sedaj šteje 11.816enot.Glasbena zbirka v Knjižnici Nova vasNa spletni strani <strong>Mariborske</strong> knjižnice je v rubriki »Ponudbaglasbe in filmov« omogočeno lažje iskanje gradivapo posameznih zvrsteh glasbenega in filmskegagradiva in povezava do OPAC-a.V letu <strong>2010</strong> smo zbirko dopolnili s 353 naslovi oziroma440 izvodi zvočnih posnetkov ter 105 naslovi oz. 158izvodi notnega gradiva. Skupaj je sedaj v zbirki 5.312izvodov zvočnih posnetkov in 255 enot notnega gradiva.Glasbena zbirka CD-tekaV Mariborski knjižnici že več let nastaja glasbena zbirkaz bogato in raznovrstno ponudbo zvočnih posnetkovin drugega materiala, povezanega z glasbo. V njej ponujamoglasbene zgoščenke slovenskih in tujih avtorjevrazličnih glasbenih obdobij in zvrsti (blues, country,etno, jazz, šansoni, klasična glasba, odrska glasba …).Posebnost zbirke so muzikalije – notno gradivo, kjer sozastopana dela slovenskih in tujih skladateljev različnihzvrsti, za različen namen (npr. note za učenje posameznihinstrumentov, za zborovsko glasbo in partiture zaorkester z ali brez solistov), pa tudi filmi o glasbenihustvarjalcih in zanimive spletne povezave. Uporabnikilahko poslušajo glasbo v knjižnici ali si gradivo izposodijo.Novost v zbirki so gramofonske plošče, ki smo jihprejeli z obveznim izvodom.32<strong>Letno</strong> poročilo <strong>Mariborske</strong> knjižnice <strong>2010</strong>


Special collections»Toyteque« – collection of toysQuality didactic toys, which stimulate children’s emotionaland psychological skills, and encourage their creativity,concentration, logic thinking, persistence and accuracyare collected and available for loan in our »Toyteque«.The collection is intended for children under 15. It alsoincludes toys for children and adults with special needs,for instance the blind and visually impaired, and toys forforeign language learning. Every time a toy is borrowed,a book is offered to young readers as well.In <strong>2010</strong>, 9,838 toys were borrowed from the »Toyteque«.Study collection of juvenile literatureThe Study collection of juvenile literature, located at theRotovž Children Library, collects the core reference andspecialised literature referring to the areas of juvenile literatureand librarianship, book illustrations, psychology ofchildren and adolescents, methodology of pedagogicalwork in libraries as well as Slovenian juvenile fiction andmajor serial publications. The collection was establishedwith joint effort by the Young Readers’ Department andthe Child and a Book magazine. It is aimed at scholarsof juvenile literature, librarians, pre-school and schoolteachers, students and anybody whose work is focusedon children and adolescents and related to books andart. At the same time, the compiled material serves as thebasis for research during preparation of different forms ofactivities for young readers.The collection consists of 7,074 items of book material;of that 2,240 items of non-fiction and 4,834 items of fictionmaterial, 504 items of serial publications and 228items of non-book material.Film collectionThe Film centre is a special library collection which consistsof non-book and book material connected with thetopic of film and film culture. Due to lack of space, thecollection has not been available to the public in its entirety;for the same reason it cannot be located at a singlelibrary as planned, but is currently divided among severallibraries.The film collection consists of 6,036 films, 798 booksand 6 serial publications.A/Vcollection – collectionof non-book materialA/V film collection functions as a mobile collection travellingfrom unit to unit of the Maribor Public Library. Thisform ensures our visitors a varied selection of non-bookmaterial and at the same time it increases economic useof funds. Collections are relocated once a year, while theircontents are restocked throughout the year. The collectionincludes films of different genres, cartoons and documentarieson DVDs, music and fairy tale CDs, and manydifferent CD-ROMs.In <strong>2010</strong>, 838 titles or 1,241 items of non-book materialwere purchased, and the collection now amounts to11,816 items.Music collection – CD-tequeAt the Maribor Public Library, a music collection has beencompiled for several years. It comprises a rich and variedselection of music CDs and other music-related material.The CDs by both Slovenian and foreign authors cover a33


ange of music styles and genres (blues, country, ethno,jazz, chansons, classical music, stage music etc.). A specialfeature of the collection is sheet music of works by Slovenianand international authors of different genres (e.g.sheet music for individual instruments, choir music andorchestras with or without soloists); there are also filmportraits of music artists and interesting internet links.Visitors can either listen to the music at the library or borrowthe available material.In <strong>2010</strong>, 353 new titles (440 items of audio recordingsand 105 titles or 158 copies of music sheets) wereadded to the collection. In total, the collection consistsof 5,312 items of audio recordings and 255 copies ofmusic sheets.34<strong>Letno</strong> poročilo <strong>Mariborske</strong> knjižnice <strong>2010</strong>


Knjižnica ni le zbirkaknjižničnega gradivaSkrb za bralno kulturo in spodbujanje branja v knjižniciuresničujemo skozi vrsto dejavnosti, storitev in prireditev.V ospredju so predstavitve literarnih novostisodobnih slovenskih avtorjev, in prireditve, ki bogatijokraj in prebivalce, pogosto poudarjamo kulturnodediščino okolja in s tem domoznansko dimenzijoposamezne enote. Skozi dejavnosti promoviramo knjižničnestoritve, knjižnične zbirke in širimo dostop doinformacij, načel demokratične družbe in spodbujamouporabo knjižnice.Pri oblikovanju storitev namenjamo veliko pozornostiuporabnikom s posebnimi potrebami, več pozornostipa bi morali posvetiti družini kot ključnemu tipu uporabnikovin ciljni skupini, ki v največji meri uporabljasplošno knjižnico. V boljših prostorskih pogojih pa biveč programov in storitev zagotovo namenili posebejranljivi skupini prebivalcev, ki izrazito narašča, brezposelnim.umetnost pripovedovanja ter sodeluje v slovenskihprojektih za promocijo knjige in branja.V letu <strong>2010</strong> smo uresničili načrtovani program prireditevin dejavnosti za mlade bralce, pripravili smo 770prireditev, ki so privabile 23.786 mladih in 9.765 odraslihbralcev. Pravljičnih ur, razstav, srečanj z ustvarjalci,igralnic, pravljičnih veselih počitnic v zimskem inpoletnem času ter različnih oblik vodstev po knjižnicise je skupaj udeležilo 33.551 obiskovalcev.Ob tem smo izvedli še 72 prireditev v vrtcih, šolah, vbolnišnici in drugje, ki jih je obiskalo 2.039 otrok in654 odraslih, skupaj 2.693 udeležencev.Grafični prikaz deležev prireditev za mladerazstave20 %vodstva9 %ure pravljic48 %Kako uvajamo mlade v svet besedein knjižnice?Vse aktivnosti, povezane z mladim bralcem, snujemov knjižnici že od leta 1972, ko je bila osnovana službaza mlade bralce, in ko je zaživela revija Otrok in knjigater se je vzpostavila dragocena študijska zbirka mladinskeknjiževnosti. Služba za mlade bralce koordinirain strokovno nadgrajuje področja, povezana z mladimbralcem, in izvaja dejavnosti za mlade bralce vpionirskih enotah in po celotni mreži. Razvija področjebibliotekarske stroke, ki vpliva na delo z mladimbralcem in ureditev knjižnic zanje, nabavo in obdelavogradiva za mlade, knjižnične in književne vzgoje,ostalo11 %Rastems knjigo7 %zaključkibral. znač.48 %Pravljične ure so bile tudi v letu <strong>2010</strong> najbolj zastopanaoblika dejavnosti, namenjena mladim bralcem.Med prireditvami in srečanji z ustvarjalci, ki imajo vrazvijanju knjižnične, književne, knjižne vzgoje za mladebralce pomembno vlogo, smo izpeljali večj odmevnihdogodkov.35


Utrinki dopoldanskih pravljičnih druženj z otrokiv Svečani dvorani RotovžProjekt sta tudi tokrat podprla Ministrstvo za kulturo inMestna občina Maribor.Mednarodni dan knjig za otroke inpodelitev nagrade Izvirna slovenskaslikanicaMednarodni dan knjig za otroke smo 7. aprila počastiliz osrednjo prireditvijo in otvoritvijo razstave izvirnihilustracij Kiki Omerzel v Svečani dvorani Rotovž, in joobogatili z eksponati Pokrajinskega muzeja Maribor.Navezovala se je na slikanico Maje Brodschneider KotnikČevljarček. Razstave Kiki Omerzel smo postavili šev drugih enotah ter tako ob drugoaprilskih prireditvahpripravili celovito predstavitev umetnice. Razstavo smov vseh enotah pospremili s poslanico tokratnega mednarodnegadne, ki jo je prispevala španska sekcija IBBY.Otvoritev razstave je imela tokrat vseslovenski značaj,saj smo ji pridružili slavnostno podelitev nagrade Izvirnaslovenska slikanica <strong>2010</strong>, ki jo podeljuje Združenjezaložnikov pri Gospodarski zbornici Slovenije.Strokovna žirija je za zmagovalno slikanico izbrala knjigoSlovenske pravljice (in ena nemška) v stripu Matja-Ilustratorka Kiki Omerzel in pisateljica Maja Brodschneider v pogovoru z Majo Logar37


Slavnostna podelitev nagrade ilustratorju Matjažu Schmidtuža Schmidta. Z občuteno glasbo sta prireditev obogatilaizjemna glasbenika Brina Vogelnik in Luka Ropret.Knjige, ki so prispele na razpisano nagrado Izvirna slovenskaslikanica <strong>2010</strong>, so se pri Gospodarski zborniciodločili skupaj z nami podariti instituciji ali društvu vMariboru. Tako smo z njimi razveselili otroke Materinskegadoma v Mariboru.Glasbenica Brina Vogelnik38<strong>Letno</strong> poročilo <strong>Mariborske</strong> knjižnice <strong>2010</strong>


Otvoritev prenovljene Pionirske knjižnice Nova vas in razstave Najlepše izraelske ilustracijeNajlepše izraelske ilustracijeOb otvoritvi prenovljene Pionirske knjižnice Nova vasin ob Evropskem dnevu judovske kulture smo v sodelovanjuz mariborsko Sinagogo in Izraelskim veleposlaništvomna Dunaju v Maribor pripeljali razstavoizraelskih ilustracij. Razstava ilustracij je ena od dvehpotujočih razstav (druga, Umetnost hebrejske pisave,je bila istočasno postavljena v Univerzitetni knjižniciMaribor), ki sta prepotovali že velik del sveta, bili stana velikih knjižnih sejmih po Evropi, Aziji in Južni Ameriki.Razstavo 15 vodilnih izraelskih ilustratorjev smopostavili v obeh enotah v Novi vasi, s čemer smo ji dališirši pomen, ki ga tudi sicer poudarjamo v naši knjižnici:pravljice, zgodbe in pripovedovanje nikakor nisonamenjene le otrokom. Z vodstvi po razstavi smo jokasneje povezali še s projektom Rastem s knjigo.Razstavo je odprla predstavnica Izraelskega veleposlaništva,asistentka za kulturo Teja Lokar, na prireditvi paso bili prisotni še predstavniki Mestne občine Maribor inMinistrstva za kulturo RS. V glasbenem delu so s tradicionalnimijudovskimi ritmi nastopili Keer Klezmer Band.k različnim oblikam izrabe prostega časa in jih motiviratiza pridobivanje novih znanj, nadgrajenih z razvijanjemustvarjalnih sposobnosti. Že več let sodelujemoz njimi pri Kulturnem dnevniku, Kekčevem abonmaju,Čitalnici na jasi in pri Vilinski vasi.Kulturni dnevnikV abonmaju za osnovnošolce Kulturni dnevnik učenciobiskujejo in spoznavajo različne kulturne ustanove vMariboru (muzeje, kino, gledališča, knjižnico). Med obiskomknjižnice spoznajo njeno delovanje, možnosti, kijih ponuja, tudi zanimive postopke dela, ki sicer nisovidni navzven, vključena pa je tudi pravljica. Knjižničarjise potrudijo, da bi učencem obisk knjižnice (po)ostalprijetna, zanimiva in tudi zabavna izkušnja, h kateri seProjekti v sodelovanju z društvomMARSDruštvo MARS (Mariborski raziskovalni studio) seukvarja z izvedbo, pripravo in organizacijo različnihdelavnic, ustvarjalnic, eksperimentov in drugih dogodkov,namenjenih otrokom. Trudijo se mlade spodbuditiObisk otrok v abonmaju Kulturni dnevnik39


odo radi vračali. V okviru projekta je knjižnico obiskalo7 skupin, skupaj 230 otrok s spremljevalci.Kekčev abonmaKekčev abonma je otroški gledališki abonma, namenjenotrokom od 4. do 8. leta starosti, s sodelovanjempri abonmaju pa smo se pridružili izzivu, kako gledališkopredstavo povezati s knjigo. V abonmaju se zvrsti 6predstav ob nedeljah popoldan v dvorani Narodnegadoma. Po končani predstavi potekajo ustvarjalne delavnice,ki se vsebinsko z različnih vidikov lotevajo temepredstave. V knjižnici smo pripravljali izbore knjig,povezanih s temo predstave in ob vsaki od predstavuredili naš knjižni kotiček. Tako so lahko otroci po ogledupredstave odkrivali glavno temo tudi v knjigi.Čitalnica na jasi, Festival Lent,Vilinska vasProjekt Čitalnica na jasi je zasnovan z namenom promoviranjabranja, knjig in knjižne dejavnosti z boljsproščenimi, manj formalnimi pristopi. Potekal je obnedeljah v Mestnem parku. Med stojnico s knjigamiin revijami na prostem so obiskovalci parka lahko naležalnikih in odejah prebirali gradivo in prisluhnili tudinašim pravljičarjem.V park smo iz prostorov knjižnice prestavili tudi našePravljične vesele počitnice, ki so pod krošnjami drevesob stalni skupini otrok k poslušanju pritegnile tudimarsikaterega naključnega sprehajalca. Ker je bil odzivobčinstva zelo dober, so se počitniške dejavnosti z načrtovanegaenega tedna podaljšale kar na dva.S pravljicami smo se pridružili tudi Vilinski vasi v Pisanemdecembru, ki združuje božično-novoletne prireditvev mestu, namenjene otrokom in mladini.Slovenski projekt Rastem s knjigoProjekt Rastem s knjigo 2009/10 – izvirno slovenskomladinsko leposlovno delo vsakemu sedmošolcu, jebil uspešno izpeljan in zaključen, sedaj pa se nadaljujev novo šolsko leto <strong>2010</strong>/11. Poteka pod okriljemJavne agencije za knjigo in v sodelovanju z Ministrstvomza kulturo, Ministrstvom za šolstvo in šport terZdruženjem splošnih knjižnic. Namen projekta je, dabi vsak sedmošolec obiskal splošno knjižnico, ob tempa posameznim razredom predstavimo knjižnico, jimponudimo brezplačen vpis in razdelimo informacijskogradivo knjižnice, izvedemo knjižnično informacijskoopismenjevanje (COBISS/OPAC, Mega kviz, in podobno)ter jih motiviramo za leposlovno branje (pogovoro pomenu branja leposlovja, predstavitev zanimivihknjižnih novosti, navezava na mladim zanimive teme.Ob zaključku vsakemu učencu podarimo knjigo. V letu20010/11 je bila za knjigo, ki jo učenci dobijo v dar obobisku knjižnice, izbrana knjiga Majnice: fulaste pesmiToneta Pavčka.V letu <strong>2010</strong> je v okviru projekta Rastem s knjigo enote<strong>Mariborske</strong> knjižnice obiskalo 57 skupin sedmošolcev,in sicer 1.190 učencev in 136 spremljevalcev.Projekt Rastem s knjigo – prvič tudiza srednješolceV šolskem letu <strong>2010</strong>/2011 je Javna agencija za knjigoprojekt razširila na dijake vseh prvih letnikov srednjihšol in s projektom simbolično začela 8. septembra, naMednarodni dan pismenosti, saj je njegov namen popularizacijaknjige in branja ter motiviranje srednješolcevza branje slovenskih mladinskih avtorjev in spodbudak njihovemu obiskovanju splošnih knjižnic.V Mariborski knjižnici projekta zaradi prostorske stiskenismo mogli izpeljati v takšni obliki, kot so si gazamislili organizatorji, zato smo se odločili, da idejoprojekta vključimo v naše redne oblike dejavnosti, vinformacijsko opismenjevanje. Tako smo dijakom prvihletnikov srednjih šol ob udeležbi na vodstvu po knjižniciali vodstvu z informacijskim opismenjevanjemspregovorili o pomenu branja leposlovja in jim podariliknjigo Slavka Pregla Geniji brez hlač.Dogajanja za odrasle bralceTudi leto <strong>2010</strong> smo v knjižnici zaznamovali kot leto slovenskegaavtorja, s poudarkom na 70. letnici mariborskegaavtorja Toneta Partljiča. Ob avtorjevem jubilejuPoletno druženje s knjigami, pravljicami in pripovedovalci <strong>Mariborske</strong> knjižnice40<strong>Letno</strong> poročilo <strong>Mariborske</strong> knjižnice <strong>2010</strong>


smo pripravili z njim literarne pogovore in fotografskepregledne razstave o njem in njegovem ustvarjalnemopusu, v osrednji knjižnici in v krajevnih knjižnicah.Tudi druge prireditve za odrasle bralce smo izvajali pocelotni mreži knjižnic. V Knjižnici Rotovž smo pripravljaliliterarne večere in pogovore z ustvarjalci. Mednajodmevnejšimi je bil pogovor z Goranom Vojnovićem,prejemnikom nagrade kresnik za leto 2009 zaroman Čefurji raus, najbolj brani roman leta 2009 in<strong>2010</strong>. Osrednji gost Dnevov knjige v Mariboru je bilTone Partljič, ki smo ga kasneje gostili še knjižnicah vLovrencu na Pohorju in v Dupleku. Ker je bilo leto <strong>2010</strong>tudi v znamenju svetovnega nogometnega prvenstva,smo v Knjižnici Kamnica pripravili pogovor s pisateljicoJanjo Vidmar in selektorjem slovenske nogometne reprezentance,Matjažem Kekom.Tone PrtljičSrečanje s pisateljem Tonetom Partljičem v Knjižnici DuplekVeč literarnih pogovorov in predavanj smo izvedli tudiv drugih enotah. V Rušah je bil literarno potopisni pogovorz Vikijem Grošljem ob izidu knjige Everest, sanjein resničnost. V Knjižnici Pekre smo predstavili knjigoKeks v mestu, Katje Janko Puh, zbirko kolumen, ki so izhajalev časopisu Dobro jutro od septembra 2002 dojulija 2006. Konec meseca avgusta smo v okviru mednarodnegaliterarnega festivala Vilenica gostili SuzanoTratnik in Joachima Sartoriusa.Lepo sta bili obiskani prireditvi o Almi Karlin v knjižnicahHoče in Kamnica, z Medobčinskim društvom slepihin slabovidnih smo v Knjižnici Nova vas pripravili unikatnorazstavo Stereotip, v Knjižnici Tabor bralno uroob svetovnem dnevu poezije. V Knjižnici Lovrenc naPohorju smo v okviru Jezernikovih dni v sodelovanju sčasnikom Večer predstavili elektronsko knjigo iz zbirkeRuslica, članke o Lovrencu med leti 1945 do 1947.Predvečer Vilenice v Mariboru: Suzana Tratnik,moderatorka Urška P. Černe, Joachim Sartorius inprevajalka Andreja Pignar TomaničJanja Vidmar in Matjaž Kek v pogovoru z MelitoForstnerič - Hajnšek pred polno kamniško dvoranoV vseh enotah smo pripravili vrsto tematskih in priložnostnihrazstav, prireditve smo pogosto organizirali vpovezavi s kulturnimi društvi, šolami in posamezniki.Nekaj srečanj smo pripravili v sodelovanju z založbami,zelo odmeven je bil pogovor s pesnico Nežo Maurer41


ob izidu knjige Piramide upanja in avtorjem fotografijGregorjem Radonjičem, v sodelovanju z Založbo Pivec.Vseh prireditev za odrasle bralce je bilo 1.083, od tega236 za vse in 847 za starejše odrasle, kamor spadajoprireditve Knjižničnega cikla. Prireditev se je skupajudeležilo 33.959 obiskovalcev, in sicer 2.601 mladih,22.013 odraslih in 9.345 starejših odraslih.Univerza za tretje življenjskoobdobje – Knjižnični cikelV Knjižnični cikel Univerze za tretje življenjsko obdobjeje bilo v letu <strong>2010</strong> vpisanih 728 slušateljev. V prvempolletju je delovalo 30 študijskih krožkov, v katere jebilo včlanjenih 448 slušateljev, od oktobra <strong>2010</strong> pa jebilo skupaj 33 krožkov in 512 včlanjenih slušateljev.Člani krožkov so imeli 835 srečanj, ki se jih je udeležilo8.860 udeležencev. S študijskimi krožki moramo gostovatina različnih lokacijah po mestu, saj v osrednji knjižnicini prostora. Redna mesečna srečanja, predavanjain pogovori z ustvarjalci potekajo v stari dvorani Lutkovnegagledališča Maribor. Člani krožkov se srečujejoenkrat tedensko ali štirinajstdnevno po dve šolski uri.Še vedno je največ zanimanja za krožke, kjer odkrivajo,spoznavajo in tudi obiskujejo različne kraje po Sloveniji.Zelo se je povečalo število članov pri študijskemkrožku Umetnostna zgodovina. Vsak mesec našimčlanom pošljemo mesečna Sporočila, kjer podrobnejepredstavimo temo za mesečna predavanja in jih seznanjamoz aktualnimi dogodki.Bralna značka za odrasleV sodelovanju s knjižnico Ivana Potrča Ptuj smo v letu<strong>2010</strong> že četrtič izvedli Bralno značko za odrasle, katerenamen je širjenje bralne kulture in spodbujanje branjatudi slovenskih avtorjev. Tokratni bralni seznam je biljubilejno naravnan in je častil visoke življenjske jubilejeslovenskih avtoric in avtorjev, tudi dobitnikov različnihliterarnih nagrad, bralci pa so lahko izbirali med 15 nasloviknjig.Delo za uporabnike s posebnimipotrebamiNaše aktivnosti se vedno bolj osredotočajo tudi na ponudbostoritev za uporabnike s posebnimi potrebamiin na povezovanje z različnimi invalidskimi društvi in organizacijamiter s svetom za invalide pri mestni občiniMaribor. Prav tako se vključujemo v strokovne pripraverazličnih dokumentov, ki opredeljujejo področja dela sto skupino uporabnikov, sodelovali smo pri pripravi vsebineza mednarodni projekt Public Library Innovation.Organizirali smo pravljično uro, bralni večer in pesniškopravljični popoldan za slepe in slabovidne ter vodstvopo knjižnici z informacijskim opismenjevanjem za gluhein naglušne. Invalidska društva smo začeli sistematičnoin redno obveščati o naših prireditvah, informacije o koledarjuprireditev pa smo vključili tudi v njihov sistemobveščanja članov in uspešno zaključili projekt bralneznačke in kviza o Mariborski knjižnici za osebe s poškodboglave v sodelovanju z Zavodom Naprej.Knjiga v bolniško posteljoKnjižnica Tabor že več let izvaja posebej socialno naravnanoobliko dejavnosti – izposojo knjižničnegagradiva v UKC Maribor. Osebna pozitivna naravnanostknjižničarja je izjemnega pomena, prav tako pa tudidobro sodelovanje z bolnišničnim osebjem. Bolnikomknjižničar prinaša gradivo v bolniško posteljo in jim stem pomaga bolj kakovostno preživeti čas zdravljenja.Priporoča jim knjige s pozitivno naravnano vsebino,branje za sprostitev, dela slovenskih avtorjev, kriminalke,biografije, humorno obarvano literaturo ter knjiges področja popularne psihologije, seveda pa upoštevatudi individualne želje bolnikov.Od začetnih poskusov izposoje v bolnišnico se je storitevrazvila v stalno obliko dela in se razširila na večinooddelkov v bolnišnici. V letu <strong>2010</strong> je knjižničar obiskal1.806 bolnikov in jim izposodil 2.112 enot gradiva.Knjižnica na domKnjižnica k uporabniku je moto storitve Izposoja na domu,pri kateri je močno v ospredju socialno poslanstvoknjižnice. Namenjena je tistim našim uporabnikom, kizaradi bolezni, starosti ali gibalnih omejitev ne morejosami v knjižnico, mi pa jim z dostavo gradiva na domomogočamo dostop do informacij in gradiva.V letu <strong>2010</strong> smo opravili 577 obiskov na domu in uporabnikomizposodili 3.009 enot gradiva.Borza delaInformacijski servis Borza dela je bil zasnovan in dokonca leta <strong>2010</strong> tudi financiran kot projekt javnih delRepubliškega zavoda za zaposlovanje, namenjen pakot svetovalni servis brezposelnim osebam za lažjepremagovanje osebnostnih stisk, izobraževanje insvetovanje pri iskanju ponudnikov dela ter konkretnousposabljanje za obvladovanje tehnik prijav in pisanjaživljenjepisov in prošenj. Vključeval je tri knjižnice vSloveniji: Mestno knjižnico Ljubljana, Knjižnico Velenjein Mariborsko knjižnico.V letu <strong>2010</strong> smo poleg svetovalnega dela v okviru Borzedela organizirali 17 prireditev, ki se jih je udeležilo363 udeležencev. Za prireditve smo večino sredstevpridobili z donacijami podjetij.42<strong>Letno</strong> poročilo <strong>Mariborske</strong> knjižnice <strong>2010</strong>


Podatki o prireditvah in dejavnostih v letu <strong>2010</strong>VRSTA PRIREDITVE/DEJAVNOSTIŠTEVILO PRIREDITEVza mladeobiskovalceza odrasleobiskovalceza starejše odrasleobiskovalce*SKUPAJtematska razstava 37 52 89RAZSTAVEpriložnostna razstava 87 36 123vodstvo po razstavi 26 26VODSTVOpo knjižniciure pravljicvodstvo po knjižnici 23 27 50vodstvo s pravljico 39 39vodstvo z informacijskimopismenjevanjem8 43 51redne ure pravljic 103 103napovedane skupine – OŠ 52 52napovedane skupine – vrtci 214 214ura pravljic z ustvarjalnico 4 4Informacijsko opismenjevanjeRAČUNAL. IZOBR.računalniške ustvarjalnicepredstavitev elektronskih virovdelavnice 2 4 6srečanja z ustvarjalci 10 23 33predavanja 16 8 24študijski krožki 835 835pravljične vesele počitnice 30 30igralnica 29 29Bralček palček 35 35Rastem s knjigo 57 6 63kvizInformacijski servis Borza dela 17 17drugo 14 12 4 30skupaj 770 236 847 1.853Od tega domoznanska 57 69 5 131Potujoča knjižnicaBibliobusV letu <strong>2010</strong> je bibliobus obiskoval 52 postajališč v petnajstihobčinah. Prevozil je 22.159 km in prebivalcemoddaljenih krajev pripeljal knjige in drugo knjižničnogradivo skoraj do njihovih domov, do šole ali do delovnegamesta.Sicer je bibliobus <strong>Mariborske</strong> knjižnice ena od 12 potujočihknjižnic, ki jih lahko srečamo vsepovsod po Sloveniji,skupaj vozijo v 83 občinah. Goriški in murskosoboškiobiskujeta tudi zamejske Slovence. Skupaj imajo bibliobusi650 postajališč. Deset vozil je pravih bibliobusov, vDomžalah in Tržiču pa vozita za namene izposoje prirejenakombija. Če bi sešteli dolžino vseh bibliobusov, bibila takšna potujoča knjižnica dolga kar 120 m.Najstarejša bibliobusa (mariborski in ljubljanski) vozitaže preko 35 let, zadnji je začel z vožnjami ptujski. ZaMariborsko knjižnico je sedanje vozilo s prepoznavnimirumenimi sovami tretje po vrsti, na vožnji je že 1243


Število obiskovalcev po posameznih prireditvah in dejavnostih <strong>2010</strong>VRSTA PRIREDITVE/DEJAVNOSTIŠTEVILO OBISKOVALCEVmladiobiskovalciodrasliobiskovalcistarejši odrasliobiskovalci*SKUPAJtematska razstava 8416 16945 25.361RAZSTAVEpriložnostna razstava 5420 6910 12.330vodstvo po razstavi 515 64 579VODSTVOpo knjižniciure pravljicvodstvo po knjižnici 458 743 1.201vodstvo s pravljico 856 107 963vodstvo z informacijskimopismenjevanjem149 1223 1.372redne ure pravljic 1373 880 2.253napovedane skupine – OŠ 1195 133 1.328napovedane skupine – vrtci 4049 566 4.615ura pravljic z ustvarjalnico 62 54 116Informacijsko opismenjevanjeRAČUNAL. IZOBR.računalniške ustvarjalnicepredstavitev elektronskih virovdelavnice 34 56 90srečanja z ustvarjalci 398 1463 1.861predavanja 15 653 348 1.016študijski krožki 8860 8.860pravljične veselepočitnice342 177 519igralnica 299 275 574Bralček palček 987 266 1.253Rastem s knjigo 1190 318 1.508kvizInformacijski servis Borza dela 6 357 363drugo 623 588 137 1.348skupaj 26.387 31.778 9.345 67.510Od tega domoznanska 6.325 13.980 204 20.509* V tabelah so v rubriki »starejši odrasli« prireditve in obisk vodeni izključno za oblike dela, izvajane v okviru Knjižničnega cikla Univerzeza tretje življenjsko obdobje.let. Kar 5 bibliobusov, med njimi tudi mariborski, imana terenu povezavo z internetom.Mariborski bibliobus je edini v Sloveniji, ki vozi dvoizmensko,torej je v pogonu vsak dan, od ponedeljkado petka dopoldne in popoldne, postajališča pa imatudi ob sobotah. To se seveda odraža tudi v rezultatih.Statistični podatki že več let zapored kažejo, da imamonajveč aktivnih članov, daleč največji obisk in tudi največgradiva izposodimo.Premične zbirkeS premičnimi zbirkami knjižnica nadomešča ponudbopravih knjižnic v okoljih, kjer ni knjižnične dejavnosti44<strong>Letno</strong> poročilo <strong>Mariborske</strong> knjižnice <strong>2010</strong>


Novi prostori premične zbirke občine Kungota v skupnem prostoru s šolsko knjižnicoSkupaj z Občino Kungota smo društveno knjižnico vKungoti preselili v prostore nove šole in posodobilizbirko, prostor ima dostop do programa Cobiss/Opac.V letu <strong>2010</strong> so bila aktivna postajališča:Društvene knjižnice``Zg. Kungota``Gradišče na KozjakuPremično zbirko občine Kungota je odprlžupan Igor Stropnikali je slabše razvita, in v ustanovah, ki združujejo uporabnikes posebnimi potrebami. Premične zbirke smodopolnjevali in vsaj enkrat zamenjali na vseh postajališčih.Ustanovili smo dve novi postajališči v Univerzitetnemkliničnem centru Maribor, na Oddelku za pediatrijoin OŠ Bojana Ilicha, enota Bolnišnična šola, in takootrokom na zdravljenju v bolnišnici delno omogočilidostop do knjižničnega gradiva.Ustanove/Zavodi``Oddelek za psihiatrijo UKC Maribor``Klinika za pediatrijo UKC Maribor``OŠ Bojana Ilicha, enota Bolnišnična šola``Sončni dom, Maribor``Dom starejših Idila, Jarenina``Dom starejših občanov Tezno, Maribor``VDC Sožitje, Maribor``Materinski dom Maribor45


Library is not only a book collectionCulture of reading has been nurtured and reading encouragedthrough a number of library activities, servicesand events. In the forefront are presentations of latestliterary works by contemporary Slovenian authors, andthrough events that enrich the local environment and itsresidents often the local cultural heritage and thus thelocal studies dimension of a particular library are emphasises.By organising various activities, library services andlibrary collections are promoted, more people are givenaccess to information and principles of democratic societyand at the same time they are encouraged to use thelibrary.When shaping our services a lot of attention is dedicatedto users with special needs, while perhaps less so to families– potentially the key type of library users and the targetgroup that uses public library services most frequently.More programmes and services should be designedfor another group that has been growing noticeably inour area – the unemployed.How are the young introduced to theworld of words and library?Activities aimed at young readers have been an importantarea of our work since 1972, when the Young Readers’Department was founded; at the same time, thelibrary launched the Child and a Book magazine andinitiated the valuable Study collection of juvenile literature.The Young Readers’ Department coordinates anddevelops professional areas related to young readers; itorganises activities aimed at young visitors of childrenlibraries throughout the network. The Department alsodevelops the field of library science that focuses on workwith young readers and provides an appropriate librarylayout, both with acquisition and processing of the materialfor the youth; furthermore, it develops library, literaryand book education, story-telling art and participates innational projects promoting books and reading.In <strong>2010</strong>, the events and activities programme aimed atyoung readers was fully implemented – 770 events wereorganised, attracting 23,786 young and 9,765 adultvisitors. In total 33,551 visitors attended our story-tellinghours, exhibitions, meeting with artists, game activities,happy fairy-tale winter and summer holidays, libraryguided tours and many other projects.Story-telling hours continued to be the most popular activityfor young readers in <strong>2010</strong> and attracted the highestnumber of visitors; for groups of pre-school and schoolchildren story-telling is organised also within library guidedtours, exhibition tours, in the frame of happy fairy-taleholidays and with other projects aimed at encouragementof and spreading the culture of reading (»I amgrowing with the book« project, Bralček palček...).In <strong>2010</strong>, several events and meetings with authors had aresounding success, and they have again proved to havean important role in development of library, literary andbook education.Story-telling day <strong>2010</strong>On 18 November, the tenth Story-telling day was organised,marking also 20 November, the Public Library Day.According to the tradition, the story-telling morning wasreserved for story-telling for children and adolescents.The afternoon workshop for young poets, commemoratingGregor Strniša, complemented the programmeperfectly. This year, the story-telling evening presentedfairy tales and stories in a slightly different way. We hostedseveral Slovenian writers (Borut Gombač, Niko Kupper,Milivoj Miki Roš, Andrej Rozman Roza, Peter Svetina, AnjaŠtefan and Suzana Tratnik) who told and read their ownstories.46<strong>Letno</strong> poročilo <strong>Mariborske</strong> knjižnice <strong>2010</strong>


International Children’s Book Day andthe Original Slovene Picture BookAwardInternational Children’s Book Day was celebrated on 7April with the main event and opening of an exhibitionof original illustrations by Kiki Omerzel in the Rotovž Hall.The illustrations were accompanied by exhibits from theMaribor Regional Museum. The exhibition focused onMaja Brodschneider Kotnik’s picture book Čevljarček(Little Cobbler); the illustrations were displayed also inother network libraries at several events marking 2 April,thus introducing the artist to the public.The exhibition opening was an important event on thenational level as at the same time the Original SlovenePicture Book Award ceremony took place. The prize isawarded by the Chamber of Publishing which is activewithin the Chamber of Commerce and Industry of Slovenia.This year the jury decided to award Slovenske pravljice(in ena nemška) v stripu / Slovenian fairy tales (and aGerman one) in comics by Matjaž Schmidt.The event was enriched with the excellent performanceby musicians Brina Vogelnik and Luka Ropret. Togetherwith the Chamber of Commerce and Industry of Sloveniawe decided to donate the books in competition for theOriginal Slovene Picture Book Award <strong>2010</strong> to an institutionor a charity association in Maribor. In the end, thebooks brought a lot of joy to children residents of theMaterinski dom in Maribor (women’s shelter).Best illustrations from IsraelTo mark the opening of the renovated Nova vas ChildrenLibrary and the European Day of Jewish Culture in cooperationwith the Maribor Synagogue and the Embassyof Israel based in Vienna, an exhibition of Israeli illustrationswas brought to Maribor. This is one of the twotravelling shows (the other one, Art of Hebrew Writing,was on display at the same time at the Maribor UniversityLibrary) that have already visited a large part of theworld and book fairs in Europe, Asia and South America.Works by 15 leading Israeli illustrators were exhibited inboth units of the Nova vasa library. Thus we pointed atthe wider nature of the exhibition, a message which hasbeen repeatedly emphasised in our library, namely thatfairy tales, stories and story-telling are not and should notbe aimed at children only. By guided viewings the showwas later incorporated also in the »I am growing with thebook« project.The exhibition was opened by representative of the Embassyof Israel, Ms. Teja Lokar, and attended by representativesof the City Municipality of Maribor and the Ministryof Culture which contributed the funds for renovation ofthe library. Traditional Jewish rhythms performed by KeerKlezmer Band marked the music part of the event.Projects in co-operation with MARSassociationDruštvo MARS (MARS association – Maribor research studio)manages and organizes various workshops, experimentsand other events designed for children. It tries toencourage the young to attend different leisure activitiesand motivate them to acquire new knowledge by developingcreative skills. We have co-operated with MARSfor several years with events such as Kulturni dnevnik(Culture Diary), Kekčev abonma (Kekec’s season ticket),Čitalnica na jasi (Reading room on the meadow) andVilinska vas (Fairy village).National project »I am growing withthe book« (Rastem s knjigo)The national project »I am growing with the book2009/10 – a Slovenian juvenile fiction work for each seventhgrade student« was successfully completed andnow continues in the school year <strong>2010</strong>/11. The projectis supported by the Slovenian Book Agency, and in cooperationwith the Ministry of Culture, the Ministry ofEducation and the Public Library Association. Its mainpurpose is to encourage each seventh grade student tovisit a public library, whereby individual classes of schoolchildren are shown around the library and invited to becomemembers free of charge. The library presentationmaterial is distributed to the visitors, and the basic libraryinformation literacy programme is carried out (COBISS/OPAC, Mega kviz and similar). Students are encouraged toread fiction through discussing the importance of readingfiction, presentation of interesting new publicationsand connecting them with topics of interest. At the endeach student is presented with a book. In 20010/11, Majnice:fulaste pesmi by Tone Pavečk was selected as a bookpresent for students visiting the library.In the frame of the »I am growing with the book« <strong>2010</strong>project, the Maribor Public Library branches were visitedby 57 groups of seventh-grade students, in total by 1,190students and 136 teachers/mentors.»I am growing with the book« project– for the first time also for high-schoolstudentsThe Slovenian Book Agency expanded the project inthe school year <strong>2010</strong>/2011 to all first-year high schoolstudents and symbolically started the project on 8 September,International Literacy Day – the purpose of theproject being promoting books as well as reading andmotivating high school students to read Slovenian youngadult authors and encouraging them to visit public libraries.47


Due to lack of space, the project could not be carried outin the form envisaged by the organisers in the MariborPublic Library, and we thus decided to include the ideaof the project in our regular forms of activities, namelyin information literacy. In this manner we combined theguided tour of the library or a tour with information literacyfor first-year high students with a talk on the importanceof reading fiction and presented them with thebook Geniji brez hlač by Slavko Pregl.Activities for adult readersWe celebrated <strong>2010</strong> as the year of Slovenian authors inthe library, and the emphasis was on the 70 th birthdayof Tone Partljič, an author from Maribor. To mark the author’sanniversary, we organised literary evenings withthe author and prepared comprehensive photo exhibitionsabout him and his body of work in the central aswell as in local libraries.Information on events and activities in <strong>2010</strong>TYPE OF EVENT/ACTIVITYNUMBER OF EVENTSFor youngvisitorsFor adultvisitorsFor seniorvisitors*TOTALTopic-related exhibition 37 52 89EXHIBITIONSOccasion-related exhibition 87 36 123LIBRARY GUIDEDTOURSSTORY-TELLINGHOURSExhibition viewing 26 26Library tour 23 27 50Guided tour and story telling 39 39Guided tour and computerliteracy training8 43 51Regular story telling hours 103 103Organised group visits –primary schoolOrganised group visits – preschoolstory telling hour with creativeworkshop52 52214 2144 4computer literacy trainingCOMPUTER Computer workshopsTRAINING.Presentation of electronicsourcesWorkshops 2 4 6Meetings withartists10 23 33Lectures 16 8 24Study clubs 835 835Happy fairy tale holidays 30 30Playroom 29 29Bralček palček 35 35I am growing withthe book57 6 63QuizInformation service Work Exchange Centre 17 17Other activities 14 12 4 30total 770 236 847 1.853Of these home study activities 57 69 5 13148<strong>Letno</strong> poročilo <strong>Mariborske</strong> knjižnice <strong>2010</strong>


Other events for adult readers were also carried out inthe entire library network. In Rotovž Library we organisedliterary evenings and talks with authors. The eventthat garnered the most attention was the talk with GoranVojnović, recipient of the Kresnik Award 2009 for thenovel Čefurji raus, the most read novel of 2009 and <strong>2010</strong>.The main guest at Book Days in Maribor was Tone Partljič,whom we later hosted also in libraries in Lovrenc na Pohorjuand in Duplek. As <strong>2010</strong> was also the year of thefootball World Cup, we organised a talk with the authorJanja Vidmar and Slovenian football team’s head coachMatjaž Kek in Kamnica Library.Several literary evenings and lectures were held also inother units. On the occasion of publication of the bookNumber of visitors by individual events and activities in <strong>2010</strong>TYPE OF EVENT/ACTIVITYNUMBER OF EVENTSyoung visitors adult visitors senior visitors TOTALTopic-related exhibition 8416 16945 25,361EXHIBITIONSOccasion-related exhibition 5420 6910 12,330LIBRARY GUIDEDTOURSSTORY-TELLINGHOURSCOMPUTERTRAINING.Exhibition viewing 515 64 579Library tour 458 743 1,201Guided tour and story telling 856 107 963Guided tour and computerliteracy training149 1223 1,372Regular story telling hours 1373 880 2,253Organised group visits – primaryschoolOrganised group visits – preschoolstory telling hour with creativeworkshopcomputer literacy trainingComputer workshopsPresentation of electronicsources1195 133 1,3284049 566 4,61562 54 116Workshops 34 56 90Meetings withartists398 1463 1,861Lectures 15 653 348 1,016Study clubs 8860 8,860Happy fairy taleholidays342 177 519Playroom 299 275 574Bralček palček 987 266 1,253I am growing withthe book1190 318 1,508QuizInformation service Work Exchange Center 6 357 363Other activities 623 588 137 1,348total 26,387 31,778 9,345 67,510Of these home study activities 6,325 13,980 204 20,509* Events and number of visits under the »senior visitors« column are recorded exclusively for activities carried out in the frame of theLibrary Cycle – University for Senior Citizens..49


Everest, sanje in resničnost, we organised a literary andtravel lecture with Viki Grošelj in Ruše. We presented thebook Keks v mestu by Katja Janko Puh in Pekre Library.At the end of August, we hosted Suzana Tratnik andJoachim Sartorius as part of the international literary festivalVilenica.We prepared several themed and occasional exhibitionsin all units, and events were often organised in cooperationwith cultural associations, schools and individuals.Some events were organised also in cooperation withpublishing houses; an event which drew a great deal ofattention was the literary evening with the poet NežaMaurer and the author of photos Gregor Radonjič onthe occasion of publication of the book Piramide upanja,which was organised in cooperation with PublishingHouse Pivec.There were 1,083 events for adult readers, of these therewere 236 events for general public and 847 events forsenior visitors, including the Library Cycle events. Eventsattracted 33,959 visitors in total, of this 2,601 young,22,013 adult and 9,345 senior visitors.The University for Senior Citizens– the Library CycleIn <strong>2010</strong>, there were 728 individuals enrolled in the LibraryCycle of the University for Senior Citizens. In the first halfof the year, there were 30 active study circles with 448members; whereas between October and Decemberthere were 33 study circles with 512 members. Study circlemembers had 835 meetings that were attended by8,860 people in total.evening, a reading evening and a poetry and fairy taleafternoon for the blind and visually impaired, as well as aguided tour of the library with information literacy for thedeaf and hard of hearing. We began systematically andregularly informing disability associations of our events,we also included information regarding our events calendarin their system of communication with members,and, in cooperation with Institute Naprej, we successfullyconcluded the reading badge project and quiz about theMaribor Public Library for people with head injuries.Personal Service to the HospitalFor almost a decade, a very special social activity hasbeen performed by the Tabor Library staff – supplyingthe Maribor University Medical Centre with library material.Positive personal attitude and close co-operationof our librarians and hospital staff are vital for success ofthis service. By supplying bed-ridden patients with readingmaterial, we contribute to the quality of their timein hospital and during convalescence. Hospital patientscan choose from many books with positive topics, othervery popular choices are literature on relaxation methods,works by Slovenian authors, crime and detective books,biographies, humour as well as popular psychology andspirituality. Naturally, we also consider wishes of individualpatients.Since the initial attempts to introduce library service atthe hospital, the service has developed into a permanentform of work and has spread to the majority of hospitalwards. In <strong>2010</strong>, the librarian visited 1,806 patients andsupplied them with 2,112 items of material.Reading badge for adultsIn <strong>2010</strong>, in co-operation with the Ivan Potrč Library in Ptuj,the reading badge for adults was organised for the fourthtime; the purpose of this project is to encourage readingand develop reading culture among adults. This year’sreading list was marked by anniversaries of Slovenian authorsand various literary award winners. Readers couldchoose from 15 book titles.Activities for users with special needsOur activities have been increasingly centred on therange of services for users with special needs as well ason cooperation with different disability associations andorganisations, and the Disabled People’s Council at theCity Municipality of Maribor. Furthermore, we have participatedin preparation of different documents definingthe field of work with this group of users, and in preparationof the content of the international project PublicLibrary Innovation. In <strong>2010</strong>, we organised a fairy talePersonal Service to the Home»Library closer to its user« is a motto of the Personal Serviceto the Home, whereby the library’s social mission isvery emphasised. The service is intended for users whofor various reasons, such as illness, age or mobility restrictionscan no longer visit the library, and by delivering materialto their homes, it gives them access to informationand material.In <strong>2010</strong>, 577 visits at our readers’ homes were carried outand in total 3,009 items of material were supplied.Work ExchangeThe Work Exchange information service was designedand by the end of <strong>2010</strong> also financed by the EmploymentService of Slovenia as a public works project. The purposeof the project was to provide consultancy to theunemployed and help them through personal problems,to train and advise them in their search for employers andto train them how to apply for a job, write CVs and cover50<strong>Letno</strong> poročilo <strong>Mariborske</strong> knjižnice <strong>2010</strong>


letters. With its activities the project linked three librariesin Slovenia: the Ljubljana City Library, the Velenje Libraryand the Maribor Public Library.In <strong>2010</strong>, apart from advisory work in the frame of the TheWork Exchange, 17 events were organised; they were attendedby 363 people. Majority of the funds required forthe events was donated by the following institutions andcompanies: Selnica ob Dravi Municipality, ZavarovalnicaMaribor and Dravske elektrarne.Mobile libraryBibliobusIn <strong>2010</strong>, the Bibliobus travelled 22,159 kilometres and visited52 stops in 15 municipalities. It supplied inhabitants ofremote towns and villages with books on a regular basis.Also many other types of required material were deliveredalmost to their doorstep, to schools or workplaces.The Maribor Public Library Bibliobus is one of 12 mobilelibraries that operate all over Slovenia, in total in 83 municipalities,while the Nova Gorica and Murska Sobotabased bibliobuses visit the Slovenians who live over theborder. In total there are 650 bibliobus stops in the country.Ten vehicles are proper bibliobuses, and the vehiclesoperating in Domžale and Tržič are vans converted intomobile libraries. The combined length of all Slovenianbibliobuses amounts to 120 metres.The oldest bibliobuses (based in Maribor and Ljubljana)have been in service for over 35 years, and the most recentone is the Ptuj mobile library. The current vehicleused by the Maribor Public Library can be easily recognised(by its trademark – a yellow owl) and is our thirdbibliobus; it has been in service for 12 years. As many asfive bibliobuses, among them also our Bibliobus, have accessto the Internet.The Maribor bibliobus is the only such vehicle in Sloveniawhich operates in two shifts, therefore it serves the usersevery day, from Monday to Friday, both in the morningand afternoon, and visits certain stops also on Saturdays.This is reflected in our results – for several consecutiveyears statistics have shown the highest number of registeredvisitors (members), by far the highest number ofvisits and the highest volume of borrowed material.Mobile collectionsMobile collections are designed to substitute the librarycollections and services in the areas where standard libraryservice is not available or is less developed as wellas in institutions for users with special needs. The mobilecollections have been regularly updated and completelyrestocked at least once on all locations. By introducingtwo new stops at the Pediatric Ward of the Maribor UniversityMedical Centre and at the Hospital School of BojanIlich Primary School, hospitalised children were providedwith library material. In cooperation with the KungotaMunicipality, the local library in Kungota was moved tothe new school facilities, the collection was restockedand access to the Cobiss/Opac software was provided.51


Informacijska tehnologija,elektronske storitve, informacijeInformacijsko opismenjevanjeV knjižnici uporabniki poleg leposlovnega branja iščejotudi informacije z različnih strokovnih področij, zatoposkušamo najti vedno nove poti do hitrega in učinkovitegaposredovanja informacij. Pri tem vedno boljvključujemo nove nosilce informacij in nove tehnologije.V letu <strong>2010</strong> smo bralcem posredovali kar 14.178informacij, 374 je bilo domoznanskih.EnotaŠtevilo skupinŠteviloudeležencevM O M. OKnjižnica Rotovž 4 38 80 1.128Knjižnica Pobrežje 0 5 0 90SKUPAJ 47 1.298Izvedli smo vrsto informacijskih opismenjevanj, namenjenihskupinam osnovnošolcev in srednješolcev,vodstva po knjižnici, predstavljali smo načine iskanjagradiva in spletno stran ter elektronski servis Vprašajknjižničarja. Predstavljali smo jim elektronske vire, dokaterih lahko dostopajo v knjižnici ali od doma.Izobraževanja smo izvedli za skupaj 47 skupin, v katerihje bilo 80 mladih in 1.128 odraslih udeležencev.Uporaba elektronskih virovVse bolj uporabniki iščejo aktualne informacije iz elektronskihvirov, povprašujejo tudi po elektronskih knjigah.V letu <strong>2010</strong> smo ponujali naslednje:``elektronske podatkovne zbirke: Poslovni splet GV IN,Pravni in poslovni informacijski sistem in servis IUSINFO/EURO IUS INFO, EBSCOhost, Oxford ReferenceOnline, Grove Music Online, Grove Art Online, OxfordEnglish Dictionary, Who’s Who and Who WasWho in Tax-Fin-Lex.``elektronske serijske publikacije: Uradni list RS Online,Finance online, Manager online, Moje finance online,Uporaba e-virov v Mariborski knjižnici20001500165210005000OK64 41 35 14 11 5 3 1 1Ka KT H NV Pb Pe Bi Ps ŠtLegenda kratic: OK – Knjižnica Rotovž, Ka – Knjižnica Kamnica, KT – Knjižnica Tabor, H – Knjižnica Hoče,NV – Knjižnica Nova vas, Pb – Knjižnica Pobrežje, Pe – Knjižnica Pekre, Bi – Knjižnica Bistrica ob Dravi,Ps – Knjižnica Pesnica, Št – Knjižnica Šentilj52<strong>Letno</strong> poročilo <strong>Mariborske</strong> knjižnice <strong>2010</strong>


Uporaba naročenih e-virov <strong>2010</strong>IUS INFO62EBSCOhost**211GV IN27OXFORD REFERENCE ONLINE**44URADNI LIST Online23VEČER**379FINANCE30PODJETNIK2KAPITAL0DNEVNIK8MANAGMENT2URADNE OBJAVE1KNJIŽNIČARSKE NOVICE39POSLOVNI VODNIK PO EVROP. PRAVUBILANCE, RAZKRITJA,OBRAČUN DAVKA OD DOBIČKASPLETNO DELO11241GROVE MUSIC ONLINE79WHO is WHO and WHO WAS WHO323TAX FIN LEX179GROVE ART ONLINE104OXFORD ENGLISH DICTIONARY710 50 100150 200 250 300 350 400Podjetnik online, Kapital online, Dnevnik online, Uradneobjave Urada RS za standarizacijo in meroslovje,Evropski pravni vestnik, Spletni arhiv dnevnika Večer,Knjižničarske novice, Spletno Delo.``elektronske knjige: Bilance, razkritja, obračun davkaod dobička, Poslovni vodnik po evropskem pravu.Do Oxford Reference Online, EBSCOHost, Grove ArtOnline, Who’s Who and Who Was Who, Grove MusicOnline in Tax Fin Lex imajo naši bralci urejen oddaljendostop, torej lahko do teh baz dostopajo od doma.Do elektronskih virov lahko dostopajo tudi uporabnikiv obeh knjižnicah na območju, v Knjižnici Lenart inKnjižnici Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica.Do informacij preko elektronskegaservisa Vprašaj knjižničarjaElektronski referenčni servis Vprašaj knjižničarja v sistemuCOBISS.SI deluje že od leta 2005. Izvaja ga večsplošnih in visokošolskih knjižnic ter IZUM. Že šestoPoslani odgovori po e-pošti in število sprejetih klepetov <strong>2010</strong> – servis Vprašaj knjižničarja9008007006005003002001000519271Splošne7080Visokošolske803219IZUMPoslani odgovori po e-poštiŠtevilo sprejetih klepetov53


Statistika splošnih knjižnic pri izvajanju dežurstev ERS VK <strong>2010</strong>2001501005055 78 38 46 11 23 6 20 23 32 4210841 48 551640SIKOZ SIKJES SIKNG SIKKP SIKCE SIKJM SIKNM SIKMBŠtevilo poslanih odgovorov po e-poštiŠtevilo sprejetih klepetovleto zapored pri izvajanju servisa sodeluje tudi <strong>Mariborska</strong>knjižnica.V letu <strong>2010</strong> smo odgovorili na 2.520 postavljenih vprašanj,kar v primerjavi z letom 2009 predstavlja 26,8 %rast uporabe servisa. Na 52,4 % vprašanj smo odgovorilipreko chat-a (odgovarjanje v živo), ostalo prekoe-pošte.Na 31,3% vseh postavljenih vprašanj smo odgovorili vsplošnih knjižnicah, na 28,1 % vprašanj visokošolske,na 40,8% vprašanj pa je odgovoril IZUM.Od splošnih knjižnic, ki so sodelovale v servisu v letu<strong>2010</strong>, smo bili informatorji iz naše knjižnice najboljobremenjeni. Odgovorili smo na 199 vprašanj, kar je65,9 % več kot leta 2009.Servis Moja knjižnicaUporaba vseh e-storitev je močno v porastu, saj predstavljaudobno reševanje informacijskih potreb. Članiknjižnice lahko preko spleta samostojno podaljšajodatum vračila, rezervirajo gradivo, prekličejo rezervacije,naročijo prosto gradivo, se naročijo na prejemanjee‐obvestil o prispelem rezerviranem gradivu in e-obvestilpred potekom izposojevalnega roka.Spletni obiski v okolju Moje knjižnice so se v primerjaviz letom 2009 povečali za 13,3 %, največji porast beležimopri rezervacijah in naročanju prostega gradiva terpodaljšanju izposojevalnih rokov. V letu <strong>2010</strong> so našičlani preko spleta naročili 35.003 enote gradiva ali za21,4 % več kot v letu 2009, kar močno vpliva na dodatnoobremenitev knjižničarjev v izposoji. Ponovno seje povečalo število članov, ki so se naročili na prejemanjebrezplačnih e-obvestil o prispelem rezerviranemgradivu in obvestil pred potekom roka izposoje. Vsehe‐obiskovalcev v Moji knjižnici je bilo 83.459.v višini 57 % celotne vrednosti. Posodobili smo zastareloopremo v e-knjižnicah Hoče, Rotovž, Šentilj, Pobrežje,Studenci in Nova vas ter kupili opremo za prenovljenoPionirsko knjižnico Nova vas.Novost so leta <strong>2010</strong> predstavljale terminalske komponente.Po opravljenem testiranju smo ugotovili, dapomenijo ustrezno rešitev za javni dostop do spleta,ki ni namenjen shranjevanju različnih dokumentov zadaljše obdobje, za dostop do Cobiss kataloga, in ker socenovno dostopne.Namestili smo jih v e-čitalnicah Knjižnice Rotovž, KnjižniceHoče in Pionirske knjižnice Nova vas, posameznekomponente pa za dostop do Cobiss kataloga še v drugihenotah.Preko servisov Libroam in Eduroam lahko uporabnikiknjižnice gostujejo v brezžičnem omrežju.Hitrost prenosa podatkov smo na relaciji Rotoški trg 2(uprava <strong>Mariborske</strong> knjižnice) – Prešernova 17 (Institutinformacijskih znanosti, Izum) povišali na 1 Gbps, karnam omogoča hitrejši prenos podatkov na relacijah doknjižnic Hoče, Nova vas, Tabor in Rotovž.V letu <strong>2010</strong> so se nadaljevali problemi s preobremenjenostjostrežnikov. Največ težav nam je povzročalovarnostno kopiranje, zato smo se odločili za kopiranjena daljavo, ki se izkazalo za zelo dobro.Pojavljajo se tudi nenehne težave s posameznimiponudniki dostopa do interneta, ki smo jih reševali spomočjo Arnesa in Izuma. Največ težav so prekinitvepovzročale v aplikaciji Cobiss2, kjer so najbolj moteče.Celotno poslovanje <strong>Mariborske</strong> knjižnice je konecleta <strong>2010</strong> potekalo na štirih strežnikih. Varnost sistemasmo zagotovili z organizacijo notranje in zunanjemreže strežnikih Exchange, DATA, WEB, ISA in Radius.BackUp strežnik smo nadomestili z varnostnim kopiranjemna daljavo.Informacijsko komunikacijskatehnologijaLeta <strong>2010</strong> smo bili ponovno uspešni pri kandidiranjuna razpisu Ministrstva za kulturo, kjer smo dobili odobrenihosem projektov za sofinanciranje IKT opremeSpletna stranSkrbeli smo za redno dopolnjevanje in dodajanje novihvsebin in delno tudi iskanje novih možnosti interaktivnegasodelovanja z uporabniki. Vsak mesec smooblikovali E-novice <strong>Mariborske</strong> knjižnice.54<strong>Letno</strong> poročilo <strong>Mariborske</strong> knjižnice <strong>2010</strong>


Število obiskov spletne strani je bilo leta <strong>2010</strong> za 15 %višje kot leta 2009, 19% je bilo več novih uporabnikovkot leta 2009, 23% več uporabnikov kot leto poprej seje vračalo na spletno stran.Največ obiskov v letu <strong>2010</strong> smo zabeležili novembra,najmanj avgusta, največ obiskovalcev je stran uporabljalomed 9. in 17. uro. Večina je stran obiskala prekiskalnikov, pri čemer prednjači Google. Največ obiskovalcevje prišlo na spletno stran iz Slovenije (Maribor,Ljubljana), nekaj pa celo iz ZDA (New York, Washington),Velike Britanije in od drugod.Podatki o obiskanosti posameznih vsebin se bistvenone razlikujejo od leta 2009, le da jih je uporabljalo večještevilo uporabnikov. Ponudba spletne strani je očitnodosegla fazo zrelosti, večina uporabnikov storitevpozna. Povečanje zainteresiranih uporabnikov je mogočes strategijo osvajanja novih trgov, ciljnih skupin,ki bi jim ponudili obstoječo storitev. Povečamo lahkosplet tržnega komuniciranja, vendar lahko kmalu pričakujemozasičenost. Ponudbi na spletni strani bi moralidodati nove značilnosti, kar vključuje predvsem interaktivnasodelovanja s posameznimi ciljnimi skupinami,vključevanje uporabnikov v oblikovanje posameznihvsebin. V smeri razvoja spleta 2.0 vstopa v prostorknjižnične ponudbe namreč tudi koncept knjižnice 2.0,virtualne knjižnice, ki temelji na socialnem mreženju,kjer se brišejo razmejitve med uporabniki in ustvarjalcivsebin.Sistem notranjih in zunanjih komunikacij v Mariborski knjižniciINTERNET – IZUM – ARNESROTOVŽ – ZUNANJA MREŽACISCO CATALYST 3750STROJNI POŽARNI ZIDIN VPN CENTRALA CISCO ASA 5510ROTOVŽ NOTRANJA MREŽACISCO CATALYST 3750 + DODATNA STIKALAexchangeSERVERDATA serverweb serverEZ PROXY serverbackup serverbistrica ob draviduplekŠENTILJKAMNICAlovrenc na pohorjupekrepobrežjepesnicarušeteznostudencidp1 dp2 DPnbibliobus – ALPHA SERVER+ dostop preko mobilnegaOPERATERJANV / NPizposoja v bolnišnico– DOSTOP preko mobilnegaOPERATERJALibRoam / EduRoam RADIUS SERVERKT / TPHOČEAP1 AP2 AP3 AP4 AP5Povezava do svetovnega spletaPovezava lokalnega omrežjaPovezava virtualnega privatnega omrežja (VPN)55


Information technology,electronic services, informationComputer literacyIn libraries, apart from fiction reading material, our usersseek information from different specific areas, thereforewe are constantly looking for new services that wouldquickly and efficiently provide them with the required information.In doing so, new media and modern technologyhave been increasingly relied on. In <strong>2010</strong>, our userswere supplied with 14,178 items of information, of them374 items were related to home study.Several computer literacy trainings for groups of primaryand high-school students were carried out and guidedtours of the library were organised; methods of findingthe required material, the library website and the electronicservice Ask a librarian were presented as well. Atthe same time young visitors were introduced to theelectronic sources which they can access either at thelibrary or from home.Different form of training were attended by 47 groupsconsisting of 80 young and 1,128 adult participants.Use of electronic sourcesThere is an increasing interest in up-to-date informationavailable from various electronic sources, at the sametime the use of electronic books continues to grow. In<strong>2010</strong> the following sources were available to our users:``electronic databases: Poslovni splet GV IN (business informationservice), legal and business information systemand service IUS INFO/EURO IUS INFO, EBSCOhost,Oxford Reference Online, Grove Music Online, GroveArt Online, Oxford English Dictionary, Who’s Who, WhoWas Who and Tax-Fin-Lex.``electronic serial publications: the Official Gazette of theRepublic of Slovenia, the online editions of newspapersand magazines: Finance, Manager, Moje finance,Podjetnik, Kapital, Dnevnik, official publications of theMetrology Institute of the RoS, Evropski pravni vestnik(European legal bulletin), online archives of the newspaperVečer, Knjižničarske novice (Librarians’ News), onlineedition of the daily newspaper Delo andUse of e-sources20001500165210005000OK64 41 35 14 11 5 3 1 1Ka KT H NV Pb Pe Bi Ps ŠtAbbreviations: OK – Rotovž Library, Ka – Kamnica Library, KT – Tabor Library, H – Hoče Library, NV – Novavas Library, Pb – Pobrežje Library, Pe – Pekre Library, Bi – Bistrica ob Dravi Library, Ps – Pesnica Library, Št –Šentilj Library56<strong>Letno</strong> poročilo <strong>Mariborske</strong> knjižnice <strong>2010</strong>


Use of the subscribed e-sources in <strong>2010</strong>IUS INFO62EBSCOhost**211GV IN27OXFORD REFERENCE ONLINE**44URADNI LIST Online23VEČER**379FINANCE30PODJETNIK2KAPITAL0DNEVNIK8MANAGMENT2URADNE OBJAVE1KNJIŽNIČARSKE NOVICE39POSLOVNI VODNIK PO EVROP. PRAVUBILANCE, RAZKRITJA,OBRAČUN DAVKA OD DOBIČKASPLETNO DELO11241GROVE MUSIC ONLINEWHO is WHOAND WHO WAS WHOTAX FIN LEX79179323GROVE ART ONLINE104OXFORD ENGLISH DICTIONARY710 50 100150 200 250 300 350 400``electronic books: Bilance, razkritja, obračun davka oddobička, Poslovni vodnik po evropskem pravu.Our readers can access the following databases also fromhome: Oxford Reference Online, EBSCOHost, Grove ArtOnline, Who’s Who and Who Was Who, Grove Music Onlineand Tax Fin Lex (remote access is enabled).The users of both libraries in the area, the Lenart Libraryand Josip Vošnjak’s Library Slovenska Bistrica, have accessto electronic sources.Finding information by using Aska Librarian electronic serviceThe electronic reference service Ask a Librarian has beenactive as part of the COBISS.SI system since 2005. Apartfrom the Maribor Public Library (participating for thesixth consecutive year), the service has been performedby many other public and university libraries as well asby IZUM.Number of sent replies by e-mail and number of replied chats in <strong>2010</strong>9008007006005003002001000519271Public Libraries7080University Libraries803219IZUMSent replies by e-mailNumber of replied chats57


Public library help desk statistics – Ask a Librarian E-Reference Service20015010050016410855 78 38 46 11 23 6 20 23 32 42 41 48 55SIKOZ SIKJES SIKNG SIKKP SIKCE SIKJM SIKNM SIKMBSent replies by e-mailNumber of replied chatsAbbreviations: SIKOZ – Public Library Ljubljana, O. Župančič Library, SIKJES – Jesenice Library, SIKNG – NovaGorica Library, SIKKP – Koper Library, SIKCE – Celje Library, SIKJM – Public Library Ljubljana, J. MazovcaLibrary, SIKNM – Novo Mesto Library, SIKMB – Maribor Public LibraryIn <strong>2010</strong>, in the frame of this service 2,520 enquiries wereanswered, which represents a 26.8 % increase in use ofthe service. Information to 52.4 % of the questions wasprovided by using chat tools, and the other requestedMaribor Public Library Network SchemeINTERNET – IZUM – ARNESROTOVŽ external networkCISCO CATALYST 3750Hardware firewallAND VPN SWITCHBOARD CISCO ASA 5510ROTOVŽ internal networkCISCO CATALYST 3750+ ADDITIONAL SWITCHESexchangeSERVERDATA serverweb serverEZ PROXY serverbackup serverbistrica ob draviduplekŠENTILJKAMNICAlovrenc na pohorjupekrepobrežjepesnicarušeteznostudencidp1 dp2 DPnbibliobus – ALPHA SERVER+ ACCESS via a mobileOPERATORNV / NPPERSONAL SERVICE TOHOSPITAL – ACCESS via aMOBILE operatorLibRoam / EduRoam RADIUS SERVERKT / TPHOČEAP1 AP2 AP3 AP4 AP5Connection to the WWWLocal network connectionVPN Virtual private network connection58<strong>Letno</strong> poročilo <strong>Mariborske</strong> knjižnice <strong>2010</strong>


information was provided by e-mail. Of all the librariesthat provided this service in <strong>2010</strong>, our library informationhelp-desk staff carried the biggest burden. 199 enquirieswere responded to, which is an increase of 65.9 % incomparison with 2009.My Library ServiceThe use of e-services has grown significantly as they allowa comfortable solution to information issues. Librarymembers can now renew their loan online, they can reservethe desired material or cancel reservations, orderavailable material or subscribe to e-notification serviceon availability of reserved material and loan return dates.The number of visits of the My Library web environmentincreased by 13.3 % in comparison with 2009; the numberof online reservations, ordering of the material instock and loan reneals grew most. In <strong>2010</strong>, 35,003 itemsof library material were ordered online by our users,which is an increase of 21.4 % in comparison with 2009;as a result the circulation desk staff carried an additionalwork load. The number of members who subscribed toe-notification on availability of reserved material and loanreturn dates increased again. In total there were 83,459e-visits of My Library.Information communicationtechnologyWe were again successful at public tender of the Ministryof Culture; the Ministry granted us a share of funds(57 %) for eight ICT equipment projects. We updatedout-of-date equipment in e-libraries Hoče, Rotovž, Šentilj,Pobrežje, Studenci and Nova vas, and bought equipmentfor the renovated Nova vas Children Library.Terminal components represent a new feature in <strong>2010</strong>.After completed testing, we established that they representan appropriate solution for public internet access,which is not intended for storage of different documentsfor a longer period of time, and for access to the Cobisscatalogue, and in addition they are reasonably priced.They were installed in e-reading rooms of Rotovž Library,Hoče Library and Nova vas Children Library; individualcomponents for access to the Cobiss catalogue were installedalso in other units.Library users may access wireless network with the aid ofthe Libroam and Eduroam services.At the end of <strong>2010</strong>, all operations of the Maribor PublicLibrary were conducted on four servers. The system’ssecurity was ensured with the formation of an internaland external network on Exchange, DATA, WEB, ISA andRadius servers. BackUp server was replaced by long-distancebackup.WebsiteOur library website was regularly updated and upgradedwith new contents and functionalities enabling user interactivity.The Maribor Public Library e-newsletter wasprepared on a monthly basis.In <strong>2010</strong>, the number of visits to the library website grewby 15 % in comparison with 2009; the number of firsttimevisitors increased by 19 %, and 23 % more peoplethan the previous year revisited the website.The highest number of visits was recorded in November,and the lowest in August, while the peak time in websitetraffic was between 9 a.m. and 5 p.m. Majority of the usersvisited the website through the browsers, with Googlebeing the most popular. Most users came from Slovenia(Maribor, Ljubljana), while some used the websiteeven from the USA (New York, Washington), Great Britainand elsewhere.59


Revija Otrok in knjigaiza izvirnika in prevoda posežnostiMilnove domišljije,bčutka tako za jezik kot zazikovno kompetenco otrok,di na občo vlogo jezika priv in zgodbe, in, nenazadnje,smeri, v katere mora tipatido ustreznih rešitev. Le-te odjdljivost, spretnost, domišljijo,ovno suverenost in pretanjendela.Nekaj malega o tem, kako Puvenščino in poskrbi za zabavonagrado <strong>2010</strong> je bilo nominiin27 ilustratorjev. Slovenjenominirala pesnika Tonetatorko Ančko Gošnik Godec.ALMA je bilo nominiranihz 61 držav. Slovenska sekcijarala ilustratorki Lilo Prap inTilka Jamnik, Nagrade <strong>2010</strong>evanje in morebitno oplajanjeov avtorjev je lahko spodbuitudi nevarnost nekritičnegapovedni značaj ilustracije int otrokom in mladostnikom jovelikim eksperimentiranjem,darle pojavi, a zdi se, da jeeč na Sejmu knjig v Bologni/ Zato je dobra ilustracija tistoe likovne umetnosti, v katerie svoj izraz znotraj omejitev,ijo ovire, temveč spodbujajoo ustvarjalnost v prehajanjuikovnostjo in otrokom. Takapovsem izključuje otročjostkost podob in je pravilomat no literarno predlogo.Maruša Avguštin, Bienaluilustracij v Bratislavi na robLeto <strong>2010</strong> je bilo za revijo Otrok in knjiga težavno inprelomno. Kljub dolgotrajnim prizadevanjem dosedanjisoizdajatelji, Mestna knjižnica Ljubljana, FilozofskaFakulteta Maribor in Pedagoška fakulteta Maribor nisobili več pripravljeni prevzemati obveznosti pri reviji, zatoje <strong>Mariborska</strong> knjižnica ostala edini izdajatelj in založnik.Tako je svet knjižnice, ki je tudi nadomestil dosedanjičasopisni svet, sprejel novi pravilnik o izdajanjurevije Otrok in knjiga in imenoval novi uredniški odbor.Za glavno in odgovorno urednico revije je bila ponovnoimenovana Darka Tancer - Kajnih, člani uredništvapa so: dr. Blanka Bošnjak, dr. Meta Grosman, mag. DarjaOTROK IN KNJIGA MARIBOR <strong>2010</strong> LETNIK 37 ŠT. 77 STR. 1–140Lavrenčič Vrabec, Maja Logar, dr. Vanesa Matajc, dr. TanjaMastnak, dr. Peter Svetina in Darka Tancer - Kajnih.Sekretar uredništva je ostal Robert Kereži.Največ težav je Mariborski knjižnici in reviji povzročilabistveno nižja subvencija, ki jo je namenila Javna agencijaza knjigo. Sicer je revijo v utemeljitvi »pozitivnoocenila tako po vsebinski plati in profiliranosti revije,ki zapolnjuje vrzel na področju vrednotenja otroške inmladinske literature, kakor po usmerjenosti v razvijanjebralne kulture …«, a ji je dodelila le 8.000 EUR (leta2007 14.500, leta 2008 in 2009 pa 16.500 EUR). Kljubvečkratnim ugovorom in pritožbam pri sredstvih nipopustila, v zadnji utemeljitvi odločitve je celo spremenilasvojo oceno, saj po njenem mnenju revija »nezadosti dovolj standardom programske profiliranostirevije v ožjem kulturnem vidiku«, pri kriteriju vsebinskaopredelitev projekta pa, da prav tako »v celoti ne zadostimerilom, kar zadeva vlogo revije v kulturnem življenju.«Komisija je med drugim menila, da revija Otrokin knjiga glede na svoje uporabnike sodi bolj na področjeMinistrstva za šolstvo. Oceni smo seveda ostronasprotovali, saj revija v zadnjem letu ni spreminjalasvoje skrbno premišljene in že dolgo uveljavljene programskeprofiliranosti, za katero je bila v strokovnihkrogih pa tudi v širši javnosti večkrat pohvaljena in celonagrajena, finančno pa je izhajanje edine tovrstneOTROK IN KNJIGA 77 <strong>2010</strong>slovenske strokovne revije vseh 38 let omogočala državnasubvencija s področja kulture.S subvencijo 8.000 EUR in plačanimi naročninami(4.734,13) smo lahko izdali le dva zvezka, vendar pasmo uspeli ohraniti tri številke (77 in 78–79) revije vskupnem obsegu 29 avtorskih pol oziroma 308 strani(lani 380 strani) in skupni nakladi 1.400 izvodov (prejšnjaleta 2.100 izvodov), kar pa je še zmeraj 700 izvodovna zvezek (v preteklih letih na posamezno številko).OTROKIN KNJIGA77Prek vidika določil fantazijsnih za cilje pričujočega člkažejo vsaj nekateri in vervzvodi burne recepcije Putemne tvari: osupljivo kopemo cionalnih prvin iz najrnih registrov; razburljivo sin determinizem trilogije; hzbadljivo poigravanje fantazter predvsem drzno povezovestetskih, etičnih in svetovnjih imamo v splošnem za neJakob J. Kenda, Phil‘najnevarnejšiNjegov humor nastaja iz nain neredom, med nakazanimnom, med pričakovanjem inje prava literatura nonsensaavtorjem in bralcem. Svet nstvari, ampak besed in načNonsens je po svoji naravi ločen, predstavlja poskus prsamosvoj, zaprt in skladen stoda ne po pravilih poezijeskladno s pravili igre – inbesede.Miha MohDesa Muck se zavzema za čpriznava evdajmonizem, strma mladih, kolikor se hlepizrodi v zasvojenost, distanutilitarizma (tu in tam priznlizem z vidika dobrih posledišče pozitivno stran neposrein vidnih rezultatov. Pisatelmoralne vrednote, kot so: pstvo, svoboda, sočutje, ekolstrpnost, solidarnost in spoosebnosti.Marija Švajncer,v mladinskNa ovitku je ilustracija Noemís plakata, ki je spremljal poslaŠpanske sekcije IBBY ob medndnevu knjig za otroke <strong>2010</strong>.60<strong>Letno</strong> poročilo <strong>Mariborske</strong> knjižnice <strong>2010</strong>


Številka 77 je izšla junija, dvojna številka 78–79 pa 14.januarja 2011.V sedemintridesetem letniku revije je bilo objavljenih57 prispevkov (od tega 15 v rubriki Razprave – članki,ki jih je napisalo 42 avtorjev; objavili smo tudi 8 ilustracij.Med stalnimi sodelavci revije so bili tako univerzitetniprofesorji kot tudi osnovnošolski in srednješolski profesorji,knjižničarji, uredniki, pisatelji, ilustratorji, prevajalci,predstavniki društev (Bralna značka, DSP, Bralnodruštvo).Za promocijo revije smo tudi v letu <strong>2010</strong> skrbeli z rednimiobjavami na domačih spletnih straneh revijeOtrok in knjiga in <strong>Mariborske</strong> knjižnice, Društva Bralnaznačka Slovenije – ZMPS (tudi v spletni reviji Ostržek)in Slovenske sekcije IBBY ter ob številnih drugih priložnostih.Na Slovenskem knjižnem sejmu zaradi pomanjkanjadenarja po več letih revija ni imela lastnegapanoja in ni bila vpisana v katalog razstavljalcev, in nesamostojne prireditve. Kupiti pa jo je bilo mogoče narazstavno prodajnem prostoru Založbe Pivec, ki namje ponudila gostoljubje.Sodelovanja in projekti revijeV okviru Očesa besede smo v sodelovanju s podjetjemFRANC-FRANC v Murski Soboti pripravili že tradicionalnisimpozij, tokrat na temo Slovenska mladinska književnostin njeno uglasbljanje (gradivo je objavljeno vštevilki revije 78–79), v sodelovanju z Bralno značko pasmo izvedli simpozij o promociji mladinske književnosti(gradivo je prav tako objavljeno v dvojni številkirevije), s katerim smo želeli osvetliti, kako v vsakodnevnipraksi s promocijo branja uresničevati temeljno načelorazvijanja bralne kulture, oz. opozoriti na pomendobre medijske promocije literature za razvoj bralnekulture.TR. 1–168OTROKIN KNJIGA78/79Tako tvorita Grafenauerjeva poezija in esejistikanotranje prepleteno, tako rekoč neločljivoceloto – mladinsko in nemladinsko poezijo jemogoče brati na ozadju njegovih premislekovo razmerju med subjektom, jezikom, voljo inpesniško materijo, vsi ti razmisleki pa se reflektirano,a hkrati umetniško neizmerno enigmatičnoprojicirajo v igrivi, arabeskni, pomenskozgoščen pesniški »znak«.Igor Saksida: Esej, ki ni besediloDejstvo, da je prav v času Grafenauerjevegauredniškega dela na založbi Mladinska knjigaslovenska mladinska književnost dosegla izjemenrazmah, vstop novih avtorjev, radikalnein inovativne poetološke premike in visokokakovost, to dejstvo je le na videz zgolj srečnonaključje. Močno se zdi, da je imel pri temnemalo zaslug prav Niko Grafenauer /…/Marjana Kobe: Spominski utrinkiOTROK IN KNJIGA 78/79 <strong>2010</strong>Vendar pa tudi »težke« teme pisatelji mladinskeknjiževnosti čedalje bolj detabuizirajo in znjimi soočajo mlade bralce. Ker so ti še posebejdovzetni za vodenje, so avtorji njim namenjenihdel nenehno v skušnjavi, da jim predstavijo alikar vsilijo svoj pogled na svet, ideologijo pomeri odraslega.Boštjan Gričar: Pripovedne predstavitvevojne v mladinski prozi/…/ opazimo, da se besedila danes združujejo,širijo in napolnjujejo prava virtualna vesolja.Elektronski arhivi omogočajo enostavneprehode med »trenutno veljavnim« besedilom(oz. besedili), njegovimi zgodnjimi različicami,uredniškimi popravki in vstavki, morebitnimicenzuriranimi verzijami, prevodi, kritičnimiodzivi in ocenami, filmskimi različicami.Veronika Rot Gabrovec: Medijska pismenostali Če lahko Jonas, lahko tudi jazNa ovitku je ilustracija Daniela Demšarjaiz knjige Bine Štampe Žmavc Roža vsrcu (Mladinska knjiga, <strong>2010</strong>).61


The Child and a Bookmagazine<strong>2010</strong> was a difficult year and a turning point for the magazineOtrok in knjiga / The Child and a Book magazine.Despite long-standing efforts, the existing co-publishers(Ljubljana City Library, Faculty of Arts Maribor and Facultyof Education Maribor) were not prepared to assumefinancial responsibilities of the magazine anymore, andconsequently the Maribor Public Library remained thesole editor and publisher. The Library Council, which alsoreplaced the previous magazine board, adopted newrules on publication of the magazine Otrok in knjiga andappointed a new editorial board. Darka Tancer-Kajnihwas again appointed the managing and chief editor,while members of the editorial board include: dr BlankaBošnjak, dr Meta Grosman, Darja Lavrenčič Vrabec (MA),Maja Logar, dr Vanesa Matajc, dr Tanja Mastnak, dr PeterSvetina and Darka Tancer-Kajnih. Robert Kereži remainedthe secretary of the editorial board.A significantly lower subsidy from the Slovenian BookAgency was the biggest cause of troubles for MariborLibrary and the magazine. In the explanation of the decision»it did assess the magazine positively both in termsof content and profile, which fills the gap in the field ofevaluation children’s and young adult literature, as well asin terms of orientation towards development of readingculture…«, however it lowered the subsidy by more thana half in comparison with previous years. Despite severalappeals and complaints, the Agency did not change itsdecision. The position of the committee is unacceptableas the magazine had not changed its carefully-craftedand well-recognizable programme profile, which has receivednumerous commendations and even awards fromprofessional quarters as well as general public. In termsof finances, for all 38 years of its existence, publicationof the only Slovenian professional magazine of this kindhas been enabled by a government subsidy for the fieldof culture.With a subsidy of EUR 8,000 and paid subscriptions(4,734.13) only two volumes of the magazine could bepublished, however we managed to preserve three issues(77 and 78–79) with a total amount of 308 pages(last year 380 pages) and a total print run of 1,400 copies(previous years 2,100 copies), which still amounts to 700copies per volume (in previous years per individual issue).Issue 77 was published in June, and the double issue78–79 was published on 14 January 2011.In the 37 th year of the magazine’s publication, 57 articles(of which 15 in the section Discussions – articles, writtenby 42 authors) as well as 8 illustrations were published.62<strong>Letno</strong> poročilo <strong>Mariborske</strong> knjižnice <strong>2010</strong>


<strong>Mariborska</strong> knjižnica – osrednjaobmočna knjižnica<strong>Mariborska</strong> knjižnica je kot osrednja območna knjižnicav letu <strong>2010</strong> sodelovala in se povezovala z obemapartnerskima knjižnicama na območju, s Knjižnico Lenartin Knjižnico Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica terskupaj z njima ali zanju izvajala dogovorjeni program.Zagotavljanje povečanega inzahtevnejšega izbora knjižničnegagradivaPri nabavi povečanega in zahtevnejšega knjižničnegagradiva smo upoštevali potrebe ožjega in širšegadružbenega okolja, prednost smo dajali strokovnimknjigam v slovenskem in tujih jezikih z vseh strokovnihpodročij. Izbor gradiva smo usklajevali tudi z dotokomgradiva, ki je v knjižnico prihajalo kot obvezni izvod.Pomemben delež nabave smo namenili neknjižnemugradivu in še posebej elektronskim virom.Dostop do novih elektronskih virov Tax Fin Lex, GroveArt Online in Oxford English Dictionary smo omogočilitudi knjižnicama v Lenartu in Slovenski Bistrici. Obemaknjižnicama smo tudi redno posredovali seznamenovosti, izvajali svetovalno delo, dajali informacije inbralcem posredovali gradivo.V sodelovanju z dijaki Srednje šole za oblikovanje Mariborsmo pripravili radoživ in sodoben promocijskimaterial – plakate in domiselne kazalke, s pomočjokaterih bomo lažje informirali javnost o dostopnih elektronskihvirih.Strokovna pomoč knjižnicamna območjuIzvajanje nalog svetovanja in strokovne pomoči knjižnicamana območju je potekalo v partnerskem dogovarjanjuin usklajevanju posameznih aktivnosti. Knjižnicamasmo pomagali pri digitalizaciji, posredovaliaktualne informacije ter jih vključevali v naša izobraževanja,predstavitve in delavnice s področja informacijskein finančne pismenosti, iskanja informacij, uporabeIzvodi Slovenski Tuji SkupajKnjige 131 129 260Neknjižno gradivo 4 25 29Dostop do e-vi rov: Grove art online, Grove music online, Oxford English dictionary,Oxford reference online premium, Tax-Fin-Lex, Who’s who & who was who1 5 6Skupaj 136 159 29563


e-virov in obvladovanja programske opreme COBISSter nabavne politike. Skupaj z njimi smo se udeležili E--festa in delavnice Rastemo skupaj II.Nadaljevali smo z aktivnim delom v delovni skupini zavzpostavitev kompetenčnih centrov za posebne zbirke,pri skupnem projektu osrednjih območnih knjižnic.Pripovedovalski večeri v okvirudejavnosti Osrednje območneknjižniceV duhu povezovanja med knjižnicami na našem območjusmo nadaljevali z odlično zastavljenim in sprejetimprojektom, začetim v letu 2009, s Pravljičnimi večeri zaodrasle. Tokrat so se projektu, poleg pravljičarjev našein obeh knjižnic na območju, pridružili še sodelavciiz Knjižnice Ivana Potrča Ptuj in Splošne knjižnice SlovenskeKonjice. V vsaki izmed sodelujočih knjižnic smoorganizirali po en večer pripovedovanja, namenjenodrasli publiki, in vsakič so se predstavili vsi sodelujočipripovedovalci. Pravljično popotovanje, ki smo ga začeliv Lenartu in zaključili v Mariboru, je bilo izjemnoodmevno in povsod odlično sprejeto. Pravzaprav ježe dober nastavek za projekt Evropska pravljica, ki gabomo izvedli v letu Evropske prestolnice kulture, 2012.Koordinacija domoznanskedejavnostiAktivno smo sodelovali pri tehničnem izpopolnjevanjuin z dodajanjem vsebin ter pri promociji skupnegaspletnega portala Kamra, ki predstavlja pomembendel koordinacije domoznanstva. Na portalu smo objavilirazglednice, fotografije, raziskovalne naloge in videoposnetke. Iskali smo tudi partnerje na območju, kibi lahko s svojimi digitaliziranimi gradivi sodelovali prinastajanju vsebin za portal, in se za vključitev dogovorilis Pokrajinskim arhivom Maribor.DigitalizacijaNa področju digitalizacije smo nadaljevali s projektomraziskovalnih nalog učencev Osnovne šole Lovrenc naPohorju, začetem v letu 2008. Poleg raziskovalnih nalogsmo digitalizirali tudi 3 diplomske naloge, vsebinskopovezane z Lovrencem na Pohorju. Vse digitaliziranenaloge bodo objavljene na portalu Kamra.Pripovedovalska ekipa OOK (od leve stojijo: Peter Andrej, Lea Hedl, Igor Černe, Renata Brglez, Darja Kolar, Darja Plavčak,Maja Logar; čepijo: Liljana Klemenčič, Nika Dimc, Zdenka Gajser, Darinka Čobec64<strong>Letno</strong> poročilo <strong>Mariborske</strong> knjižnice <strong>2010</strong>


V sodelovanju s Turističnim društvom Vurberk, KnjižnicoIvana Potrča Ptuj in z Univerzitetno knjižnicoMaribor smo realizirali projekt digitalizacije gradivao gradu Vurberk, ki so ga za projekt prispevale omenjeneustanove. V digitalizacijo je bilo zajetih 5 monografskihpublikacij s konca 19. in prve polovice 20.stoletja, 12 razglednic in 46 fotografij z motivi graduiz istega obdobja ter 1 drobni tisk – vabilo na koncertv korist bolnišničnih ustanov Ruskega rdečega križa vKraljevini SHS iz leta 1928. Vse digitalizirano gradivoje objavljeno na portalu Digitalne knjižnice Slovenije(dLib), v letu 2011 pa bomo izbor gradiva objavili tudina portalu Kamra.V sodelovanju z Univerzitetno knjižnico Maribor smodigitalizirali 625 strani rokopisnega gradiva o mariborskiSlovanski čitalnici, gradivo bo objavljeno na portaluKamra.Zbirko primarnega domoznanskega gradiva smo v letu<strong>2010</strong> povečali za 627 izvodov knjižničnega gradiva, odtega 457 izvodov knjižnega, 37 izvodov neknjižnegagradiva in 133 izvodov serijskih publikacij.Ob vsem naštetem smo v sklopu nalog osrednje območneknjižnice usmerjali izločeno knjižnično gradivos svojega območja ter ga usmerjali v knjižnice aliuporabili pri akciji Odprta knjiga.Grad Vurberk, zdravilišče na razglednici, 30. leta 20. stoletja65


Sistem vodenja kakovosti(standard ISO 9001:2008)Certifikat kakovosti ISO 9001 je skozi dve različici (standardISO 9001:2000 in po njegovi posodobitvi standardISO 9001:2008) prisoten v Mariborski knjižnici žeod leta 2005. V tem času smo naše poslovne proceseizvajali, nadgrajevali in spremljali glede na priporočilastandarda.Sistem vodenja kakovosti je osnovan na procesih inspodbuja nenehne izboljšave skozi merjenja in analizeter uvajanje ukrepov in izboljšav.V letu <strong>2010</strong> smo že tretjič sodelovali v projektu SiOK– primerjalno raziskovanje organizacijske klime vslovenskih organizacijah, ki vsakič prinese rezultateaktualnega merjenja, primerjavo z rezultati preteklegamerjenja, doda še slovensko povprečje in panožnopovprečje. Prednost sodelovanja v projektu je tudienotna metodologija, ki na daljši rok omogoča verodostojneprimerjave. Tudi tokrat so zaposleni najboljšeocenili apriorne kategorije »odnos do kakovosti« (3,92),»pripadnost organizaciji« (3,84), »motivacija in zavzetost«(3,78) ter »inovativnost in iniciativnost« (3,78).Med zelo dobro ocenjene kategorije spada tudi posebnaapriorna kategorija »zadovoljstvo« (3,82). Zaposleniso najslabše ocenili apriorno kategorijo »nagrajevanje«NENEHNO IZBOLJŠEVANJE SISTEMA VODENJA KAKOVOSTIODJEMALCIOdgovornostvodstvaODJEMALCIVodenje virovMeritve, analizein izboljševanjeZadovoljstvoVhodIzhodZahteveRealizacijaproizvodaProizvodDodajanjevrednostiTokinformacij67


Rezultati merjenja primerjalno 2006–<strong>2010</strong> za Mariborsko knjižnico, javni sektorin slovensko organizacijsko klimo5Zadovoljstvo433.903.823.283.243.963.923.713.672.832.832.842.723.393.293.853.593.663.414.334.134.133.94214.284.24Zadovoljstvo z delom3.893.724.174.03Zadovoljstvoz vodstvom organizacijeZadovoljstvos sodelavci4.244.16Zadovoljstvoz neposredno nadrejenimi3.523.54Zadovoljstvoz možnostjo napredovanja3.263.44Zadovoljstvo s plačo3.853.71Zadovoljstvo s statusomv organizaciji3.092.843.893.794.564.48Zadovoljstvo z delovnimipogoji (oprema, prostori)Zadovoljstvo z možnostmiza izobraževanjeZadovoljstvos stalnostjo zaposlitve4.084.06Zadovoljstvoz delovnim časom<strong>Mariborska</strong> knjižnica 2006 <strong>Mariborska</strong> knjižnica <strong>2010</strong> SiOK 2009 Javni sektor 2009(3,12). Slabše so ocenili tudi apriorni kategoriji »razvojkariere« (3,35). Pri posebni apriorni kategoriji »zadovoljstvo«so bili zaposleni najbolj zadovoljni s stalnostjozaposlitve (4,48), z delom (4,24) ter z neposrednimnadrejenim (4,16). Kritično pa so bili do delovnih pogojev(2,84).S pomočjo zunanje pooblaščene institucije smo izvedlitudi merjenje zadovoljstva uporabnikov Podoba<strong>Mariborske</strong> knjižnice in pričakovanja (ne)uporabnikov.V raziskavi smo preverjali poznavanje knjižnic innavade obiskovalcev, poznavanje <strong>Mariborske</strong> knjižnicein njene ponudbe, prednosti in pomanjkljivosti, odnosdo knjig in branja ter položaj knjige v odnosu do interneta,podobo/imidž <strong>Mariborske</strong> knjižnice v primerjavinekaterimi konkurenčnimi ustanovami, percepcijodejavnosti <strong>Mariborske</strong> knjižnice in njenih konkurentov,Rezultati ankete med uporabniki o razlogih za obiskovanje <strong>Mariborske</strong> knjižniceZaradi izposoje leposlovnega gradiva3,77Zaradi izposoje strokovnega in študijskega gradiva.3,60Zaradi učenja in izobraževanja.2,73Zaradi druženja in preživljanja prostega časa.2,18Zaradi kulturnega udejstvovanja, udeležbe na prireditvah.Zaradi svetovanja zaposlenih pri iskanju informacij(iz knjižnega gradiva, interneta in elektronskih baz podatkov)2,142,10Zaradi uporabe interneta in e-pošte1,651 2 3Povprečna ocena4 568<strong>Letno</strong> poročilo <strong>Mariborske</strong> knjižnice <strong>2010</strong>


Kako dobro prebivalci poznajo storitve <strong>Mariborske</strong> knjižnice?60 45048,63,5Odstotek40 33024,12,520 217,11010,21,5Povprečna ocena0 0Sploh ne poznam Slabo poznam Dobro poznam Zelo dobro poznamOdstotek podanih odgovorovSrednja ocenamotive in razloge za (ne)obiskovanje knjižnice ter pričakovanjado splošne knjižnice. Na koncu smo želeliugotoviti še predloge za nadaljnji razvoj.Opravili smo notranjo presojo, ki predstavlja pregleddelovanja naših procesov za obdobje enega leta in jehkrati priprava na zunanjo presojo. Presojevalci nisougotovili neskladnosti.69


Quality Management System(ISO 9001:2008 standard)The ISO 9001 quality certification has been present inMaribor Library by way of two varieties (standard ISO9001:2000 and after its update ISO 9001:2008) alreadysince 2005. In this time, we carried out, upgraded andmonitored our operations in accordance with recommendationsof the standard. The quality managementsystem is based on procedures and stimulates continuousimprovements through measurements, analyses andintroduction of measures for improvement.In <strong>2010</strong>, we participated in the SiOK project for the thirdtime; the project deals with comparative research of organisationalclimate in Slovenian organisations and alwayssupplies results of current measurements, comparisonwith results of the past surveys, inclusion of Slovenianaverage and branch average. The advantage of participationin the project is also common methodology, whichenables reliable comparisons in the long-term.With the help of an external authorised institution wealso measured user satisfaction The image of MariborLibrary and expectations of (non)users. In the research,we examined familiarity with libraries and customs of users,familiarity with the Maribor Public Library and withits library collection, advantages and disadvantages, attitudetowards books and reading and position of booksin relation to the internet, the image of the Maribor PublicLibrary in comparison with some other competitive institutions,perception of activities of the Maribor PublicLibrary and those of its competitors, motives and reasonsfor (not) visiting a library, and expectations from a publiclibrary. Finally, we also wanted to determine suggestionsfor further development.We carried out internal review, i.e. a review of our processesin the period of one year, which was at the sametime preparation for external review. Reviewers did notestablish any discrepancies.70<strong>Letno</strong> poročilo <strong>Mariborske</strong> knjižnice <strong>2010</strong>


Podoba knjižnice smo knjižničarjiNotranja organizacija v Mariborski knjižnici je rezultatdolgoletnih prizadevanj po optimalnem zagotavljanjupogojev za delovanje procesov dela ter zagotavljanjuustreznega modela notranje komunikacije.Sedanjo notranjo organizacijo določa Pravilnik o notranjiorganizaciji in sistemizaciji delovnih mest. Procesiso organizirani po principu mrežnega organizacijskegamodela, ki ustreza vsem zahtevam tako strukturiranein kompleksne organiziranosti, kot jo narekuje velikostin geografska razdrobljenost <strong>Mariborske</strong> knjižnice:omogoča dobre komunikacijske povezave v vsehsmereh, odraža procesno naravnanost organizacije infleksibilno kombiniranje dela s timskim projektnim delom.Procesna naravnanost in projektno delo omogočataoptimalno vključenost zaposlenih na vseh ravnehter s tem več možnosti za sooblikovanje politike knjižnice,soodločanje, s tem pa prevzemanje odgovornostiza svoje delo in boljšo motiviranost zaposlenih, timskodelo pa je ena od ključnih kompetenc, ki si jih je prisvojem delu in motiviranju zastavilo vodstvo knjižniceskupaj z zaposlenimi.Organizacija dela, organizacijskimodelZaposleniV letu <strong>2010</strong> je bilo v Mariborski knjižnici redno za nedoločenin določen čas zaposlenih 93 delavcev: 66zaposlenih je za domicilne naloge financirala Mestnaobčina Maribor, 1 Občina Duplek, 1 Občina Hoče - Slivnica,0,8 Občina Lovrenc na Pohorju, 0,4 Občina Pesnica,1 Občina Šentilj in 2 Občina Ruše. 12 zaposlenih sov skladu s Pravilnikom o izvajanju knjižnične dejavnostikot javne službe za izvajanje skupnih nalog sofinanciralevse občine na območju v deležu glede na številoprebivalcev v posamezni občini. Dva delavca sta bilazaposlena za projekt osrednje območne knjižnice, kiga je financiralo Ministrstvo za kulturo, dva delavca stabila zaposlena za polovični delovni čas (urednica revijeOtrok in knjiga, 1 knjižničarka). Bolniške in druge odso-Zaposleni na dan 31. 12. <strong>2010</strong>stopnjaizobrazbeIIIstrokovnidelavciupravnidelavcitehničnidelavcinedoločenčasdoločen časdruge oblike zap.(jd, pogodba, štud. delo)skupajIV 1 1 1 2V 19,5 2 6 26,5 1 27,5VI 7 3 1 10 1 4 15VII/1 6 1 6 1 1 8VII/2 44,5 1 43,5 2 1 45,5skupaj 77 7 8 86 6 7 9971


tnosti smo delno zapolnjevali s pogodbo o izvajanjuprostovoljnega dela in s študentskim delom ter s programompomoč v knjižnici preko javnih del. V evidencahzaposlenih je bilo tako skupaj 99 delavcev.Izobraževanje, strokovnoizpopolnjevanjeInterno Zunanje SkupajŠtevilo ur 365 1.649 2.014Število zaposlenih 49 70 100* Opomba: Znesek skupaj ni matematični seštevek, saj se istizaposleni pojavljajo pri internem in zunanjem izobraževanju.Dve bibliotekarki sta končali magistrski študij in pridobiliakademski magistrski naziv.Tekli smo na Eko maratonu, s pomočjo zunanjihpodpornikov in pod geslom Z novo knjižnicobomo še boljši.Interno komuniciranje, informiranjezaposlenihInterno glasilo InformatorIzdali smo 8 številk internega glasila Informator, in dveposebni številki, Projektno nalogo za pripravo projektanove osrednje knjižnice in Informator – vsebinskokazalo 1999–2009. Vse številke so dostopne tudi v elektronskiobliki na intranetu, poleg zaposlenih pa tiskaneverzije prejmejo upokojeni sodelavci in člani svetaknjižnice.Intranet <strong>Mariborske</strong> knjižniceProjektna skupina za pripravo intraneta <strong>Mariborske</strong>knjižnice je v prvi polovici leta <strong>2010</strong> zaključila svojedelo, intranet je postal stalna storitev za informiranjezaposlenih.Organi upravljanja knjižniceNaslovnica novoletne številke InformatorjaOrgan upravljanja knjižnice je v skladu z zakonodajoSvet knjižnice, sestavljajo ga predstavniki občin ustanoviteljicin predstavniki zaposlenih: 4 predstavniki sedežneMestne občine Maribor, po 1 predstavnik občinsoustanoviteljic in 3 predstavniki zaposlenih:``Gorazd Mazej, predsednik (MoM)``Dr. Peter Pavel Klasinc, namestnik predsednika(MoM)``Avgust Heričko (MoM)``Nastja Polajžer (MoM)``Milena Ropoša (Občina Duplek)``Liljana Kranjc (Občina Hoče – Slivnica)``Dr. Zdenka Petermanec (Občina Miklavž na Dravskempolju)``Simona Antolič (Občina Rače – Fram)``Stanka Vobič (Občina Starše)``Darja Barber (<strong>Mariborska</strong> knjižnica)``Zora Lovrec Jagačič (<strong>Mariborska</strong> knjižnica)``Suzana Slavič (<strong>Mariborska</strong> knjižnica)Svet knjižnice se je v letu <strong>2010</strong> sestal 6 krat in obravnavalzakonsko določene naloge (potrditev in sprejemletnega programa dela, letnega poročila, določitev delovneuspešnosti direktorja), ena pomembnejših nalog72<strong>Letno</strong> poročilo <strong>Mariborske</strong> knjižnice <strong>2010</strong>


Intranet <strong>Mariborske</strong> knjižnice je postal stalna storitev za informiranje zaposlenihv letu <strong>2010</strong> pa je bila izvedba postopka razpisa in imenovanjadirektorja. Svetu knjižnice je konec leta pretekelmandat, vendar je do imenovanja novih članov šeopravljal naloge.Kot strokovno posvetovalno telo deluje strokovni svet,ki ga poleg predstavnikov zaposlenih sestavljajo strokovnjakis področja bibliotekarstva, imenujejo pa jihDruštvo bibliotekarjev Maribor in Zveza bibliotekarskihdruštev. Tudi strokovnemu svetu je v drugi polovicileta potekel mandat. Predsednica strokovnega svetaje junija odstopila, zato je svet do izteka mandata delovalv okrnjeni zasedbi.Člani strokovnega sveta knjižnice:``mag. Slavica Rampih, predsednica (predstavnica zaposlenih)– do junija <strong>2010</strong>``mag. Ana Pernat (predstavnica zaposlenih)``Cirila Vuk Gabron (predstavnica Društva bibliotekarjevMaribor)``Mojca Markovič, namestnica predsednice (predstavnicaDruštva bibliotekarjev Maribor)``Sandra Kurnik Zupanič (predstavnica ZBDS)73


The library image is createdby us, librariansThe Maribor Public Library internal organisation is a resultof long-term efforts to ensure optimum work conditionsand to enable an adequate model of internal communication.Organisation of work, organisationmodelThe current internal organisation is determined by theRules on Internal Organisation and Systematisation ofWork Positions. The processes within the library are organisedaccording to the principle of network organisationmodel, which meets all the requirements of structuredand complex organisation as dictated by the sizeand geographic fragmentation of the Maribor PublicLibrary: such organisation enables good communicationlinks in all directions, it reflects the process-oriented natureof the organisation and flexible combining of workwith team project work. With the process-based organisationand project work, optimum inclusion of employeeson all levels is enabled. This results in employees havingmore opportunities to participate in creation of thelibrary policy and decision-making, at the same time theytake responsibilities for their work and their motivation ishigher. Team work is one of the key competence targetsset by the library management and employees in theirwork and employee motivation.EmployeesIn <strong>2010</strong> the library employed 93 full-time staff (with permanentand temporary contracts), of them 73 womenand 20 men; their average age was 45 years. Apart fromthe full-time employees, several public works employees,a volunteer and a student worked at the library.Trainings and qualificationsInternal External TotalNumber of hours 365 1.649 2.014Number ofemployees49 70 100* Note: The total amount is not a mathematical sum, as the sameemployees attended internal and external trainings.Two librarians completed their post-graduate studies andhold a master’s degree.Internal communication,informing staffInternal newsletter »Informator«Eight regular issues of the »Informator« internal newsletterwere published and two special issues, one dedicated tothe Project assignment for preparation of the new centrallibrary construction and the other bringing the Informator– 1999–2009 contents index. All the issues are availablealso in electronic form on the intranet, while the newsletterin printed form is delivered to all current and retiredemployees as well as the Library Council members.The Maribor Public Library IntranetIn the first half of <strong>2010</strong> the Maribor Public Library Intranetproject team completed its work, and the Intranet becomea fully functional staff information channel.74<strong>Letno</strong> poročilo <strong>Mariborske</strong> knjižnice <strong>2010</strong>


Naša povezovanjaKnjižnica v medijih, promocija``Objava informacij o Mariborski knjižnici v Priročnikuza bruce, namenjenem novo vpisanim študentomslovenskih univerz,``10 oglasov (logotip) v časopisu Mariborski utrip inobjava prireditev,``predstavitvena vizitka na spletni strani Paparica,``predstavitev <strong>Mariborske</strong> knjižnice na Face Book-u``promocija knjižnice na prireditvah v organizaciji revijeOtrok in knjiga,``Promocija investicije Rotovž – novinarska konferenca– Predstavitev idejnega projekta osrednje <strong>Mariborske</strong>knjižnice in Rotovškega trga z mestno hišo,``predstavljanje knjižnice in njenih dejavnosti na spletnistrani knjižnice,``odzivali smo se povabilom medijev (Večer, Mariborskiutrip, Žurnal, Dobro jutro, RTV Slovenija, RTS,Radio Maribor …), ki so predstavljali posamezne storitveknjižnice. Objave smo zbirali v internem glasiluInformator,``prispevali smo članke o delovanju posameznih enotknjižnice v občinskih glasilih, glasilih krajevnih skupnostiali mestnih četrti, objave smo zbirali v internemglasilu Informator,Predstavljamo se z brošuramiin propagandnim materialom``Mesečni vodnik po prireditvah,``Obvestila knjižničnega cikla Univerze za 3. življenjskoobdobje,``Kazalka – poletni urnik enot <strong>Mariborske</strong> knjižnice,``Vabila za posamezne prireditve in dejavnosti,Sovine e-noviceV začetku vsakega meseca smo uporabnikom prekspletne strani knjižnice pošiljali e–novice. Do koncaleta je bilo nanje naročenih 374 naročnikov (84 večkot leta 2009). V njih smo zbrali najbolj aktualne informacijeo dogajanju in ponudbi knjižnice v aktualnemmesecu z direktnimi povezavami do spletne straniknjižnice.Sovine e-novice76<strong>Letno</strong> poročilo <strong>Mariborske</strong> knjižnice <strong>2010</strong>


Priprave na transport s kontejnerjem v ZDA``Kazalke in plakati – promocijsko gradivo za elektronskevire, dostopne v knjižnici, v sodelovanju sSrednjo šolo za oblikovanje Maribor.Naša sodelovanjaZelo pomemben in odmeven projekt smo izvedli v sodelovanjuz Rotary klubom Maribor – Park – PROJEKTODPRTA KNJIGA – OPEN BOOK. V Mariborski knjižnicisvoje poslanstvo namreč razumemo tudi v smislu šir-Predaja knjig rojakom v ZDAjenja slovenske besede med našimi rojaki v zamejstvuin po svetu ter spodbujanja branja v slovenskem jezikuv širšem kulturnem prostoru. Zato pogosto sodelujemov humanitarnih projektih, ki sledijo tej ideji. ProjektOdprta knjiga – Open Book je bil tako po pobudi rotarijancevlogično nadaljevanje tega našega poslanstvain nadaljevanje uspešne akcije zbiranja knjig za Pliberkv letu 2008.Projekt je bil še uspešnejši in odmevnejši. Knjige smozbirali za novo Slovensko knjižnico v Clevelandu in zaPredaje knjig v Knjižnici Damirja Feigla v Gorici so se udeležili tudi Tatjana Lesjak - Klun iz Urada za Slovence v zamejstvuin po svetu (četrta z leve), Henrik Allegro, predsednik Rotary kluba Maribor Park (v sredini), Luisa Gergolet, vodja goriškeknjižnice (četra z desne) in Milan Pahor, ravnatelj tržaške njižnice (tretji z desne)77


Vanda Fritschová na bibliobusu <strong>Mariborske</strong> knjižnicečitalnico v Chicagu. Število zbranih knjig je preseglovsa pričakovanja, akcija je namreč zaradi dobrega obveščanjain sodelovanja slovenskih splošnih knjižnic incelotne javnosti postala vseslovenska. Zbrali smo blizu14.000 knjig, in 12.000 jih je bilo maja v sodelovanjus slovenskim konzulom Juretom Žmaucem slovesnopredanih slovenski skupnosti v ZDA.Okoli 2.000 dvojnic in še nekaj dodatno zbranega gradivaza otroke smo na pobudo Urada za Slovence v zamejstvuin po svetu prihranili za knjižnico v Trstu ter zaNaši sodelavki v Pragizamejske osnovne šole in vrtce. To zbirko smo v Trstuin Gorici predali v decembru, in jo obogatili s prav posebnimdarilom, zbirko Ruslica. Bralnik sta kupila Rotaryklub Maribor – Park in Urad za Slovence v zamejstvuin po svetu, Večer pa je poravnal vse avtorske praviceza celotno zbirko.Nadaljevali smo študijske izmenjave z Mestno knjižnicov Pragi. Na študijskem obisku v Mariborski knjižnicije bila tokrat vodja oddelka potujoče knjižnice vMestni knjižnici Praga, Vanda Fritschová, obisk v PragiPo predaji knjig v Trstu smo doživeli še spontano srečanje s književnikom Borisom Pahorjem.78<strong>Letno</strong> poročilo <strong>Mariborske</strong> knjižnice <strong>2010</strong>


pa sta vrnili naši sodelavki Tadeja Gregorinčič in DarjaBarber, ki sta spoznali delovanje praške splošne knjižnicein se v Pragi udeležili še mednarodne konferenceo digitalizaciji.Na delovnem obisku v Mariborski knjižnici sta bila tudikolega iz Beograda, Predrag Đukić (pomočnik direktorjaBiblioteke grada Beograda) in njegov sodelavec izrazvojnega oddelka Milan Vasiljević. Zanimala sta se zaorganiziranost in ponudbo naše knjižnice, predvsempa za potujočo knjižnico in referenčni servis Vprašajknjižničarja.Gostovali smo na Noči z Andersenom v Knjižnici AntonaTomaža Linharta v Radovljici. Obiskali smo jih naprireditvi in v programu tudi aktivno sodelovali, vključenemlade bralce in knjižničarske kolege pa smo kasnejev Maribor povabili na strokovno prijateljski obisk.Začeli smo tudi z mednarodnimi dogovori za realizacijoNoči z Andersenom v Mariboru.Radovljiški knjižničarji in mladi akterji Noči z Andersenomso nam obisk vrnili ob naši domoznansko obarvanirazstavi Čevljarček, popeljali smo jih med znamenitostimesta, ki jih je predstavil Saša Mikić, profesorna II. gimnaziji. Skupaj z njim smo po obisku Pionirskeknjižnice Rotovž in Pionirske knjižnice Tabor gostovališe na II. gimnaziji Maribor, kjer smo se seznanili z njenimisodobnimi in celovitimi programi. Dan smo strnilis pohodom na Pohorje in ga pravljično obarvali s pohorskimipravljicami.V sklopu programov Evropska prestolnica kulture 2012smo s knjižnicami v partnerskih mestih pripravili vsebinskeokvirje za projekt Evropska pravljica in na razpis prijavilitudi izdajo monografije V pravljice prost vstop.Druga strokovna povezovanjaRevija Otrok in knjiga je nadaljevala svoja povezovanjain sodelovanja s Slovensko sekcijo IBBY, pri izboru zavečernico in simpoziju Oko besede, z Bralno značkoSlovenije, Bralnim društvom in Društvom slovenskihpisateljev, z Mednarodno knjižnico za mlade v Münchnu(IJB).Ponovno smo imeli dobre povezave z nekaterimi založbamipri organizaciji literarnih pogovorov in z MKCMaribor pri izvedbi Slovenskih dnevov knjige in prireditevKo te napiše knjiga.Sodelovali smo pri zagonu in programu Sekcije za mladinskoknjižničarstvo, z Mestno knjižnico Ljubljana innjeno Pionirsko – centrom za mladinsko književnostin knjižničarstvo, ter z Zavodom RS za šolstvo, pri izobraževanjihza mentorje šolske in predšolske bralneznačke, študijskih skupin šolskih knjižničarjev ter zaRadovljiški prijatelji v Mariboru79


Z Založbo Pivec smo organizirali predstavitev knjige Piramide upanja Neže Maurer (v sredini) in Gregorja Radonjiča,pogovor je vodila Zora Jurič (desno)Aktivno sodelujemo v naši stanovski organizaciji, Društvubibliotekarjev. Sodelovali smo pri zasnovi, pripraviin izvedbi strokovnega posvetovanja Sekcije zasplošne knjižnice pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije,Bralna kulturna in knjižnične zbirke v splošnihknjižnicah, z različnimi strokovnimi prispevki in predstavitvijodobre prakse <strong>Mariborske</strong> knjižnice pa še navrsti drugih posvetov, srečanj, simpozijev.študente Oddelka za bibliotekarstvo in informacijskoznanost na Filozofski fakulteti v Ljubljani.V povezavi s Prežihovo bralno značko in Zvezo prijateljevmladine Maribor smo izvedli vsebinski del medobčinskegastrokovnega posveta S knjigo nad oblake, kije bil namenjen izobraževanju mentorjev Bralne značkev šolah in vrtcih.80<strong>Letno</strong> poročilo <strong>Mariborske</strong> knjižnice <strong>2010</strong>


Our tiesThe Library in press, promotion``Publication of information on the Maribor Public Libraryin »Priročnik za bruce« (publication for the firstyear students of Slovenian universities),``Publication of 10 adverts (library logo) in the Mariborskiutrip newspaper and event announcements,``Publication of company ID on Paparica website,``Presentation of the Maribor Public Library on Facebook,``Promotion of the library at events organised by theChild and a Book magazine,``Promotion of the Rotovž investment – press conference– Presentation of the conceptual design for thecentral Library on Rotovž square with the City Hall,``Presentation of the library and its activities on the librarywebsite,``Responses to media enquiries (the Večer, Mariborskiutrip, Žurnal, Dobro jutro, RTV Slovenia, RTS, RadioMaribor...) in which individual library services werepresented. The coverage was compiled in the internalnewsletter »Informator«,``Preparation of articles on activities of our library unitsfor publication in newsletters of local municipalitiesand city districts; the coverage was compiled in the internalnewsletter »Informator«.»Sovine e-novice« / Owl’s e-newsletterAt the beginning of every month the users were sente-newsletter via the library website. By the end of theyear <strong>2010</strong>, 374 users subscribed to the newsletter (an increaseof 84 in comparison with 2009). The newslettercontained selection of the latest information about thelibrary events and services for each month as well as linksto the website.Visible also with our brochuresand promotional material``Monthly event guide,``Information bulletins of the Library Cycle of the Universityfor Senior Citizens,``Bookmark – summer opening times of the MariborPublic Library units``Invitations to individual events and activities,``Bookmarks and posters – promotional material forelectronic sources, available at the library, producedin co-operation with the Maribor Design High School(Srednja šola za oblikovanje Maribor).Our co-operationIn cooperation with Rotary Club Maribor – Park, we carriedout the Open Book Project, a very important projectwhich garnered a great deal of attention. The MariborPublic Library understands as part of its mission alsospreading Slovenian among our compatriots in neighbouringand other foreign countries as well as promotionof reading in Slovenian in the wider cultural sphere.Consequently we frequently participate in humanitarianprojects, which follow this idea. Following the initiative ofthe Rotary Club members, the Open Book Project was alogical continuation of this mission and a continuation ofthe successful campaign of collecting books for Pliberkin 2008.The project was even more successful and garnered evenmore attention. We collected books for the new SlovenianLibrary in Cleveland and the reading room in Chicago.The number of collected books exceeded all expectations– due to excellent communication and cooperationof Slovenian public libraries and the general public the81


campaign was conducted at the national level. We collectedclose to 14,000 books and in cooperation with theSlovenian Consul Jure Žmauc we ceremonially delivered12,000 books to the Slovenian community in the USA inMay.On the initiative of the Office for Slovenians Abroad, wesaved around 2,000 books of same titles and some additionallycollected material for children for the libraryin Trieste and for primary schools and kindergartens inneighbouring Italy. This collection, handed over in Triesteand Gorizia in December, was enriched with a special gift,the Ruslica collection. The e-book reader was bought bythe Rotary club Maribor – Park and the Office for SloveniansAbroad, while newspaper Večer settled copyright forthe entire collection.We continued study exchanges with the City Library inPrague, and hosted colleagues from other libraries fromSlovenia and abroad at working visits.We participated at Night with Andersen in the AntonTomaž Linhart Library in Radovljica. We were not onlyguests at the event, but also actively participated in it.Afterwards we invited the young readers and librarycolleagues involved in the event to Maribor for a professionalfriendly visit. We also started international arrangementsto carry out Night with Andersen in Maribor.Librarians from Radovljica and young people involvedin Night with Andersen returned the visit on the occasionof the exhibition Čevljarček (Little Cobbler), whichtook its theme from local studies. We showed them thecity’s sights, the Rotovž and Tabor Children Libraries andthe Second Grammar School Maribor, where we its contemporaryand comprehensive programmes were presented.We concluded the day with a walk to Pohorje andfairy tales from the Pohorje region.We transferred our knowledge in cooperation withschool libraries, schools, kindergartens as well as Slovenianpublic libraries and their activities in the field ofyoung adult library services. We presented our work inthe field of young adult library services to students andparticipants of professional trainings, and as participantsin different projects and events.The magazine Otrok in knjiga continued fostering linksand collaborations with the Slovenian Section of IBBY, inthe selection for Večernica, a literary prize for best youngadult title awarded by newspaper Večer, and at the symposiumOko besede (The Eye of the Word) it cooperatedwith the Slovenian Reading Badge, the Reading Association,the Slovenian Writers’ Association and the InternationalYouth Library (IJB) in Munich; in the organisationof Slovenian Book Days and events Ko te napiše knjiga(When the Book Writes You) it cooperated with the YouthCultural Centre Maribor.Together with libraries in partner towns we prepared andsubmitted the international project the European FairyTale within the framework of programmes for the EuropeanCapital of Culture Maribor 2012. The programmeboard approved and included the entire project in theprogramme of events for 2012.82<strong>Letno</strong> poročilo <strong>Mariborske</strong> knjižnice <strong>2010</strong>


Finančni viriRačunovodsko poročiloPojasnila k računovodskemu poročiluza leto <strong>2010</strong><strong>Mariborska</strong> knjižnica je sredstva za delovanje pridobivalana podlagi sprejetega letnega programa dela insklenjenih pogodb. Pri organiziranju in vodenju finančnegaposlovanja in sestavljanju računovodskega poročilasmo poleg Odloka o ustanovitvi javnega zavoda<strong>Mariborska</strong> knjižnica (MUV, št. 8/05) upoštevali še:``Zakon o javnih financah (URL RS, št. 79/99, 124/00,79/01, 30/02, 56/02-ZJU, 110/02, 176/06, 14/07, 109/08,49/09 in 107/10),``Zakon o računovodstvu (URL RS, št. 23/99 in 30/02),``Pravilnik o računovodstvu <strong>Mariborske</strong> knjižnice,``Slovenske računovodske standarde (URL RS, št.118/05),``Pravilnik o sestavljanju letnih poročil za proračun,proračunske uporabnike in druge osebe javnegaprava (URL RS, št. 115/02, 21/03, 134/03, 126/04,120/07, 124/08, 58/10 in 104/10),``Pravilnik o razčlenjevanju in merjenju prihodkov inodhodkov pravnih oseb javnega prava (URL RS, št.134/03, 34/04, 13/05, 138/06, 120/07, 112/09 in 58/10),``Pravilnik o enotnem kontnem načrtu za proračun,proračunske uporabnike in druge osebe javnegaprava (URL RS, št. 54/02, 117/02, 58/03, 134/03, 34/04,75/04, 117/04, 141/04, 117/05, 138/06, 120/07, 124/08,112/09, 58/10 in 104/10),``Pravilnik o načinu in rokih usklajevanja terjatev inobveznosti po 37. členu Zakona o računovodstvu(URL RS, št. 117/02 in 134/03),``Pravilnik o načinu in stopnjah odpisa neopredmetenihsredstev in opredmetenih osnovnih sredstev(URL RS, št. 45/05, 138/06, 120/07, 48/09, 112/09 in58/10).Računovodsko poročilo, predloženo Agenciji za javnopravneevidence in storitve, obsega:1. Bilanco stanja s prilogama:``stanje in gibanje neopredmetenih sredstev inopredmetenih osnovnih sredstev,``stanje in gibanje dolgoročnih finančnih naložb inposojil.2. Izkaz prihodkov in odhodkov določenih uporabnikovz obveznimi prilogami:``izkaz prihodkov in odhodkov določenih uporabnikovpo načelu denarnega toka,``izkaz prihodkov in odhodkov določenih uporabnikovpo vrstah dejavnosti,``izkaz računa finančnih terjatev in naložb določenihuporabnikov,``izkaz računa financiranja določenih uporabnikov.Delovanje knjižnice so sofinancirale občine ustanoviteljicein pogodbene partnerice, za delovanje bibliobusaso sredstva prispevale še občine Benedikt, Cerkvenjak,Makole, Sveta Ana in Knjižnica Josipa Vošnjaka SlovenskaBistrica. Del sredstev za nakup knjižničnegagradiva, za sofinanciranje nakupa računalniške opremein za izvajanje nalog osrednje območne knjižnicesmo prejeli od Ministrstva za kulturo. Javna agencijaza knjigo je sofinancirala izvedbo projektov s področjaknjige, revijo Otrok in knjiga, simpozij Promocija branjain mediji in Pravljični dan s pravljičnim večerom.Sredstva za izplačilo plač zaposlenim preko programovjavnih del je zagotovil Zavod Republike Slovenijeza zaposlovanje.83


Grafični prikaz prejetih sredstev za leto <strong>2010</strong>Lastni prihodki5,0 %Zavod za zaposlovanje1,5 %sredstva državnegaproračuna9,7 %sredstva občinskihproračunov83,8 %Izvajanje knjižnične dejavnosti financiramo tudi ssredstvi iz nejavnih virov (z zaračunavanjem storitev izopravljanja javne službe in prodaje blaga in storitev natrgu – lastni prihodki) in donacij.Glede na raznolikost finančnih virov je tveganje, dapride do izpada financiranja dokaj veliko in ga je potrebnoupoštevati pri planiranju in izvajanju nalogknjižnice.Med letom, predvsem pa na začetku leta, ko še nisobile sklenjene pogodbe o financiranju dejavnosti, smoimeli težave z likvidnostjo in poravnavanjem obveznosti.Nekateri financerji kljub sklenjenim pogodbamsvojih obveznosti do knjižnice niso poravnali v rokih.Z zaračunavanjem storitev javne službe smo v letu<strong>2010</strong> ustvarili presežek prihodkov nad odhodki v višini549,65 EUR, ki bo namenjen nakupu oziroma pokrivanjuamortizacije osnovnih sredstev v letu 2011.Prejemki, vključno s sredstvi za nabavo knjižničnegagradiva in opreme, so v letu <strong>2010</strong> znašali 3.953.812 EURin so bili v primerjavi z letom 2009 višji za 3,3 %.Pogled v načrtovano novo osrednjo Mariborsko knjižnico84<strong>Letno</strong> poročilo <strong>Mariborske</strong> knjižnice <strong>2010</strong>


Sredstva občinskih proračunovOBČINA/postavkaplače in osebniprejemkimaterialnistroškiknjižničnogradivoinvesticije innakup opremeSKUPAJdeležiMestna občina Maribor 1.984.847,99 385.534,63 200.000,00 49.199,20 2.619.581,82 79,05Občina Duplek 46.147,58 4.226,90 15.000,00 0,00 65.374,48 1,97Občina Hoče Slivnica 56.313,21 18.527,22 20.500,00 0,00 95.340,43 2,88Občina Kungota 11.636,63 4.813,37 13.000,00 0,00 29.450,00 0,89Občina Lovrenc na Pohorju 30.454,71 13.723,00 12.241,00 0,00 56.418,71 1,70Občina Miklavž 15.426,00 6.581,00 21.133,00 0,00 43.140,00 1,30Občina Pesnica 33.678,68 16.210,00 8.575,00 0,00 58.463,68 1,76Občina Rače Fram 15.750,75 6.749,25 13.000,00 0,00 35.500,00 1,07Občina Ruše 67.755,32 10.988,00 12.519,00 0,00 91.262,32 2,75Občina Selnica ob Dravi 10.873,31 4.626,69 14.500,00 0,00 30.000,00 0,91Občina Starše 10.404,82 4.395,18 15.850,00 0,00 30.650,00 0,92Občina Šentilj 65.221,86 25.704,64 20.000,00 0,00 110.926,50 3,35Občina Benedikt 1.970,00 4.416,00 0,00 0,00 6.386,00 0,19Občina Cerkvenjak 1.970,00 2.440,00 0,00 0,00 4.410,00 0,13Občina Makole 1.970,50 3.003,50 0,00 0,00 4.974,00 0,15Občina Slovenska Bistrica(knjižnica)13.795,61 14.230,65 0,00 0,00 28.026,26 0,85Občina Sveta Ana 1.895,52 1.995,48 0,00 0,00 3.891,00 0,12SKUPAJ OBČINSKI PRORAČUNI 2.370.112,49 528.165,51 366.318,00 49.199,20 3.313.795,20 100,00Sredstva iz državnega proračunaMINISTRSTVO/postavkaplače in osebniprejemkimaterialnistroškiknjižničnogradivoinvesticije innakup opremeSKUPAJdeležiMINISTRSTVO ZA KULTUROKnjižnično gradivo – redna sredstva 0,00 0,00 265.164,00 0,00 265.164,00 69,26Program posebnih nalog OOK 49.500,00 13.668,00 22.000,00 0,00 85.168,00 22,24JAK – Revija Otrok in knjiga,št. 77, 78–79Simpozij OiK – Promocija branjain mediji0,00 8.000,00 0,00 0,00 8.000,00 2,090,00 2.500,00 0,00 0,00 2.500,00 0,65Pravljični dan s pravljičnim večerom 0,00 2.000,00 0,00 0,00 2.000,00 0,52Informacijska in komunikacijskaoprema0,00 0,00 0,00 20.048,00 20.048,00 5,24SKUPAJ 49.500,00 26.168,00 287.164,00 20.048,00 382.880,00 100,00REPUBLIŠKI ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJEJavna dela – sofinanciranjeza 5 delavcev58.424,54 140,00 0,00 0,00 58.564,54 100,00SKUPAJ 58424,54 140,00 0,00 0,00 58.564,54 100,00SKUPAJ DRŽAVNI PROR. 107.924,54 26.308,00 287.164,00 20.048,00 441.444,5485


Lastni prihodki (od izvajanja javne službe in prodaje na trgu)PRIHODEK <strong>2010</strong> 2009 indeksPrihodki od zamudnin – opomini 41.915,45 44.916,83 93,32Prihodki od zamudnin – na dan 83.923,20 87.100,67 96,35Prihodki od fotokopij 67,12 94,01 71,40Prihodki od izgubljenih knjig 5.706,21 7.502,38 76,06Prihodki od izkaznic 8.417,01 8.832,67 95,29Prihodki od uporabe računalnikov 1.568,93 1.702,76 92,14Prihodki od prodaje odpisanih knjig 1.067,20 682,91 156,27Prihodki od knjigoveznice 70,07 49,56 141,38Prihodki od medknjižnične izposoje 1.994,50 2.402,20 83,03Prihodki od poškodovanega gradiva 105,05 256,30 40,99Prihodki univ. za III. življ. obdobje – članarine 6.900,00 6.449,55 106,98Prihodki od revij in knjig 5.118,17 7.368,40 69,46Prihodki od donacij 1.338,20 2.140,86 62,51Prihodki od najemnin 111,48 111,48 100,00Prihodki univ. za III. življenjsko obdobje – šolnine 21.511,87 22.984,25 93,59Drugi prihodki 3.693,71 1.485,91 248,58Prihodki od prodaje trakov 11,68 38,38 30,43Prihodki od prodaje vrečk 0,18 0,34 52,94Prihodki od izobraževanja 2.478,77 3.250,20 76,27Prihodki od izposoje čitalca za inventuro 0,00 583,24 0,0Prihodki od strokovnega svetovanja 0,00 25,00 0,0Prihodki od izdelave zapisa za bibliografijo 1.244,00 578,92 214,88Prihodki od rezervacij gradiva 2.927,30 3.195,85 91,60Prihodki od odškodnin zavarovalnic 6.068,25 0,00 0,0Obresti 333,66 608,22 54,86Prihodki za dejavnosti EPK 2.000,00 0,00 0,0SKUPAJ 198.572,01 202.360,89 98,13Odhodki<strong>2010</strong> 2009 IndeksIzdatki 3.953.262,10 3.823.839,10 103,38Knjižnično gradivo 653.482,82 614.838,00 106,29Materialni stroški 659.364,43 645.229,64 102,19Plače I. bruto 2.001.200,94 1.957.401,50 102,24Prispevki na plače 321.193,41 316.796,91 101,39Drugi izdatki zaposlenim (regres za LD, prehrana,prevoz, dodatno pokoj. zavarovanje, jubilejne nagrade,solidarnostna pomoč …)235.670,95 257.946,27 91,36Oprema – lastna sredstva 13.102,35 8.003,46 163,71Oprema – sredstva občin in ministrstva 69.247,20 23.623,32 293,1386<strong>Letno</strong> poročilo <strong>Mariborske</strong> knjižnice <strong>2010</strong>


Grafični prikaz izdatkov za leto <strong>2010</strong>knjižnično gradivo16,5 %oprema – sredstva občinin ministrstva1,8 %oprema – lastna sredstva0,3 %drugi izdatki zaposlenim(regres, LD, prehrana,prevoz …)6,0 %materialni stroški16,9 %prispevki iz plač8,1 %plače I. bto50,6 %Pregled prejemkov in izdatkov knjižnicePrejemki <strong>2010</strong> 2009 Indeks3.953.811,75 3.826.196,16 103,34Sredstva občinskih proračunov 3.313.795,20 3.219.330,63 102,93Sredstva državnega proračuna (Mzk, JAK) 382.880,00 357.576,35 107,08Lastni prihodki 198.572,01 202.360,89 98,13Zavod za zaposlovanje 58.564,54 46.928,29 124,80Izdatki so znašali 3.953.262 EUR in so bili prav tako višjiza 3,3 % glede na leto 2009.Pojasnila k izkazu prihodkov inodhodkovV izkazu prihodkov in odhodkov za leto <strong>2010</strong> so prikazaniprihodki za tekoče poslovanje knjižnice v skladu zračunovodskimi predpisi. Sredstva, namenjena nakupuknjižničnega gradiva in opreme, niso zajeta v izkazuprihodkov, saj so v skladu z Zakonom o računovodstvuin podzakonskimi predpisi vodena v bilanci stanja, vskupini 98, kot sredstva prejeta v upravljanje. Ob nakupuknjižničnega gradiva in opreme (osnovnih sredstevin drobnega inventarja) se amortizacija pokriva v bremenavedenih sredstev in nima vpliva na izkaz prihodkovin odhodkov oziroma rezultat poslovanja.Med stroški dela, ki so v letu <strong>2010</strong> znašali 2.558.065,30EUR, so zajete plače I. bruto, prispevki na plače in drugaizplačila oziroma osebni prejemki zaposlenih. Stroškidela so predstavljali 64,71 % vseh izdatkov v letu <strong>2010</strong>in so bili za 1,02 % višji kot leta 2009. Plače smo obračunaliin izplačali za povprečno 93 redno zaposlenih in5 zaposlenih preko programov javnih del. Zaposlenimje bila izplačana delovna uspešnost v skladu z Uredboo delovni uspešnosti iz naslova prodaje blaga in storitevna trgu in Pravilnikom o določitvi obsega sredstevza plačilo delovne uspešnosti iz naslova prodaje blagain storitev na trgu ter o določitvi nejavnih prihodkovpri izvajanju javne službe, ki se štejejo v prihodke izprodaje blaga in storitev na trgu v javnih zavodih, javnihskladih in agencijah na področju kulture, v skupnivišini 29.591,21 EUR I. bruto. Povprečna bruto plača (I.bruto) je v letu <strong>2010</strong> znašala 1.701,70 EUR in je bila za2,46 % višja kot leta 2009, ko je znašala 1.660,90 EUR.Stroški delaPri izplačilu plač in drugih osebnih prejemkov smoupoštevali veljavno zakonodajo, Zakon o sistemu plačv javnem sektorju, Kolektivno pogodbo za javni sektor,Aneks h Kolektivni pogodbi za kulturne dejavnosti vRepubliki Sloveniji in drugo spremljajočo plačno zakonodajo.Stroški materialaStroški materiala so v letu <strong>2010</strong> znašali 140.755,31 EURin so bili v primerjavi z letom 2009 višji za 2,84 %. Največjidelež stroškov materiala predstavljajo stroški električneenergije, ki so znašali 35.992,09 EUR (25,57 %vseh stroškov materiala), sledijo jim stroški ogrevanjav višini 35.972,59 EUR s 25,56 % in material za opremo87


Izkaz prihodkov in odhodkovV izkazu so prikazani prihodki in odhodki v obdobju od 1. 1. do 31. 12. <strong>2010</strong> (v EUR, brez centov)Naziv podskupine kontov Znesek IndeksTekoče leto Predhodno letoPrihodki od poslovanja 3.224.559 3.187.099 101,2Prihodki od prodaje proizvodov in storitev 3.224.559 3.187.099 101,2Finančni prihodki 334 608 54,9Drugi prihodki 6.189 28 22.103,6Prevrednotovalni poslovni prihodki 1 0 0,0Celotni prihodki 3.231.083 3.187.735 101,4Stroški blaga, materiala in storitev 642.307 622.230 103,2Stroški materiala 140.755 136.870 102,8Stroški storitev 501.552 485.360 103,3Stroški dela 2.558.065 2.532.145 101,0Plače in nadomestila plač 2.001.201 1.957.402 102,2Prispevki za socialno varnost delodajalcev 321.193 316.797 101,4Drugi stroški dela 235.671 257.946 91,4Amortizacija opreme 13.103 8.003 163,7Drugi stroški 16.116 21.418 75,2Finančni odhodki 0 0 0,0Drugi odhodki 262 160 163,8Prevrednotovalni poslovni odhodki 680 1.422 47,8Celotni odhodki 3.230.533 3.185.378 101,4Presežek prihodkov 550 2.357 23,3knjižničnega gradiva v višini 17.225,37 EUR in 12,24 %.Stroški materiala, na katere smo z racionalno rabo invarčevalnimi ukrepi vplivali, se v letu <strong>2010</strong> niso bistvenopovečali. Višji je indeks pri materialu za vzdrževanjeopreme, saj smo v letu <strong>2010</strong> prenovili prostore Pionirskeknjižnice Nova vas in zato nabavili več materiala zavzdrževanje. Povečan indeks pri gorivu za prevoznasredstva je posledica cen gibanja goriv na trgu.najemnin v višini 44.974,47 EUR z 8,59 % in stroški avtorskihhonorarjev v višini 39.897,72 EUR in 7,95 %.Stroški strokovnega izobraževanja zaposlenih so v letu<strong>2010</strong> znašali 41.512,25 EUR in so bili 7,5 % nižji kot leta2009. Stroški izobraževanja na zaposlenega so v letu<strong>2010</strong> znašali 446,37 EUR. V letu <strong>2010</strong> so opravili strokovniizpit iz bibliotekarske stroke trije zaposleni.Stroški storitevStroški storitev so v letu <strong>2010</strong> znašali 501.551,65 EUR inso v primerjavi z letom 2009 višji za 16.191,75 EUR oziroma3,3 %. Največji delež stroškov storitev zajemajostroški čiščenja prostorov v višini 109.664,98 EUR oziroma21,87 % vseh stroškov storitev. Sledijo jim stroškiPojasnila pomembnejših postavkbilance stanjaV bilanci stanja so prikazani podatki o sredstvih in obveznostihdo virov sredstev na koncu obračunskegaobdobja, na dan 31. 12. <strong>2010</strong>. Podatki o sredstvih inobveznostih so razčlenjeni glede na vrsto in ročnost.88<strong>Letno</strong> poročilo <strong>Mariborske</strong> knjižnice <strong>2010</strong>


Bilanca stanjaNaziv skupine kontov Znesek (v EUR, brez centov) IndeksTekoče leto Predhodno letoSredstvaDolgoročna sredstva in sredstva v upravljanju 717.061 749.963 95,6Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivnečasovne razmejitve9.711 11.398 85,2Popravek vrednosti neopredmetenih sredstev 7.152 6.781 105,5Nepremičnine 1.012.503 1.012.503 100,0Popravek vrednosti nepremičnin 436.429 406.054 107,5Oprema in druga opredmetena osnovna sredstva 8.356.885 7.805.289 107,1Popravek vrednosti opreme in drugih opredmetenihosnovnih sredstevKratkoročna sredstva; razen zalog in aktivnečasovne razmejitve8.218.457 7.666.392 107,2512.620 443.677 115,5Denarna sredstva v blagajni 154 202 76,2Dobroimetje pri bankah in drugih fin. ustanovah 253.580 218.034 116,3Kratkoročne terjatve do kupcev 589 840 70,1Dani predujmi in varščine 59 260 22,7Kratkoročne terjatve do uporabnikov enotnegakontnega načrta250.542 219.982 113,8Druge kratkoročne terjatve 7.696 4.359 176,6AKTIVA SKUPAJ 1.229.681 1.193.640 103,0Obveznosti do virov sredstevKratkoročne obveznosti in pasivne časovnerazmejitve451.821 385.719 117,1Kratkoročne obveznosti do zaposlenih 210.843 204.200 103,3Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev 183.486 131.073 140,0Druge kratkoročne obveznosti iz poslovanja 36.977 37.164 99,5Kratkoročne obveznosti do uporabnikov enotnegakontnega načta6.674 3.658 182,4Pasivne časovne razmejitve 13.841 9.624 143,8Lastni viri in dolgoročne obveznosti 777.860 807.921 96,3Dolgoročne pasivne časovne razmejitve 8.492 4.645 172,3Obveznosti za neopredmetena sredstva inopredmetena osnovna sredstva768.818 796.887 96,5Presežek prihodkov nad odhodki 550 6.106 9,0PASIVA SKUPAJ 1.229.681 1.193.640 103,089


Prikazano je stanje tekočega in predhodnega leta terprimerjava, prikazana z indeksom rasti.Pojasnila, kateri cilji niso bilidoseženi, in zakajV letu <strong>2010</strong> se je nadaljevalo krizno obdobje, recesijaje pokazala svoj vpliv tudi v javnem sektorju, proračuniobčin in Ministrstva za kulturo so se znižali, tudi JAKje močno reducirala dotacijo za revijo Otrok in knjiga. Zznižanjem proračunskih sredstev je bilo celo ogroženonormalno delovanje, saj so zniževanja posegala v najosnovnejšeobratovalne stroške, kot so energija, elektrikain čiščenje. To je za knjižnico, tako kot leto poprej, tudiv letu <strong>2010</strong> predstavljalo precejšnje tveganje, zato smomorali naše celotno delovanje prilagoditi in podreditiglavnemu cilju – izpeljati leto brez negativne bilance.Z racionalizacijo porabe in kontrolo stroškov, na kateresmo lahko sami vplivali, določitvijo prioritet in odločanjemza najnujnejše izobraževanje zaposlenih, spodbujanjeminternega izobraževanja z lastnimi kadrovskimiviri in znanjem ter usmeritvami večine lastnih sredstev vpokrivanje stroškov obratovanja, smo poslovno leto zaključilibrez negativnih finančnih posledic. K prihrankomv proračunu je pripomogel sicer neprijazen interventnizakon, s katerim je vlada ustavila izplačilo izravnav, prvotnonačrtovanih v potrebnih sredstvih, prav tako sosredstva za načrtovane odpravnine ob upokojitvahostala neizplačana, ker nobena upokojitev ni bila dejanskorealizirana.Kljub tveganju zaradi zniževanja proračunskih sredstevsmo bili uspešni pri pridobivanju projektnih sredstev,uspešno smo kandidirali na razpisih in pozivih Ministrstvaza kulturo, sodelovali v projektu Ljubljana – svetovnaprestolnica knjige ter s prodajo knjig po 3 eureponudili tudi tovrstno storitev – prodajo knjig – predvsemv tistih knjižnicah v naši mreži, ki so od knjigarn vcentru mesta bolj oddaljene. Zelo uspešno je bilo tudinaše delovanje pri posredovanju slovenskih knjig zamejcemin Slovencem po svetu, bodisi z darovanjemodpisanih knjig kot z aktiviranjem in animiranjem založnikovza sodelovanje in darovanje novih knjig. Takonaše odpisane knjige niso končale v razrezu, svoježivljenje živijo dalje med Slovenci v Srbiji, Makedoniji,Italiji in ZDA. Tržaškim Slovencem smo s pomočjo Rotarykluba Maribor Park, Urada za Slovence po svetu inčasopisne hiše Večer obogatili zbirko tudi z najsodobnejšoponudbo celotne zbirke elektronskih knjig Ruslicana elektronskem bralniku. Za programe svetovalnegaservisa Borze dela smo pridobili donacije ObčineSelnica ob Dravi, Zavarovalnice Maribor in Dravskihelektrarn, Gospodarska zbornica pa je na našo pobudodonirala izvirne slovenske slikanice za Materinski domMaribor.Nedosežen cilj še vedno predstavlja pridobitev celotnegradbene dokumentacije za osrednjo knjižnico. Realiziraniso bili idejni projekt, predinvesticijska zasnova ininvesticijski program. Cilj je zelo odvisen od zunanjihdejavnikov, predvsem od aktivnosti odgovornih v projektnipisarni, ki vodijo projekte, in od političnih odločitevustanovitelja ter njegove sposobnosti zagotovitiali najti finančne vire za realizacijo naloge.Občina Duplek je po več letih dokončala dodaten prostorh knjižnici, tako da je knjižnica začasno, dokler nebo ustrezne opreme, pridobila prepotreben prostor zaizvajanje dejavnosti.V Občini Ruše dogovor z gradbenim izvajalcem o nadaljevanjudel in dokončanju prostora za novo knjižniconi bil realiziran. Terminski plan je predvideval dokončanjeknjižnice do jeseni <strong>2010</strong>, vendar je gradbenopodjetje Stavbar, tako kot še mnoga druga podjetja,zašlo v težave, najprej v prisilno poravnavo in konecleta v stečaj, zato zastavljeni cilj ni bil realiziran. Novovodstvo občine išče rešitev.Precejšnje tveganje za nedoseganje zastavljenih ciljevpredstavlja področje nabave knjižničnega gradiva,vendar smo kljub slabim napovedim in pričakovanemunadaljnjemu padanju nabave, dosegli ponovno rast ins tem so se kazalci, po katerih merimo svojo uspešnost,na tej postavki, znova obrnili navzgor, k čemur je pripomoglouspešno poslovanje in sposobnost zaposlenihza doseganje visokih popustov pri cenah.Pri kazalnikih, s katerimi merimo uspešnost uporabeknjižnice, beležimo rahel upad. Razlog je zagotovo tudiv dejstvu, da ima knjižnica na osrednji lokaciji kritičnoprostorsko situacijo, ki je stopnjevana do te mere,da ni le pretesna, ampak tudi ni več varna. Gradivo nipregledno postavljeno, zato obiskovalce prej odbijakot pritegne. Dodaten razlog za upad številk je nekajmesečnazaprtost dveh enot zaradi gradbenih in obrtniškihdel, zagotovo pa je k rezultatom pripomoglatudi stavka zaposlenih v javnem sektorju, zaradi katereje bilo ohromljeno delovanje celotne mreže <strong>Mariborske</strong>knjižnice. Opazno pa je naraščajoče povečevanjeuporabe knjižnice na daljavo, torej tistih storitev, ki sodostopne po elektronski poti (21,4 % povečanje). Posebejzanimiva za uporabnike je storitev naročanje inrezervacije gradiva, s čemer se izognejo neprijetnemuiskanju in plezanju po tleh med kupi knjig v osrednjiknjižnici. Izjemno uporabljana in iskana je tudi storitevVprašaj knjižničarja preko COBISS.SI, kjer se je uporabapovečala za 26,8 %, število odgovorov <strong>Mariborske</strong> knjižnicepa za skoraj 66 %.Kljub nekaterim rahlo negativnim trendom je anketajavnega mnenja o zadovoljstvu s knjižnico, ki smojo izvedli v letu <strong>2010</strong>, dala pozitivne rezultate. Večinanaših uporabnikov nas ocenjuje zelo dobro, žal pa trenutnonimamo pogojev, da bi pritegnili tiste potencialneuporabnike, ki naših storitev še ne poznajo ali neuporabljajo. To je izziv, ki se ga bomo lahko lotili šele znovo knjižnico.90<strong>Letno</strong> poročilo <strong>Mariborske</strong> knjižnice <strong>2010</strong>


Tveganje pri kadrovskem pomanjkanju smo reševali spripravljenostjo zaposlenih za delo v nadurah, delnosmo izpade nadomestili s študentskim in pogodbenimdelom, v pomoč so bili zaposleni v programih javnihdel.Z uspešno izvedeno notranjo in zunanjo presojo sistemavodenja kakovosti, že peto po vrsti (kot prvaknjižnica v Sloveniji smo nosilci certifikata kakovostiISO 9001 že od leta 2005), smo ponovno potrdili svojozavezanost k nenehnim izboljšavam in usmeritvi, daje vodenje kakovosti način razmišljanja zaposlenih tervpeto v vse procese našega dela. Merjenje organizacijskeklime, ki smo ga ponovno izvedli kot primerjalnoanketo med zaposlenimi v slovenski organizacijski klimiSiOK, je pri posameznih kategorijah sicer odrazilarahlo odstopanje navzdol, vendar le primerjalno znotrajknjižnice. Delno je to zagotovo posledica slabihdelovnih pogojev, uveljavitve nove plačne zakonodajein načina ocenjevanja uspešnosti, s katero vsi nikakorniso bili zadovoljni, in je dejansko pomenil korak nazajv primerjavi s pri nas že prej vzpostavljenim modelomključnih kompetenc.PRILOGE:``Specifikacija prihodkov in odhodkov``Statistični podatki o enotah – po občinah``Bibliobus v regijiPrimerjava med letnim programom in realizacijoProgram dela <strong>2010</strong> Realizacija ciljev <strong>2010</strong>Notranja presoja Uspešno izvedena, priporočila vključena v operativni načrt.Zunanja presoja Uspešno izvedena, neskladij ni bilo.Podpisi letnih pogodb in aneksov z občinami Podpisane pogodbe in aneksi z vsemi občinami.Povečanje temeljne zaloge + 4,3 %Povečanje nakupa + 4,5 %Ohranitev doseženega števila članov 2,5 %Obisk 3,0 %Obisk na daljavo + 15,3 %Vprašaj knjižničarja + 26,8 %Odgovori <strong>Mariborske</strong> knjižnice Vprašaj k. + 65,9 %Izposoja 4,4 %RLR – ključne kompetence Informativni razgovori – seznanitev z oceno.Realizacija korektivnih in preventivnih ukrepov Vključeno v vodstveni pregled.Prenova ene od enot 2 enoti(Pionirska knjižnica Nova vas, Duplek)1 enojna + 1 dvojna številka3 številke revije Otrok in knjiga (subvencija JAK zmanjšana za 50 %)91


FundingReview of revenues and expenditure (in EUR)Receipts <strong>2010</strong> 2009 Indeks3.953,811.75 3.826,196.16 103.34Funds from Municipalities’ budgets 3.313,795.20 3.219,330.63 102.93Funds from the State budget(Ministry of Culture, Slovenian Book Agency)382,880.00 357,576.35 107.08Own revenues 198,572.01 202,360.89 98.13Employment Service of Slovenia 58,564.54 46,928.29 124.80Graphic illustration of funds received for <strong>2010</strong>Own revenues5,0 %Employment Serviceof Slovenia1,5 %Funds from the Statebudget9,7 %Funds from Municipalities’budgets83,8 %92<strong>Letno</strong> poročilo <strong>Mariborske</strong> knjižnice <strong>2010</strong>


Expenditure<strong>2010</strong> 2009 IndeksExpenditure 3.953,262.10 3.823,839.10 103.38Library material 653,482.82 614,838.00 106.29Material expenses 659,364.43 645,229.64 102.19Salaries I. gross 2.001,200.94 1.957,401.50 102.24Salary-related contributions 321,193.41 316,796.91 101.39Other payments to employees (holiday allowancesfor annual leave, meal allowances, travel allowances,supplementary pesion insurance, long.service awards,severance pay…)235,670.95 257,946.27 91.36Equipment – own funds 13,102.35 8,003.46 163.71Equipment – funds granted by municipalitiesand the Ministry69,247.20 23,623.32 293.13Graphic illustration of expenditure for <strong>2010</strong>Library material16.5 %Equipment – fundsgranted by municipalitiesand the Ministry1.8 %Equipment – own funds0.3 %Other payments to employees(holiday allowances for annual leave,meal allowances, travel allowances …)6.0 %Material expenses16.9 %Salary-relatedcontributions8.1 %Salaries I. gross50.6 %93


Specifikacijaprihodkovin odhodkov


SPECIFIKACIJA PRIHODKOV IN ODHODKOV ZA LETO <strong>2010</strong> – PRIMERJAVA 2009občina/postavkaplače in osebniprejemkimaterialnistroškiknjižničnogradivoinvesticije innakup opremeSKUPAJ <strong>2010</strong>plače in osebniprejemkimaterialnistroškiknjižničnogradivo2009 2008investicije innakup opremeSKUPAJ 2009 Indeks 10/09PRIHODKIMestna občina Maribor 1.984.847,99 385.534,63 200.000,00 49.199,20 2.619.581,82 1.983.721,13 356.166,39 188.789,00 2.606,97 2.531.283,49 103,49Občina Duplek 46.147,58 4.226,90 15.000,00 0,00 65.374,48 43.499,34 5.850,82 15.000,00 0,00 64.350,16 101,59Občina Hoče Slivnica 56.313,21 18.527,22 20.500,00 0,00 95.340,43 56.320,94 18.252,29 20.000,00 0,00 94.573,23 100,81Občina Kungota 11.636,63 4.813,37 13.000,00 0,00 29.450,00 10.955,88 4.729,12 13.700,00 0,00 29.385,00 100,22Občina Lovrenc na P. 30.454,71 13.723,00 12.241,00 0,00 56.418,71 29.560,41 13.706,00 12.638,00 5.850,00 61.754,41 91,36Občina Miklavž 15.426,00 6.581,00 21.133,00 0,00 43.140,00 14.393,00 6.211,00 20.000,00 0,00 40.604,00 106,25Občina Pesnica 33.678,68 16.210,00 8.575,00 0,00 58.463,68 31.403,06 14.780,40 8.440,00 0,00 54.623,46 107,03Občina Rače Fram 15.750,75 6.749,25 13.000,00 0,00 35.500,00 15.220,80 5.479,20 13.000,00 0,00 33.700,00 105,34Občina Ruše 67.755,32 10.988,00 12.519,00 0,00 91.262,32 74.770,49 13.074,00 12.519,00 0,00 100.363,49 90,93Občina Selnica ob D. 10.873,31 4.626,69 14.500,00 0,00 30.000,00 10.624,97 4.575,03 13.000,00 0,00 28.200,00 106,38Občina Starše 10.404,82 4.395,18 15.850,00 0,00 30.650,00 7.757,40 3.350,60 12.342,00 0,00 23.450,00 130,70Občina Šentilj 65.221,86 25.704,64 20.000,00 0,00 110.926,50 62.830,00 28.593,93 20.500,00 0,00 111.923,93 99,11Občina Benedikt 1.970,00 4.416,00 0,00 0,00 6.386,00 1.861,27 4.078,24 0,00 0,00 5.939,51 107,52Občina Cerkvenjak 1.970,00 2.440,00 0,00 0,00 4.410,00 1.861,27 2.371,73 0,00 0,00 4.233,00 104,18Občina Makole 1.970,50 3.003,50 0,00 0,00 4.974,00 1.861,27 2.845,73 0,00 0,00 4.707,00 105,67Občina Slovenska Bistrica (knjižnica) 13.795,61 14.230,65 0,00 0,00 28.026,26 13.030,94 13.400,46 0,00 0,00 26.431,40 106,03Občina Sveta Ana 1.895,52 1.995,48 0,00 0,00 3.891,00 1.861,27 1.947,28 0,00 0,00 3.808,55 102,16občinski proračuni 2.370.112,49 528.165,51 366.318,00 49.199,20 3.313.795,20 2.361.533,44 499.412,22 349.928,00 8.456,97 3.219.330,63 102,93Ministrstvo za kulturo 49.500,00 13.668,00 287.164,00 20.048,00 370.380,00 50.414,12 5.885,88 264.910,00 15.166,35 336.376,35 110,11Javna agencija za knjigo 0,00 12.500,00 0,00 0,00 12.500,00 0,00 21.200,00 0,00 0,00 21.200,00 58,96Zavod za zaposlovanje – JD 58.424,54 140,00 0,00 0,00 58.564,54 46.578,29 350,00 0,00 0,00 46.928,29 124,80državni proračuni 107.924,54 26.308,00 287.164,00 20.048,00 441.444,54 96.992,41 27.435,88 264.910,00 15.166,35 404.504,64 109,13PRIHODKI IZ PRORAČUNOV 2.478.037,03 554.473,51 653.482,00 69.247,20 3.755.239,74 2.458.525,85 526.848,10 614.838,00 23.623,32 3.623.835,27 103,63prihodki od zarač. stor. – lastni prihodki 198.572,01 202.360,89 98,13PRIHODKI SKUPAJ 2.478.037,03 554.473,51 653.482,00 69.247,20 3.953.811,75 2.458.525,85 526.848,10 614.838,00 23.623,32 3.826.196,16 103,34ODHODKIiz sredstev občinskih prorač. 2.370.112,49 528.165,51 366.318,00 49.199,20 3.313.795,20 2.361.533,44 499.412,22 349.928,00 8.456,97 3.219.330,63 102,93iz sredstev državnega prorač. 107.924,54 26.308,00 287.164,00 20.048,00 441.444,54 96.992,41 27.435,88 264.910,00 15.166,35 404.504,64 109,13iz lastnih sredstev 80.028,27 104.890,92 0,82 184.920,01 73.618,83 118.381,54 192.000,37 96,31iz lastnih sred. – AMORTIZACIJA 13.102,35 13.102,35 8.003,46 8.003,46 163,71ODHODKI SKUPAJ 2.558.065,30 672.466,78 653.482,82 69.247,20 3.953.262,10 2.532.144,68 653.233,10 614.838,00 23.623,32 3.823.839,10 103,38PRESEŽEK PRIHODKOV NAD ODHODKI 549,65 2.357,0696<strong>Letno</strong> poročilo <strong>Mariborske</strong> knjižnice <strong>2010</strong>


Pregleddelapo občinah


Mestna občina MariborPrirast knjižničnega gradivaEnotaKnjigeNeknjižnogradivoDelež AV zbirkeSerijskepublikacijeSkupajKnjižnica Rotovž 6.068 297 0 75 6.440Čitalnica 344 10 0 473 827Pionirska knjižnica Rotovž 2.450 129 23 82 2.684Knjižnica Tabor 1.764 47 37 118 1.966Pionirska knjižnica Tabor 794 23 119 15 951Knjižnica Nova vas 2.396 680 58 143 3.277Pionirska knjižnica Nova vas 1.658 238 184 56 2.136Knjižnica Kamnica 1.150 27 74 61 1.312Knjižnica Pekre 808 16 50 51 925Knjižnica Pobrežje 1.830 42 92 87 2.051Knjižnica Studenci 814 17 47 34 912Knjižnica Tezno 1.641 41 89 82 1.853Izposoja na domu 0 0 0 24 24Filmski center 39 987 0 1 1.027Depozitarna zbirka 200 87 1 722 1.010AV zbirka (še nerazporejena) 0 0 0 0 0Skupaj 21.956 2.641 774 2.024 27.395Zaloga knjižničnega gradiva, vključno s prerazporejenimi izvodiEnotaKnjigeNeknjižnogradivoDelež AV zbirkeSerijskepublikacijeSkupajKnjižnica Rotovž 93.851 2.325 15 335 96.526Čitalnica 5.949 284 0 2.890 9.123Pionirska knjižnica Rotovž 36.797 2.818 90 689 40.394Knjižnica Tabor 37.268 550 652 146 38.616Pionirska knjižnica Tabor 17.815 1.120 350 62 19.347Knjižnica Nova vas 39.325 6.649 575 294 46.843Pionirska knjižnica Nova vas 30.420 6.153 557 88 37.218Knjižnica Kamnica 21.657 390 779 147 22.973Knjižnica Pekre 21.115 244 720 94 22.173Knjižnica Pobrežje 31.462 511 789 143 32.905Knjižnica Studenci 20.413 277 693 78 21.461Knjižnica Tezno 36.139 536 707 191 37.573Izposoja na domu 0 1 0 77 78Filmski center 20 4.951 85 1 5.057Depozitarna zbirka 1.262 269 1 1.728 3.260Vzajemna knjižnica 3.687 0 0 0 3.687AV zbirka (še nerazporejena) 0 7 58 0 65Skupaj 397.180 27.085 6.071 6.963 437.29998<strong>Letno</strong> poročilo <strong>Mariborske</strong> knjižnice <strong>2010</strong>


Potujoča knjižnica*KnjigeNeknjižnogradivoDelež AV zbirkeSerijskepublikacijeSkupajPrirast 3.646 71 43 64 3.824Zaloga 95.685 2.669 806 125 99.285* Zbirka Potujoče knjižnice je enotna za vse občine. Iz nje črpamo knjižnično gradivo za bibliobus in premične zbirke.ČlaniEnota Mladi Odrasli SkupajKnjižnica Rotovž 18 9.889 9.907čitalnica 0 165 165Pionirska knjižnica Rotovž 2.138 1.001 3.139Knjižnica Tabor 4 3.195 3.199Pionirska knjižnica Tabor 614 404 1.018Knjižnica Nova vas 10 4.635 4.645Pionirska knjižnica Nova vas 2.961 1.043 4.004Knjižnica Kamnica 286 565 851Knjižnica Pekre 183 434 617Knjižnica Pobrežje 681 1.639 2.320Knjižnica Studenci 95 302 397Knjižnica Tezno 466 1.525 1.991Izposoja na domu 0 37 37Izposoja v bolnišnico 1 361 362Bibliobus 172 390 562Skupaj 7.629 25.585 33.214ObiskEnota Mladi Odrasli SkupajKnjižnica Rotovž 6.795 154.661 161.456čitalnica 31 5.374 5.405Pionirska knjižnica Rotovž 26.479 21.410 47.889Knjižnica Tabor 1.274 48.380 49.654Pionirska knjižnica Tabor 6.179 5.367 11.546Knjižnica Nova vas 2.365 61.674 64.039Pionirska knjižnica Nova vas 25.402 11.406 36.808Knjižnica Kamnica 6.201 9.496 15.697Knjižnica Pekre 2.370 6.010 8.380Knjižnica Pobrežje 8.155 27.248 35.403Knjižnica Studenci 1.435 4.166 5.601Knjižnica Tezno 6.159 24.048 30.207Izposoja na domu 0 577 577Izposoja v bolnišnico 9 1.524 1.533Bibliobus 1.357 4.158 5.515Skupaj 94.211 385.499 479.71099


IzposojaEnota Knjige Serijske publikacije Neknjižno gradivo Vse gradivoMladi Odrasli Skupaj Mladi Odrasli Skupaj Mladi Odrasli Skupaj Mladi Odrasli SkupajKnjižnica Rotovž 6.661 332.425 339.086 0 135 135 4.393 48.328 52.721 11.054 380.888 391.942čitalnica 5 286 291 40 11.322 11.362 0 11 11 45 11.619 11.664Pionirska knjižnica Rotovž 73.509 41.158 114.667 467 763 1.230 17.897 11.197 29.094 91.873 53.118 144.991Knjižnica Tabor 1.730 88.859 90.589 229 10.136 10.365 261 4.774 5.035 2.220 103.769 105.989Pionirska knjižnica Tabor 18.485 13.298 31.783 351 258 609 2.414 1.619 4.033 21.250 15.175 36.425Knjižnica Nova vas 3.206 122.940 126.146 45 14.095 14.140 511 10.621 11.132 3.762 147.656 151.418Pionirska knjižnica Nova vas 91.476 26.888 118.364 625 600 1.225 15.791 6.151 21.942 107.892 33.639 141.531Knjižnica Kamnica 19.077 28.682 47.759 888 2.835 3.723 4.757 2.417 7.174 24.722 33.934 58.656Knjižnica Pekre 8.184 20.237 28.421 624 1.367 1.991 1.402 948 2.350 10.210 22.552 32.762Knjižnica Pobrežje 31.710 75.881 107.591 1.162 5.317 6.479 1.706 3.257 4.963 34.578 84.455 119.033Knjižnica Studenci 5.975 18.775 24.750 522 1.564 2.086 1.125 732 1.857 7.622 21.071 28.693Knjižnica Tezno 19.776 69.768 89.544 326 3.905 4.231 1.132 2.468 3.600 21.234 76.141 97.375Izposoja na domu 0 1.472 1.472 0 1.531 1.531 0 6 6 0 3.009 3.009Izposoja v bolnišnico 5 1.637 1.642 0 0 0 0 3 3 5 1.640 1.645Bibliobus 4.442 14.380 18.822 5 197 202 343 845 1.188 4.790 15.422 20.212Skupaj 284.241 856.686 1.140.927 5.284 54.025 59.309 51.732 93.377 145.109 341.257 1.004.088 1.345.345Priredite in dejavnostiEnota Prireditve/dejavnosti Obiskza mlade za odrasle za starejše odrasle skupaj mladi odrasli starejši odrasli skupajKnjižnica Rotovž 8 98 0 106 156 6.751 0 6.907Čitalnica 0 1 0 1 0 500 0 500Pionirska knjižnica Rotovž 220 11 0 231 6.205 2.373 0 8.578Knjižnica Tabor 0 16 0 16 0 3.321 0 3.321Pionirska knjižnica Tabor 11 0 0 11 1.176 786 0 1.962Knjižnica Nova vas 3 8 0 11 89 1.742 0 1.831Pionirska knjižnica Nova vas 135 1 0 136 4.306 2.274 0 6.580Knjižnica Kamnica 31 19 0 50 1.593 2.053 0 3.646Knjižnica Pekre 21 13 0 34 1.883 2.125 0 4.008Knjižnica Pobrežje 36 8 0 44 1.097 791 0 1.888Knjižnica Studenci 22 2 0 24 988 614 0 1.602Knjižnica Tezno 23 10 0 33 863 2.401 0 3.264Izposoja na domu 0 0 0 0 0 0 0 0Knjižnični cikel 0 0 847 847 0 0 9.345 9.345Bibliobus 4 0 0 4 127 12 0 139Skupaj 514 187 847 1.548 18.483 25.743 9.345 53.571100<strong>Letno</strong> poročilo <strong>Mariborske</strong> knjižnice <strong>2010</strong>


Bibliobus137 postankov, 2.128 kmPostajališče Člani Obisk Izposojaknjige serijske publikacije neknjižno gradivo vse gradivoMladi Odrasli Skupaj Mladi Odrasli Skupaj Mladi Odrasli Skupaj Mladi Odrasli Skupaj Mladi Odrasli Skupaj Mladi Odrasli SkupajBresternica 6 32 38 115 341 456 447 1.735 2.182 2 12 14 12 94 106 461 1.841 2.302Brezje 7 30 37 111 243 354 671 1.181 1.852 0 0 0 8 9 17 679 1.190 1.869Dogoše 12 27 39 50 274 324 121 1.611 1.732 0 5 5 0 9 9 121 1.625 1.746Gaj 5 12 17 97 227 324 342 1.118 1.460 0 0 0 8 45 53 350 1.163 1.513Malečnik 109 55 164 484 178 662 1.115 902 2.017 0 8 8 168 43 211 1.283 953 2.236Razvanje 13 27 40 92 175 267 295 1.132 1.427 0 0 0 11 2 13 306 1.134 1.440Henkel* 0 17 17 0 1 1 0 3 3 0 0 0 0 0 0 0 3 3VDC Polž 1 86 87 21 592 613 51 2.192 2.243 0 85 85 13 390 403 64 2.667 2.731Končnopostajališče0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0Drugo 19 104 123 387 2.127 2.514 1.400 4.506 5.906 3 87 90 123 253 376 1.526 4.846 6.372Skupaj 172 390 562 1.357 4.158 5.515 4.442 14.380 18.822 5 197 202 343 845 1.188 4.790 15.422 20.212* Postajališče bibliobusa v Henklu smo ukinili z letom 2007, a program na bibliobusu beleži člane postajališča, ki so sedaj aktivni v drugih enotah.Pod rubriko Drugo so zajete transakcije, ki jih zaposleni opravljajo v programu Cobiss/Izposoja pred ali po končanem delu na posameznih postajališčih,in sicer v zvezi z izposojo gradiva, podatki o članih, obisku, itd. Gre za interno delo, ki ga računalniški program zabeleži.Prireditve in dejavnostiPostajališče Prireditve/dejavnosti ObiskMladi Odrasli Skupaj Mladi Odrasli SkupajBresternica 0 0 0 0 0 0Brezje 0 0 0 0 0 0Dogoše 0 0 0 0 0 0Gaj 0 0 0 0 0 0Malečnik 4 0 4 127 12 139Razvanje 0 0 0 0 0 0Henkel* 0 0 0 0 0 0VDC Polž 0 0 0 0 0 0Konč.postajališče 0 0 0 0 0 0Drugo 0 0 0 0 0 0Skupaj 4 0 4 127 12 139101


Občina DuplekPrirast knjižničnega gradivaEnota Knjige Neknjižno gradivo Delež AV zbirke Serijske publikacije SkupajKnjižnica Duplek 981 21 67 55 1.124Zaloga knjižničnega gradiva, vključno s prerazporejenimi izvodiEnota Knjige Neknjižno gradivo Delež AV zbirke Serijske publikacije SkupajKnjižnica Duplek 17.250 294 657 169 18.370Potujoča knjižnica*Knjige Neknjižno gradivo Delež AV zbirke Serijske publikacije SkupajPrirast 3.646 71 43 64 3.824Zaloga 95.685 2.669 806 125 99.285* Zbirka Potujoče knjižnice je enotna za vse občine. Iz nje črpamo knjižnično gradivo za bibliobus in premične zbirke.ČlaniEnota Mladi Odrasli SkupajKnjižnica Duplek 145 439 584Bibliobus 291 138 429Skupaj 436 577 1.013ObiskEnota Mladi Odrasli SkupajKnjižnica Duplek 2.008 5.756 7.764Bibliobus 2.578 620 3.198Skupaj 4.586 6.376 10.962IzposojaEnota Knjige Serijske publikacije Neknjižno gradivo Vse gradivoMladi Odrasli Skupaj Mladi Odrasli Skupaj Mladi Odrasli Skupaj Mladi Odrasli SkupajKnjižnica Duplek 6.596 18.454 25.050 380 1.235 1.615 612 1.542 2.154 7.588 21.231 28.819Bibliobus 8.095 3.931 12.026 101 12 113 697 116 813 8.893 4.059 12.952Skupaj 14.691 22.385 37.076 481 1.247 1.728 1.309 1.658 2.967 16.481 25.290 41.771102<strong>Letno</strong> poročilo <strong>Mariborske</strong> knjižnice <strong>2010</strong>


Prireditve in dejavnostiEnota Prireditve/dejavnosti Obiskmladi odrasli skupaj mladi odrasli skupajKnjižnica Duplek 13 6 19 965 918 1.883Bibliobus 6 0 6 105 12 117Skupaj 19 6 25 1.070 930 2.000Bibliobus107 postankov, 1.318 kmPostajališče Člani Obisk Izposojaknjige serijske publikacije neknjižno gradivo vse gradivoMladi Odrasli Skupaj Mladi Odrasli Skupaj Mladi Odrasli Skupaj Mladi Odrasli Skupaj Mladi Odrasli Skupaj Mladi Odrasli SkupajDvorjane 48 20 68 312 44 356 927 213 1.140 14 0 14 194 2 196 1.135 215 1.350Sp. Duplek 68 30 98 420 190 610 1.603 1.675 3.278 0 1 1 151 94 245 1.754 1.770 3.524Zg. Duplek 19 34 53 154 220 374 626 909 1.535 1 6 7 28 9 37 655 924 1.579Korena 124 40 164 1.387 75 1.462 3.647 523 4.170 80 0 80 272 7 279 3.999 530 4.529Žitečka vas 32 14 46 305 91 396 1.292 611 1.903 6 5 11 52 4 56 1.350 620 1.970Skupaj 291 138 429 2.578 620 3.198 8.095 3.931 12.026 101 12 113 697 116 813 8.893 4.059 12.952Prireditve in dejavnostiPostajališče Prireditve/dejavnosti ObiskMladi Odrasli Skupaj Mladi Odrasli SkupajDvorjane 0 0 0 0 0 0Sp. Duplek 5 0 5 87 10 97Zg. Duplek 0 0 0 0 0 0Korena 1 0 1 18 2 20Žitečka vas 0 0 0 0 0 0Skupaj 6 0 6 105 12 117103


Občina HočePrirast knjižničnega gradivaEnota Knjige Neknjižno gradivo Delež AV zbirke Serijske publikacije SkupajKnjižnica Hoče 1.370 31 56 57 1.514Zaloga knjižničnega gradiva, vključno s prerazporejenimi izvodiEnota Knjige Neknjižno gradivo Delež AV zbirke Serijske publikacije SkupajKnjižnica Hoče 25.331 512 810 168 26.821ČlaniEnota Mladi Odrasli SkupajKnjižnica Hoče 369 956 1.325Bibliobus* 4 15 19Skupaj 373 971 1.344ObiskEnota Mladi Odrasli SkupajKnjižnica Hoče 5.265 16.274 21.539IzposojaEnota Knjige Serijske publikacije Neknjižno gradivo Vse gradivoMladi Odrasli Skupaj Mladi Odrasli Skupaj Mladi Odrasli Skupaj Mladi Odrasli SkupajKnjižnica Hoče 21.678 55.273 76.951 1.081 2.208 3.289 3.682 3.271 6.953 26.441 60.752 87.193Op.: Postajališče bibliobusa v Rogozi smo ukinili že l. 2005, a program na bibliobusu beleži člane postajališča iz Rogoze, ki so sedaj aktivni v drugih enotah.Prireditve in dejavnostiEnota Prireditve/dejavnosti Obiskmladi odrasli skupaj mladi odrasli skupajKnjižnica Hoče 68 5 73 1.537 747 2.284Skupaj 68 5 73 1.537 747 2.284104<strong>Letno</strong> poročilo <strong>Mariborske</strong> knjižnice <strong>2010</strong>


Občina KungotaBibliobus66 postankov, 1.649 kmPostajališče Člani Obisk Izposojaknjige serijske publikacije neknjiž. gradivo vse gradivoMladi Odrasli Skupaj Mladi Odrasli Skupaj Mladi Odrasli Skupaj Mladi Odrasli Skupaj Mladi Odrasli Skupaj Mladi Odrasli SkupajJurij ob P. 10 21 31 78 117 195 394 697 1.091 0 0 0 55 10 65 449 707 1.156Svečina 26 32 58 198 270 468 865 1.489 2.354 29 116 145 140 61 201 1.034 1.666 2.700Sp. Kungota 37 3 40 351 108 459 1.320 787 2.107 1 67 68 171 44 215 1.492 898 2.390Skupaj 73 56 129 627 495 1.122 2.579 2.973 5.552 30 183 213 366 115 481 2.975 3.271 6.246105


Občina Lovrenc na PohorjuPrirast knjižničnega gradivaEnota Knjige Neknjižno gradivo Delež AV zbirke Serijske publikacije SkupajKnjižnica Lovrenc 901 21 78 44 1.044Zaloga knjižničnega gradiva, vključno s prerazporejenimi izvodiEnota Knjige Neknjižno gradivo Delež AV zbirke Serijske publikacije SkupajKnjižnica Lovrenc 19.923 287 789 136 21.135ČlaniEnota Mladi Odrasli SkupajKnjižnica Lovrenc 243 380 623ObiskEnota Mladi Odrasli SkupajKnjižnica Lovrenc 3.102 4.492 7.594IzposojaEnota Knjige Serijske publikacije Neknjižno gradivo Vse gradivoMladi Odrasli Skupaj Mladi Odrasli Skupaj Mladi Odrasli Skupaj Mladi Odrasli SkupajKnjižnica Lovrenc 8.262 14.194 22.456 90 426 516 1.707 1.398 3.105 10.059 16.018 26.077Prireditve in dejavnostiEnota Prireditve/dejavnosti Obiskmladi odrasli skupaj mladi odrasli skupajKnjižnica Lovrenc 22 9 31 683 832 1.515Skupaj 22 9 31 683 832 1.515106<strong>Letno</strong> poročilo <strong>Mariborske</strong> knjižnice <strong>2010</strong>


Občina Miklavž na Dravskem poljuBibliobus103 postanki, 864 kmPostajališče Člani Obisk Izposojaknjige serijske publikacije neknjiž.gradivo vse gradivoMladi Odrasli Skupaj Mladi Odrasli Skupaj Mladi Odrasli Skupaj Mladi Odrasli Skupaj Mladi Odrasli Skupaj Mladi Odrasli SkupajMiklavž-Vauhnik 10 54 64 50 331 381 251 1.981 2.232 0 50 50 0 39 39 251 2.070 2.321Dobrovce 21 43 64 317 270 587 1.306 1.464 2.770 4 40 44 137 36 173 1.447 1.540 2.987Dravski dvor 11 26 37 87 154 241 925 1.004 1.929 0 69 69 89 10 99 1.014 1.083 2.097Miklavž-šola 14 22 36 83 219 302 254 961 1.215 4 36 40 35 10 45 293 1.007 1.300Skoke 16 29 45 118 184 302 1.409 1.196 2.605 18 10 28 109 19 128 1.536 1.225 2.761Skupaj 72 174 246 655 1.158 1.813 4.145 6.606 10.751 26 205 231 370 114 484 4.541 6.925 11.466107


Občina PesnicaPrirast knjižničnega gradivaEnota Knjige Neknjižno gradivo Delež AV zbirke Serijske publikacije SkupajKnjižnica Pesnica 753 14 75 33 875Zaloga knjižničnega gradiva, vključno s prerazporejenimi izvodiEnota Knjige Neknjižno gradivo Delež AV zbirke Serijske publikacije SkupajKnjižnica Pesnica 17.733 297 702 61 18.793Potujoča knjižnica*Knjige Neknjižno gradivo Delež AV zbirke Serijske publikacije SkupajPrirast 3.646 71 43 64 3.824Zaloga 95.685 2.669 806 125 99.285* Zbirka Potujoče knjižnice je enotna za vse občine. Iz nje črpamo knjižnično gradivo za bibliobus in premične zbirke.ČlaniEnota Mladi Odrasli SkupajKnjižnica Pesnica 135 245 380Bibliobus 215 119 334Skupaj 350 364 714ObiskEnota Mladi Odrasli SkupajKnjižnica Pesnica 1.670 3.568 5.238Bibliobus 2.078 714 2.792Skupaj 3.748 4.282 8.030IzposojaEnota Knjige Serijske publikacije Neknjižno gradivo Vse gradivoMladi Odrasli Skupaj Mladi Odrasli Skupaj Mladi Odrasli Skupaj Mladi Odrasli SkupajKnjižnica Pesnica 6.780 14.746 21.526 44 278 322 653 768 1.421 7.477 15.792 23.269Bibliobus 8.132 5.546 13.678 14 43 57 527 209 736 8.673 5.798 14.471Skupaj 14.912 20.292 35.204 58 321 379 1.180 977 2.157 16.150 21.590 37.740108<strong>Letno</strong> poročilo <strong>Mariborske</strong> knjižnice <strong>2010</strong>


Prireditve in dejavnostiEnota Prireditve/dejavnosti Obiskmladi odrasli skupaj mladi odrasli skupajKnjižnica Pesnica 19 6 25 932 1.477 2.409Bibliobus 3 0 3 64 9 73Skupaj 22 6 28 996 1.486 2.482Bibliobus65 postankov, 1.699 kmPostajališče Člani Obisk Izposojaknjige serijske publikacije neknjiž.gradivo vse gradivoMladi Odrasli Skupaj Mladi Odrasli Skupaj Mladi Odrasli Skupaj Mladi Odrasli Skupaj Mladi Odrasli Skupaj Mladi Odrasli SkupajJakobski dol 121 49 170 1.203 297 1.500 5.249 2.064 7.313 14 4 18 142 63 205 5.405 2.131 7.536Jarenina 13 35 48 89 126 215 532 957 1.489 0 19 19 99 47 146 631 1.023 1.654Pernica 81 35 116 786 291 1.077 2.351 2.525 4.876 0 20 20 286 99 385 2.637 2.644 5.281Skupaj 215 119 334 2.078 714 2.792 8.132 5.546 13.678 14 43 57 527 209 736 8.673 5.798 14.471Prireditve in dejavnostiPostajališče Prireditve/dejavnosti Obiskmladi odrasli skupaj mladi odrasli skupajJakobski dol 0 0 0 0 0 0Jarenina 0 0 0 0 0 0Pernica 3 0 3 64 9 73Skupaj 3 0 3 64 9 73109


Občina Rače-FramBibliobus76 postankov, 1.243 kmPostajališče Člani Obisk Izposojaknjige serijske publikacije neknjiž.gradivo vse gradivoMladi Odrasli Skupaj Mladi Odrasli Skupaj Mladi Odrasli Skupaj Mladi Odrasli Skupaj Mladi Odrasli Skupaj Mladi Odrasli SkupajFram 17 49 66 186 367 553 863 2.136 2.999 0 3 3 23 34 57 886 2.173 3.059Podova 14 30 44 76 175 251 510 2.196 2.706 9 22 31 55 182 237 574 2.400 2.974Rače 21 55 76 109 477 586 467 3.449 3.916 0 66 66 10 98 108 477 3.613 4.090Sp. Gorica 17 7 24 140 365 505 705 1.838 2.543 27 44 71 62 234 296 794 2.116 2.910Skupaj 69 141 210 511 1.384 1.895 2.545 9.619 12.164 36 135 171 150 548 698 2.731 10.302 13.033110<strong>Letno</strong> poročilo <strong>Mariborske</strong> knjižnice <strong>2010</strong>


Občina RušePrirast knjižničnega gradivaEnota Knjige Neknjižno gradivo Delež AV zbirke Serijske publikacije SkupajKnjižnica Ruše 1.323 32 76 59 1.490Knjižnica Bistrica ob Dravi 550 11 22 29 612Skupaj 1.873 43 98 88 2.102Zaloga knjižničnega gradiva, vključno s prerazporejenimi izvodiEnota Knjige Neknjižno gradivo Delež AV zbirke Serijske publikacije SkupajKnjižnica Ruše 26.110 426 589 147 27.272Knjižnica Bistrica ob Dravi 13.972 207 719 61 14.959Skupaj 40.082 633 1.308 208 42.231ČlaniEnota Mladi Odrasli SkupajKnjižnica Ruše 380 979 1.359Knjižnica Bistrica ob Dravi 89 128 217Skupaj 469 1.107 1.576ObiskEnota Mladi Odrasli SkupajKnjižnica Ruše 5.481 12.146 17.627Knjižnica Bistrica ob Dravi 1.137 2.884 4.021Skupaj 6.618 15.030 21.648IzposojaEnota Knjige Serijske publikacije Neknjižno gradivo Vse gradivoMladi Odrasli Skupaj Mladi Odrasli Skupaj Mladi Odrasli Skupaj Mladi Odrasli SkupajKnjižnica Ruše 18.436 41.125 59.561 1.437 2.152 3.589 2.992 1.670 4.662 22.865 44.947 67.812Knjižnica Bistrica ob Dravi 4.227 8.276 12.503 477 907 1.384 1.419 788 2.207 6.123 9.971 16.094Skupaj 22.663 49.401 72.064 1.914 3.059 4.973 4.411 2.458 6.869 28.988 54.918 83.906Prireditve in dejavnostiEnota Prireditve/dejavnosti Obiskmladi odrasli skupaj mladi odrasli skupajKnjižnica Ruše 44 6 50 879 353 1.232Bistrica ob Dravi 10 4 14 536 326 862Skupaj 54 10 64 1.415 679 2.094111


Občina Selnica ob DraviBibliobus40 postankov, 893 kmPostajališče Člani Obisk Izposojaknjige serijske publikacije neknjiž. gradivo vse gradivoMladi Odrasli Skupaj Mladi Odrasli Skupaj Mladi Odrasli Skupaj Mladi Odrasli Skupaj Mladi Odrasli Skupaj Mladi Odrasli SkupajSelnica ob Dravi 49 29 78 378 317 695 1.896 2.147 4.043 15 0 15 91 12 103 2.002 2.159 4.161Fala 15 6 21 111 172 283 584 1.127 1.711 0 22 22 68 18 86 652 1.167 1.819Skupaj 64 35 99 489 489 978 2.480 3.274 5.754 15 22 37 159 30 189 2.654 3.326 5.980112<strong>Letno</strong> poročilo <strong>Mariborske</strong> knjižnice <strong>2010</strong>


Občina StaršeBibliobus123 postankov, 1.916 kmPostajališče Člani Obisk Izposojaknjige serijske publikacije neknjiž. gradivo vse gradivoMladi Odrasli Skupaj Mladi Odrasli Skupaj Mladi Odrasli Skupaj Mladi Odrasli Skupaj Mladi Odrasli Skupaj Mladi Odrasli SkupajBrunšvik 12 19 31 70 118 188 257 1.203 1.460 0 0 0 52 75 127 309 1.278 1.587Marjeta 19 48 67 118 177 295 614 1.016 1.630 3 41 44 10 55 65 627 1.112 1.739Prepolje 22 35 57 224 323 547 805 1.980 2.785 7 0 7 92 107 199 904 2.087 2.991Rošnja 19 30 49 118 220 338 574 1.257 1.831 1 34 35 74 105 179 649 1.396 2.045Starše 16 58 74 124 422 546 642 2.357 2.999 2 8 10 38 50 88 682 2.415 3.097Zlatoličje 24 36 60 144 211 355 482 1.175 1.657 1 0 1 50 45 95 533 1.220 1.753Skupaj 112 226 338 798 1.471 2.269 3.374 8.988 12.362 14 83 97 316 437 753 3.704 9.508 13.212113


Občina ŠentiljPrirast knjižničnega gradivaEnota Knjige Neknjižno gradivo Delež AV zbirke Serijske publikacije SkupajKnjižnica Šentilj 1.020 29 62 59 1.170Zaloga knjižničnega gradiva, vključno s prerazporejenimi izvodiEnota Knjige Neknjižno gradivo Delež AV zbirke Serijske publikacije SkupajKnjižnica Šentilj 20.794 363 703 130 21.990Potujoča knjižnica*Knjige Neknjižno gradivo Delež AV zbirke Serijske publikacije SkupajPrirast 3.646 71 43 64 3.824Zaloga 95.685 2.669 806 125 99.285* Zbirka Potujoče knjižnice je enotna za vse občine. Iz nje črpamo knjižnično gradivo za bibliobus in premične zbirke.ČlaniEnota Mladi Odrasli SkupajKnjižnica Šentilj 269 473 742Bibliobus 119 185 304Skupaj 388 658 1.046ObiskiEnota Mladi Odrasli SkupajKnjižnica Šentilj 3.807 9.482 13.289Bibliobus 956 1.175 2.131Skupaj 4.763 10.657 15.420IzposojaEnota Knjige Serijske publikacije Neknjižno gradivo Vse gradivoMladi Odrasli Skupaj Mladi Odrasli Skupaj Mladi Odrasli Skupaj Mladi Odrasli SkupajKnjižnica Šentilj 10.270 22.890 33.160 233 2.081 2.314 1.251 1.681 2.932 11.754 26.652 38.406Bibliobus 3.180 8.079 11.259 12 78 90 387 450 837 3.579 8.607 12.186Skupaj 13.450 30.969 44.419 245 2.159 2.404 1.638 2.131 3.769 15.333 35.259 50.592114<strong>Letno</strong> poročilo <strong>Mariborske</strong> knjižnice <strong>2010</strong>


Prireditve in dejavnostiEnota Prireditve/dejavnosti Obiskmladi odrasli skupaj mladi odrasli skupajKnjižnica Šentilj 48 13 61 1.648 1.306 2.954Bibliobus 3 0 3 61 7 68Skupaj 51 13 64 1.709 1.313 3.022Bibliobus87 postankov, 1.998 kmPostajališče Člani Obisk Izposojaknjige serijske publikacije neknjiž. gradivo vse gradivoMladi Odrasli Skupaj Mladi Odrasli Skupaj Mladi Odrasli Skupaj Mladi Odrasli Skupaj Mladi Odrasli Skupaj Mladi Odrasli SkupajCeršak 19 28 47 90 181 271 241 1.025 1.266 0 6 6 33 137 170 274 1.168 1.442Selnica/M. 3 20 23 42 218 260 102 1.694 1.796 3 49 52 8 37 45 113 1.780 1.893Sladki Vrh 25 108 133 203 573 776 1.055 3.721 4.776 0 19 19 116 104 220 1.171 3.844 5.015Zg. Velka 72 29 101 621 203 824 1.782 1.639 3.421 9 4 13 230 172 402 2.021 1.815 3.836Skupaj 119 185 304 956 1.175 2.131 3.180 8.079 11.259 12 78 90 387 450 837 3.579 8.607 12.186Prireditve in dejavnostiPostajališče Prireditve/dejavnosti Obiskmladi odrasli skupaj mladi odrasli skupajCeršak 0 0 0 0 0 0Selnica/M 0 0 0 0 0 0Sladki vrh 0 0 0 0 0 0Zg. Velka 3 0 3 61 7 68Skupaj 3 0 3 61 7 68115


Dejavnostna širšemobmočju


Občina BenediktBibliobus22 postankov, 852 kmPostajališče Člani Obisk Izposojaknjige serijske publikacije neknjiž. gradivo vse gradivoMladi Odrasli Skupaj Mladi Odrasli Skupaj Mladi Odrasli Skupaj Mladi Odrasli Skupaj Mladi Odrasli Skupaj Mladi Odrasli SkupajBenedikt 238 50 288 2.432 338 2.770 6.222 2.481 8.703 12 0 12 636 75 711 6.870 2.556 9.426Občina CerkvenjakBibliobus22 postankov, 968 kmPostajališče Člani Obisk Izposojaknjige serijske publikacije neknjiž. gradivo vse gradivoMladi Odrasli Skupaj Mladi Odrasli Skupaj Mladi Odrasli Skupaj Mladi Odrasli Skupaj Mladi Odrasli Skupaj Mladi Odrasli SkupajCerkvenjak 87 44 131 651 373 1.024 1.920 2.728 4.648 11 65 76 230 140 370 2.161 2.933 5.094Občina MakoleBibliobus22 postankov, 547 kmPostajališče Člani Obisk Izposojaknjige serijske publikacije neknjiž.gradivo vse gradivoMladi Odrasli Skupaj Mladi Odrasli Skupaj Mladi Odrasli Skupaj Mladi Odrasli Skupaj Mladi Odrasli Skupaj Mladi Odrasli SkupajMakole 72 31 103 471 299 770 1.755 2.121 3.876 3 12 15 205 12 217 1.963 2.145 4.108118<strong>Letno</strong> poročilo <strong>Mariborske</strong> knjižnice <strong>2010</strong>


Občina OplotnicaBibliobus19 postankov, 514 kmPostajališče Člani Obisk Izposojaknjige serijske publikacije neknjiž. gradivo vse gradivoMladi Odrasli Skupaj Mladi Odrasli Skupaj Mladi Odrasli Skupaj Mladi Odrasli Skupaj Mladi Odrasli Skupaj Mladi Odrasli SkupajPrihova 24 8 32 160 98 258 553 635 1.188 0 0 0 107 40 147 660 675 1.335Prireditve in dejavnostiEnota Prireditve/dejavnosti Obiskmladi odrasli skupaj mladi odrasli skupajPrihova 2 0 2 29 3 32Občina Sv. AnaBibliobus43 postankov, 1.326 kmPostajališče Člani Obisk IzposojaKnjige Serijske publikacije Neknjiž. gradivo Vse gradivoMladi Odrasli Skupaj Mladi Odrasli Skupaj Mladi Odrasli Skupaj Mladi Odrasli Skupaj Mladi Odrasli Skupaj Mladi Odrasli SkupajSv. Ana 111 35 146 561 316 877 1.287 3.894 5.181 0 4 4 29 76 105 1.316 3.974 5.290Lokavec 16 11 27 140 102 242 649 1476 2.125 6 0 6 22 65 87 677 1.541 2.218Skupaj 127 46 173 701 418 1.119 1.936 5.370 7.306 6 4 10 51 141 192 1.993 5.515 7.508Prireditve in dejavnostiPostajališče Prireditve/dejavnosti Obiskmladi odrasli skupaj mladi odrasli skupajSv. Ana 4 0 4 120 15 135Lokavec 3 0 3 56 5 61Skupaj 7 0 7 176 20 196119


Občina Slovenska BistricaBibliobus138 postankov, 4.244 kmPostajališče Člani Obisk Izposojaknjige serijske publikacije neknjiž. gradivo vse gradivoMladi Odrasli Skupaj Mladi Odrasli Skupaj Mladi Odrasli Skupaj Mladi Odrasli Skupaj Mladi Odrasli Skupaj Mladi Odrasli SkupajČrešnjevec 66 23 89 423 215 638 754 1.985 2.739 0 1 1 113 34 147 867 2.020 2.887Impol 0 60 60 62 649 711 152 3.965 4.117 0 16 16 0 124 124 152 4.105 4.257Laporje 69 25 94 453 170 623 1.293 1.014 2.307 0 0 0 176 42 218 1.469 1.056 2.525Sp. Polskava 50 15 65 693 157 850 937 783 1.720 3 10 13 103 12 115 1.043 805 1.848Šmartno na P.. 32 18 50 204 199 403 648 1.406 2.054 3 0 3 117 63 180 768 1.469 2.237Zg. Ložnica 51 17 68 240 92 332 520 567 1.087 0 31 31 36 33 69 556 631 1.187Veliko Tinje 61 10 71 262 113 375 609 864 1.473 0 0 0 106 35 141 715 899 1.614Skupaj 329 168 497 2.337 1.595 3.932 4.913 10.584 15.497 6 58 64 651 343 994 5.570 10.985 16.555Prireditve in dejavnostiPostajališče Prireditve/dejavnosti Obiskmladi odrasli skupaj mladi odrasli skupajČrešnjevec 0 0 0 0 0 0Impol 0 0 0 0 0 0Laporje 1 0 1 23 1 24Sp. Polskava 0 0 0 0 0 0Šmartno na P. 4 0 4 68 5 73Zg. Ložnica 3 0 3 131 11 142Veliko Tinje 3 0 3 67 8 75Skupaj 11 0 11 289 25 314120<strong>Letno</strong> poročilo <strong>Mariborske</strong> knjižnice <strong>2010</strong>


<strong>Letno</strong> poročilo <strong>Mariborske</strong> knjižnice <strong>2010</strong>Izdaja: <strong>Mariborska</strong> knjižnicaZa knjižnico: Dragica TurjakUredila: Dragica Turjak, povzeto po internem poročiluLektoriranje, korekture: Dragica Turjak, mag. Slavica RampihPrevod: npr. Petra Shirley, s. p.Oblikovanje: Mitja VisočnikFotografije iz arhiva <strong>Mariborske</strong> knjižniceNaklada 150 izvodovMaribor, 28. 2. 2011


<strong>Letno</strong> poročilo <strong>Mariborske</strong> knjižnice <strong>2010</strong>

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!