Navzkrižna skladnost in krajinske značilnosti

NAVZKRIŢNA SKLADNOST INKRAJINSKE ZNAČILNOSTImag. Mateja ŢVIKART (krajinske značilnosti - KZ)Tadej KOGOVŠEK & Mina DOBRAVC (KZ- naravne vrednote)

KRAJINSKE ZNAČILNOSTI1. Pasovi vegetacije ob vodotokih2. Manjše vodne prvine (2012: Ribniki in mlake)3. Suhozidi (2012: Suhi zidovi)4. Terase5. Skupine oljčnih dreves v območjih, kjer uspevajo oljke6. Posamezna drevesa7. Drevesa v liniji8. Skupine dreves9. Balvani

MANJŠE VODNE PRVINEOpis: Vodne prvine so kali, mlake, puči, lokve in ostale vodne površine spripadajočim obrežnim pasom.Ohranjanje in vzdrţevanje: Ohranja se naravna vegetacija ob in v teh vodnihtelesih. Prepovedano je zasipavanje in kakršnokoli spreminjanje naravnegastanja krajinskih značilnosti vodnih prvin (zasipavanje, dotok odpadnih voda,betoniranje brežin, zasajevanje in vlaganje tujerodnih vrst okrasne rastline, zlateribice in podobno).Zahteve po Pravilniku o presojah (velja za območja Natura 2000):Zasipavanje ali poplavljanje močvirnih predelov, depresij in vodnih teles jedovoljeno le ob predhodni pridobitvi dovoljenja za poseg v naravo, ki ga izdapristojna upravna enota.

SUHOZIDIOpis: Suhozid je prosto stoječa zložba lokalno značilnega kamenja brez uporabevezivnega materiala (beton). Lahko je enostransko ali dvostransko obraščen zmejicami oz. drevjem ali grmovjem ali drugo vegetacijo. Zaključni zidovi vrtov vposelitvenem območju se ne upoštevajo.Ohranjanje in vzdrţevanje: obstoječe suhozide je potrebno ohranjati. V primeru,da se suhozid podre, kamenja ni dovoljeno odstranjevati.

TERASEOpis: Terase so stopničasto urejena kmetijska zemljišča na nagibih z namenompreprečevanja erozije in lažje obdelave tal. Čelo terase je suhozid ali brežina, kipodpira uravnano zemljišče. V dolžino meri najmanj 5m, višinska razlika medposameznimi nivoji oz. terasnimi ploskvami pa je najmanj 1m.Ohranjanje in vzdrţevanje: Obstoječe terase je potrebno ohranjati in izvajatinujna vzdrževalna dela. Brežina (čelo) terase mora biti porasla z vegetacijo ali jelahko suhozid. Požiganje vegetacije ni dovoljeno (niti brežine, niti suhozida).

SKUPINE OLJČNIH DREVESOpis: So manjša skupina oljčnih dreves (do 5 dreves), ki v RKG ni vpisana kotoljčnik.Ohranjanje in vzdrţevanje: Skupine oljčnih dreves je potrebno ohranjati in jihvzdrževati.

POSAMEZNA DREVESASKUPINE DREVES (gručasto/v liniji)BALVANI, OSAMELCI, SAMOTARJIREGISTER NARAVNIH VREDNOT

DREVESNE NARAVNE VREDNOTE(POSAMEZNA DREVESA, SKUPINE DREVES – gručasto/v liniji)Opis: Posamezna ali skupine dreves, ki so zaradi izjemnih lastnostidoločena kot naravna vrednota s Pravilnikom o določitvi in varstvu naravnihvrednot .Ohranjanje in vzdrţevanje: Pod pogoji, opredeljenimi v Pravilniku o zvrstehnaravnih vrednot.

BALVANI, OSAMELCI,SAMOTARJIOpis: Balvani in kamniti osamelci, ki so zaradi izjemnih lastnosti s Pravilnikomo določitvi in varstvu naravnih vrednot določeni kot površinske geomorfološkeali geološke naravne vrednote.Ohranjanje in vzdrţevanje: Pod pogoji, opredeljenimi v Pravilniku o zvrstehnaravnih vrednot.

NARAVNE VREDNOTE• Obsegajo vso naravno dediščino na območju RS (4. člen ZON).• So poleg redkih, dragocenih ali znamenitih naravnih pojavov tudi drugivredni pojavi, sestavine oz. deli žive in nežive narave, naravna območja ali delinaravnih območij, ekosistemi, krajina ali oblikovana narava (4. člen ZON).PRAVNE PODLAGE• Zakon o ohranjanju narave (ZON, Uradni list RS, št.96/04; – UPB2),• Uredba o zvrsteh naravnih vrednot (Uradni list RS, št. 52/02, 67/03),• Pravilnik o določitvi in varstvu naravnih vrednot (Uradni list RS, št. 111/04,70/06, 58/09, 93/10),• Zakon o varstvu podzemnih jam (ZVPJ, Uradni list RS št.02/04).

ZVRSTI NARAVNIH VREDNOTUredba o zvrsteh naravnih vrednot- površinske geomorfološke- drevesne• BALVANI• OSAMELCI• SAMOTARJIin drugi geomorf pojavi• POSAMEZNA DREVESA- hidrološke• SKUPINE- geološke- ekosistemske- podzemeljske geomorfološke- botanične- zoološke- krajinske- oblikovane- fosili/ minerali

NARAVNE VREDNOTE –NAVZKRIŢNA SKLADNOSTBAZA MKOIZRIS NV REGISTER NVTočke 3072Območja 2816Jame - točke 9121Skupaj 15009GEOMORFOLOŠKE NV 24DREVESNE NV:• POSAMEZNA DREVESA• SKUPINE DREVES1450278GEOMORFOLOŠKE NV 14DREVESNE NV• SKUPINE DREVES 100SKUPAJ1866(12% vseh NV)

OHRANJANJE NARAVNIH VREDNOTPravilnik o določitvi in varstvu naravnih vrednot določa, da se:dejavnosti in posege izvaja na način, ki zagotavlja ohranitevlastnosti naravne vrednote.USMERITVE ZA GEOMORFOLOŠKE NV (balvani, osamelci, samotarji):Na naravni vrednoti:• Gradnja objektov, vključno z enostavnimi objekti, se v primeru, da ni drugihprostorskih možnosti zunaj naravne vrednote, izvaja tako, da se izkoristijo vsemožne tehnične ali druge rešitve, da se naravna vrednota ne poškoduje ter, da jenjena vidna podoba čim manj spremenjena.• Zemeljska dela (izravnavanje, poglabljanje terena, nasipavanje, zasipavanje) sena naravni vrednoti izvaja tako, da se ohranjajo lastnosti, zaradi katerih je delnarave opredeljen za naravno vrednoto ter, da je njena vidna podoba čim manjspremenjena.• Odpadkov in drugega materiala, vključno z odpadnim izkopnim ali gradbenimmaterialom, se ne odlaga ali skladišči na naravni vrednoti.• Vegetacijo na naravni vrednoti se lahko odstrani v primeru, da se s tem omogočidostop, izboljša vidnost ali prepreči vpliv rastlinstva na vrednoto.

USMERITVE DREVESNE NV:• Vej, listov, debel, drevesne skorje in korenin se ne lomi, seka, obsekava alidrugače poškoduje, razen če gre za sanacijske ukrepe na drevesu.• Življenjske razmere na rastišču se ohranja nespremenjene, zato se neodstranjuje zemlje, razkriva korenin, zasipava debla ali rastišča oziromapovršine nad koreninami, s hojo, vožnjo ali kako drugače ne tepta tal, nepoplavlja rastišča, spreminja višine podtalnice, kislosti oziroma alkalnosti tal,spušča škodljivih tekočin ali plinastih snovi na rastišče ter ne odlagaodpadkov.• Podlago se na rastišču utrjuje le tako, da se omogoči zadostno zračnost invodoprepustnost tal nad koreninskim sistemom.• Na rastišče se praviloma ne postavlja objektov ali naprav. V primeru, dadrugih prostorskih možnosti ni, se manjše objekte, kot so odri, kioski,spominska obeležja, vodnjaki, svetilke, klopi in podobno, postavlja v primernioddaljenosti na način, da se ekološke razmere na rastišču ne spremenijo terda je njena vidna podoba čim manj spremenjena.• Na deblo, korenine in veje dreves se ne obeša, pritrjuje ali postavlja tujihteles, kot so plakati, obvestila, svetilke, nosilci žičnih vodov, table, omarice,antene in podobno.